Knjižnica via TRIESTE Združimo se v borbi za obrambo miru! GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. RI Obnovljena izdaja - Leto XII. - štev. 8 (542) TRST - 27. MAJA 1960J Posamezna številka 25 lir Italija naj dobi tako vlado, ki bo postovaia ustavna določila Samo z odločno in enotno borbo bo mogoče ukloniti sovražnike miru v svetu Ameriška vladaje pokazala, da ne mara miroljubnega sožitja, zato je odklonila prijateljsko roko sprave NAPREJ PO poti pomiritve Politiko državnikov, ki so se srečali v Parizu, bomo lahko boljše presodili, če se bomo spomnili na celo vrsto dejanj v korist miru s strani ZSSR, ki so dosegla višek z demobilizacijo 1 milijona 200 tisoč vojakov, ter na dejanja s strani ZDA, ki imajo zadnjo in ne slučajno epizodo, polet letala U-2 nad Sovjetsko zvezo. Na eni strani dolga, Vztrajna in potrpežljiva akcija za mir, podprta s konkretnimi dejanji, na drugi pa, takoj po srečanju v Čamp Davidu, povratek v ozračje hladne Vojne, napetosti in gro-Ženj. Zaradi tega je tembolj nizkotno in nepravilno sta-*i"če tistih sil in držav, ki k oče jo, pod pretvezo enake mere za obe strani, me-*ati senco dvoma na miroljubno politiko ZSSR in Celo na pomiritev. I a ko stališče, ki izhaja 'z vidika, da nosita ZSSR m ZDA enako odgovornost ?f< propad vrhunske konfe-JT'uce, dejansko ne prina-'a nobene koristi za raz-'hitev akcije za mir. Med-le,n ko je vrhunsko konte. Jerico blazno prejudiciral spijonski polet letala U-2, 'd hotel Eisenhower obso-, d i provokacije in je celo Rjavil, da so take provo-acije bistvo sedanje amc-l,ske politike, da so pòlline in povsem zakonite, klruščev pa, čejirav je Predstavljal narode napadene dežele in je imel kot 1,1 k vso pravico in dolžnost Zahtevati pojasnila, oprasnila in in zagotovila, je napravil vse kar je bilo ‘Hogoče zato, da postavi Eisenhower pogoje, da se fcsi in reši s tem tudi Vrbunsko konferenco. V izi # Hladna vojna mora prenehati ter prepustiti mesto miroljubnemu sožitju ♦ Izjave tov. Togliattija na zadnjem zasedanju CK KPI Jšvah in dejanjih po srebanju v Parizu je Sovjetska Zycza dala še druge doka- kajti pripomniti moramo, da med njimi tudi taki. ki vede-kje se neha njihov dolokrog) in poleg krščanskega nauka. kar so seveda tudi plačani. ^ stokrat vršijo zelo bedno p°^ tično propagando. Tako nam ° trovi vedo povedati .da j11'1 prigovarjajo nekateri katehet j*’- naj vplivajo na starše, da ne tra le slane družbo SABE 0,06 diši po naprednemu. In kot za lir, kwh elektrike, ki jo proiz-va.jajo po vojni zgrajene centrale pa jo stane 5.00 lir. ( Pred. (Nadaljevanje na 4. strani) nameček, naj še posebej poudarimo. vtikajo v poročila vse mo. gočc vesli iz življenja tržaške krščanske demokracije, ki je znana po svojem šovinizmu in prihajajo k nji n čilih)). O problemih kmetijstva na Tržaškem Kasna diskriminacija v Južni Afriki se še nadalje stopnjuje. Diskriminacija je zašla tudi na tamkajšnje univerze. Od 10 univerz, ki obstajajo v tej deželi sta samo uradno, kajti v praksi je popolnoma drugače. V Capetownu, kjer je univerza uradno dostopna tudi za slušatelje, ki niso bele kože, ne morejo črnci polagati izpitov. V kliniki, ki je pridružena univerzi v Witmatersrandu ne morejo črnski zdravniki nuditi pomoči belokožcem. Zato ni nič čudnega, da je n. pr. na univerzi v Capetownu 4.000 študentov belokožcev in samo 400 črncev. Gornja slika pa nam prikazuje, kako je domače prebivalstvo Južne Afrike reagiralo na odredbo tamkajšnje rasistične vlade, ki je uvedla posebne prepustnice za kre-tanje po krajih, ki so obljudeni po belokožcih. Propustnice je prebivalstvo demonstrativno sežgalo na grmadi. Tržaški Kras ima vse pogoje za to, da se mu priznajo ugodnosti, ki jih predvidevajo zakoni za pasivna področja Trije so razlogi, ki so nas napotili k pisanju tega članka. 1. dejstvo, da kmetijstvo na Tržaškem stalno nazaduje in da v premnogih primeri teh prav za prav hira ; 2. uspeh, ki ga je imela tudi letošnja razstava goveje živine, ki je bila prejšnjo nedeljo v Zgoniku katera je po drugi strani konkretno pokazala. da obstajajo možnosti za izboljšanje obstoječega sta-11 ja in 3. 'odgovor pristojne- ga ministrskega urada, s katerim je bila zavrnjega prošnja za vpis zgoniške občine v seznam takoimenovanih gorskih čin. Kmetijstvo na Tržaškem zemlju se nahaja v zelo m Nemška vojaška oporišča tudi v Franciji Po prvi svetovni vojni se je poražena Nemčija znašla v hudi krizi. Toda s pomočjo, ki so ji jo nudili ostali imperialisti, se je. v razmeroma kratkem ča. su, dvignila na noge. Čim se je to zgodilo, je «plačala» državam, ki so ji pomagale k dvigu s tem, da jih je napadla. Druga svetovna vojna je po prvih zmagovitih podvigih na-cifašizma. ki so prizadejali toliko uničenja in ki so terjali toliko človeških žrtev, zadala končno tudi Nemčiji sami strahovit poraz. Toda tudi po tej vojni in po lem porazu se je zgodilo nekaj kar je zelo podobno dogajanjem po prvi svetovni vojni. Isti imperialisti so z enako vnemo kot po letu 1918 nudili širokogrudno podporo tej poraženi in razdejani državi. Zgodovina se je torej ponovila. Danes ko poteka komaj 15 let od zmagovitega konca drugega svetovnega klanja, se bonnska Nemčija že tako sili v ospredje svetovnega političnega, gospodarskega in vojaškega pozorišča, da se človek upravično vprašuje : kam hoče? Vse to s potuho in podporo imperialistov. Že pred časom smo pisali o zahtevah bonnskih militaristov, da bi postavili svoja vojaška o-porišča in izstrelišča za rakete na španskem ozemlju. To so tudi dosegli, saj je bil podpisan tozadevni sporazum s špansko fašistično vlado. Podobne zahte-ve je Bonn ostavil tudi v nekaterih skandinavskih državah. Posebno odposlanstvo je šlo ce. lo v Grčijo z namenom, da bi pripravilo tla za tovrsten spo- Bonnski militaristi opravičujejo ta svoja dejanja s tem. da se sklicujejo na nujnost razširitve prostora za vojaško vež-banje svoje vojske, ki je v sklopu atlantskih oboroženih sil. V Nemčiji sami n. pr. ni dovolj prostora ker je že itak prevelika natrpanost. Po drugi strani pa trdijo honnski militaristi, zahteva razširitev vojaškega področja tudi sodobna strategija. «V primeru vdora sovjetske vojske, tako pravijo prevroče glave v Bonnu «je nujno imeti močna oporišča na skrajnem zapadli Evrope, od koder bi bilo mogoče nap 'id al ca potisniti na. Kakšni so že stoletja stari, odnosi med Nemci in Francozi, nam jasno pravi zgodovina. To-da kot v posmeh tem odnosom smo priča, kako se dva militarista, 9denauer in De Gaulle razumeta v trenutku ko gre za kovanje vojnih načrtov, kar o- Kot po prvi svetovni vojni, tako so tudi v dobi po zadnji vojni nemški militaristi deležni podpore imperialistov, kar predstavlja resno nevarnost za mir nadva imenujeta vojaško sodelo- , daril, da je združevanje nemških vanje. De Gaulle, velik franco- in francoskih vojaških sil zad- ski patriot, se niti ne pomišlja več odpirati Nemcem vrata v Francijo. To nekateri imenujejo «vojaško sodelovanje». Evo kaj poroča o tem «sodelovanju» med francosko in zahodntinein-'ko vojsko tiskovna agencija «L talia» : Strauss o »vojaškem sodelovanju' «Tesno vojaško sodelovanje med Zahodno Nemčijo in Fran. cijo bodo v kratkem potrdili s podpisom dogovora o urejanju nemških prekrbovalnih oporišč na francoskem ozemlju. Bonnski obrambni minister Strauss popisuje temu dogodku velik vojaški in političen pomen». Strauss je v zvezi s tem pou- dnje čase napredovalo z velikan, skimi koraki. Dogovor o preskrbovaliŠčih je v glavnem že pripravljen za podpis. Urediti morajo samo še nekatera pravna vprašanja, na primer, kakšen bo položaj nemških vojakov v Franciji. Strauss želi, da bi uživali enake pravice kakor drugi pripadniki atlantskih oboroženih sil na francoskih tleh. Nemška vojska bo v sosednji republiki poleg tega uredila tu. di središča za urjenje vojakov in letalcev. Nemčija bo dalje tesneje sodelovala pri izpopolnjevanju vojne tehnike. Prvi prijemIjivi dokaz za to je novi «evropski oklepnik», ki bo teh. tal 35 ton in bo oskrbljen z Die-selovimi motorji nemške izdelave, ostalo bo francosko, 10,5 centimeterski top pa angleški. Potem bodo morali doseči spo skega prevoznega vojaškega letala, ki bo popolnejše kakor pa sedanji amerikanski «C-123» ter «C-130». Francija, Nemčija in Anglija bodo pripravile tudi bojno letalo, ki se bo lahko s tal vzdignilo navpično. Htrauss zagovarja čim tesnejše vojaško sodelovanje med evropskimi državami iz političnih in psiholoških, pa tudi gospodarskih razlogov. Kakšni so torej cilji, ki jih zasleduje to «sodelovanje», je lahko razumeti. Ti cilji so vse prej kot pa miroljubnega znača-ja, saj je znana stvar da tako francoskega kot nemškega o-zeinlja nihče ne ograža. V resnici pa se prav tam snujejo načrti za napad na druge. Seveda se vse to dela s privoljenjem, če že ne po navodilih iz onstran Atlantskega oceana. Zahodnonemški obrambni mi. nister Strauss zagovarja tesnejše «vojaško sodelovanje» tudi zaradi tega, ker ho to pocenilo izdelavo vseh vrst orožja. Kaj se pravi vseh vrst? Francija ima namreč, tudi atomsko orožje. To se torej pravi, da ga ima tudi Zahodna Nemčija? Vsekakor j c to «sodelovanje» zelo nevarno igračkanje in miroljubni svet mora budno stali razum o skupni izdelavi evrop- l na straži. Na gornji sliki, ki smo jo povzeli iz sovjetske ilustrirane revije «Ogonjok» vidimo poglavitna ameriška vojaška oporišča, ki so razvrščena na ozemlju Zahodne Nemčije. Kot nam prikazuje gornja skica, so velike ameriške pomorske baze v Kielu, Hamburgu in Bremenu, oporišča za kopno vojsko so zlasti velika na področjih Hannove-rja, Dusseldorfa, Cassela in Wuppertala; v južnih predelih države pa so zlasti velika letalska oporišča v Niirnber-gu, Munhenu, Avgsburgu in Speieru. godnem položaju. Nešteto je či-niteljev, ki odvračajo kmečko prebivalstvo k temu, da zapušča zemljo in išče primerno zaposlitev drugje. Posodobljenega kmetijstva je pri nas prav malo, današnja doba pa nikakor ni ugodna za kmetovanje «po starem » in se to niti ne iz. splača. Da pa se kmetovanje lahko izplača, nam potrjujejo, kot smo že omenili, tudi uspehi na področju živinoreje. Potrebno je torej kmetovanje p re. usmeriti in ga prikrojiti po času in razmerah. Reči pa. da k raška področja nimajo pogojev, da hi bila prištela med tako imenovana gorska področja, kot je to storil pristojni ministrski urad v Rimu s tem, da je enostavno odklonil vpis zadevnih področij v seznam gorskih občin, je zelo enostavna reč. Prav za prav. preveč enostavna. Toda stvari stoje drugače. Getudi naš Kras nima značilnosti gotskega področja, obstajajo na njem številni činile-1 ji, ki na zelo otipljiv način potrjujejo, da so tu, v marsikaterem pogledu, celo neugodni pogoji kot pa v goratih predelih in hi zato morali vse tukajšnje občine prišteti med takoimenovana pasivna področja ter jim nuditi vse tiste u-godnosti, ki jih določajo tozadevni zakoni in med drugim tu. di odpravo vseli zemljiških dav. kov. davkov na zemljiške dohodke itd. Na Tržaškem ozemlju je mnogo obdelovalne zemelje zapuščene Mnogo njiv je za led in jenih. Prav tako tudi vinogradov. Ljudje iz vasi iščejo zaposlitve v mestu. Tudi pri nas obstaja pojav bega v mesto. Sicer pa naši ljudje, po večini, tudi potem, ko so našli zaposlitev v mestu, stanujejo na vasi. saj je bivanje na vasi z mnogih vidikov udobnejše kot pa v mestu. Seveda ima tudi bivanje v vasi in zaposlitev v mestu svoje negative. Ge se vprašamo, zakaj to opuščanje zemlje, dobimo v odgovor. da se obdelovanje zemlje v današnji dobi ne izplača. Ne mogli bi povsem soglašati s takim odgovorom, vendar pa ima lak odgovor dobršen del resničnosti. urediti obdelovanje zemdje na tak način, da bi se še izplačalo, odnosno, ali obstajajo pogoji za kakršen koli razvoj kmetijstva? Po našem mnenju je mogoče preurediti obdelovanje zemlje tako da bi se izplačalo, odnosno obstajajo pogoji za bodoči razvoj. Pri slednjem je potrebno predvsem vzeti v poštev dejstvo, da se nahaja tržaško področje v neposredni bližini velikega mesta, ki zelo ceni do. ma če pridelke, zlasti njegove primicije. Povsem naravno je, da ni mogoče niti zdaleka pričakovati, da ho malo Tržaško ozemlje nudilo dovolj potrebščin za tržaški trg, toga v precejšnji meri pa prav to ozemlje lahko zadosti potrebam. Toda v pogojih, kakršni obstajajo danes, ni mogoče pričakovati, da bodo domači pridelki lahko vzdržali pred morečo konkurenco. Kar pa bi se dalo doseči, ako hi prišlo do reorganizacije na kmečkem področju. (.esto se govori o problemu pogozdovanja Krasa. Po eni strani ima pogozdovanje pozitivne lastnosti, po drugi pa ne. Ako vprašamo naše kmete za mnenje o pogozdovanju, bomo povečini prejeli približno takle odgovor : V trenutku, ko se neko področje spremeni v gozdni nasad, je nujno, da sc to ogradi. Na pogozden kraj ne sme stopiti živina. Gozd pa, iz razumljivih razlogov, zelo počasi raste in p red n o je od njega mogoče imeti kako korist ho preteklo skoraj eno stoletje. Zato. govoriti o pogozdovanju na široki črti. je nesmiselno. Kvečjemu se lako računa s pogozdovanjem takih področij, ki se jih ne da drugače primerno izkoristiti. Toda, ali bi bilo mogoče pre- :,’a našem področju ni mogoče računati s široko proizvodnjo zelenjave, sočivja in krompirja : šito pa se sploh ne izplača sejati. Toda za pospešitev razvo ja pridelovnja krompirja, zelo n j ave in sočivja je nujno potrebna voda. Skoraj vsako leto ie na našem k raške m in tudi na •ick ra n-kem področju '/e lo hud;* susa, ki povzroči občutno ško do. To neugodnost bi bilo mo Toče odpraviti, ako hi obstajale namakalne naprave. Toda tu nastane nov problem. Tukajšnja področja, kot smo že omenili, so skoraj vsako leto prizadeta zaradi suše. Zato je nemogoče govoriti samo o melioraciji travnikov in pašnikov ne da bi pri mislili tudi na namakalne naprave. Za namakanje pa je predvsem potrebna ne zemlje, marveč tudi za n“ makanje travnikov in pašnik0* V tem sestavku smo načeli ,l< katere probleme, ki so bi$iv< nega pomena za tukajšnje k°lf' tijstvo, za njegov obstanek * bodoči razvoj. Potrebno bi ta problem še poglobiti in F razčleniti. Za to so pokli(‘a,V kmetijski izvedenci, zaintef ■c$i* rani kmetje .in njihove strok0]' ne organizacije. Potrebno j( sprožiti konkretne akcije za r< šitev tukajšnjega kmetijstva. 2‘ njegovo vsestransko izboljšanj za njegov bodoči razvoj. ^ * treben je organski načrt tudi a* tem področju. Brez tega na ni mogoče pričakovaati ^,,,| t?> i*1 kretnih rezultatov. Le na način bo mogoče zaustavit1 preprečiti beg s kmetij in I drugi strani vzbuditi tudi v n1*1 dih pokolenjih ljubezen in 111 vezanost na zemljo, ki je *)l ‘ že pred davnimi stoletji, poj ena z znojem naših pra dov. Spored oddaj moskovskega radia v slovenščin1 ščini v diapazonu 41, 49 in 257 m. 20.30—21.0Q Vsak dan v hrvaščini v diapazonu 41. 49 in 257 ra. val»'' 21.30 22.05 Vsak dan v «r vale’ hrvaščini v diapazonu va 41, 49. in 257 m. 22.05—22.30 Vsak dan v. sl°v , ščini v diapazonu vaU’ 41, 49, 257 in 301 m- j|(l. 22.30—23.00 Vsak dan v sf . val'” Obs «let 'OgOl (,ke "eia Pr. 'lit feVei Jr j ritne brzi 'odi 'tnel lfa d a d\ kr; «0 kupovali in citali našega tiskic zlasti «Dela». Nekateri se obn'• gajo celo na otroško revijo uG°‘ leh », ki je vse prej kot pa k»’ munistična. Nekatere skrbe C1'' lo pogrebi in tako smo imel* priliko slišati, kako je neki slovenski katehet šel v svoji l’n<‘ mi tako daleč, da je cvrkt» deklico, ki mu je odgovorila k°l je bilo potrebno. Seveda se to šolska oblast ni niti zrner1' hi. Vprašujemo: kaj neki ^ se zgodilo z učiteljem ali pr oh' sor jem. ako bi storil nekaj P"' dobnega? Ako gospodje klerikalci a,,s’ lijo. da bodo uspeli v svoji ofe"’ živi. potem se močno motij0' kajti naši ljudje vedo koliko je ura. vedo kje je njihovo sto in znajo pravilno razloči’1'0] ti plevel od žila in vedno boli spoznavajo tudi nvolkove». ^ v junčjih oblK" zadostna voda. Sedanje vod0' vodno omrežje zadošča kvečjf' mu potrebam po pitni vodi. T"' di vena vode. ki jo dobavlja $e' datlje vodovodno omrežje so O1' ke, da se sploh ne da misli** na namakanje. Potreben je •"' rej nov vodovod v svrho na»1*1' kanja, ki lii dobavljal potrebo" vodi) po renali, ki bi bile (ie stopne kmetom, ne le za n a n*" kanje vrtov in sploh obdeh>va* n '«k t r8an "»tei 1'od »trto Mi fene 'Ji n kop *54 "»to' ;Jfd si J člc tega e nn td\ *jav 'S b n: Ko iv gl '°tti »to v "Pet "»le, 'žla Vn A Se Sc " n; 'krti s Ski iv je >U Si Kaj “Vit, ‘"•Ul s tu r v ^ev Ski Se "v a at K z; "žil. S1* Sle V (po jugoslovanskem časi*J 96.45 07 00 Vsak dan v srb‘ hrvaščini v diapazonu );|1" 19, 25. 41 in 49 m. 19.30 -20.00 Vsak dan v s*S hrvaščini v diapazonu val" 41, 49 in 257 m. 20.00 20.30 Vsak dan v sl«'1'', val"' hrvaščini v diapazonu (f|. . 41. 19. 257, 309 in 32l KULTURA I N ZNANOST Obstoja še vedno splošno mnenje, da je J‘et človeškega bitja v vesolje sploh ne-!'°8oč, ker bi telo ne preneslo izredno vi-*e brzine s katero bi vsemirska ladja ;*da v vsemirskim prostoru, vzemimo ' Pr. v smeri Lune, ki je naravni sa-f't Zemlje. Stvar visokih brzin ni pa 'tveč poznana in je zato precej netočna, * je mogoče tudi dokazati. Vzemimo “iter Zemlje, ki se vrti okrog svoje osi Orzino 460 metrov na sekundo. Čimbolj oddaljujemo od sredinske črte, t. j. od Celjskega ravnika, ki deli Zemljo na a dela, tem manjša je brzina, ki pride dveh skrajnih tečajih do minimuma, kraju kjer živimo znaša brzina kakih 1 metrov na sekundo in vendar člo-ek tega sploh ne opazi. Tudi človeški Sanizem ne občuti zaradi tega nobenih "“ten j. *°da znano je, da se Zemlja ne vrti ‘“Po okrog svoje osi, marveč, da se vrti 01 v območju Sonca in sicer z medletno brzino, ki znaša približno 300 111 na sekundo. Omenjena brzina je pre-“i visoka, vsekakor višja kot pa brzi- 0 problemih bodočega poleta Sin - starejši od očeta človeške posadke v vesolje na, ki je potrebna umetnemu satelitu, da se naglo izmakne privlačnosti Zemlje. Prvi umetni sateliti so leteli začetkoma z brzino komaj 8 do 11 km na sekundo, da so lahko prišli iz območja zemeljske privlačnosti. Astronomi so dognali, da se ves naš planetni sistem, vključno Sonce in seveda tudi Zemlja, suče v vsemirju z brzino kakih 250-260 km na sekundo in rabi za eno krožno pot približno 200 milijonov let. Do teh ugotovitev so prišli na podlagi izredno točnih računov in merjenj, ki so trajala dolgo vrsto let. Toda človek tega sploh ne opazi in taka brzina ni škodila še nobenemu človeškemu organizmu. Ce nas tako visoka brzina ne moti, potem bi bilo logično, da bi tudi visoka brzina vsemirske ladje, ki bi ponesla človeka v vsemirje ne imela škodljivih posledic za njegov organizem. Po tej logiki bi visoka brzina ne bila torej naj večja nevarnost človeškega poleta v vsemirje. Večjo nevarnost predstavlja po mnenju znanstvenikov, naglo naraščanje začetne brzine vsemirske ladje ali kabine v kateri bi potoval človek, ludi v tem smislu se že danes vodijo konkretne priprave in poiskusi. V Sovjetski zvezi kot tudi v Ameriki delajo take poiskuse na znanstvenih zavodih, kjer imajo posebne preiskusne kabine s katerimi ugotavljajo prek posebnih pogonskih strojev reagiranje človeškega organizma začetni pogonski brzini vsemirske rakete ali ladje. Dognali so med drugim, da je vodoravna lega telesa najprimernejša, ker najboljše prenese začetni sunek vzleta rakete, ki je dejansko najbolj kritičen trenutek vsemirskega poleta. Marsikdo se bo vprašal, čemu se znanstveniki tako potegujejo za raziskovanje in osvojitev vsemirja? Mnenja smo, da je človeku že nekako prirojena potreba po čim večjemu znanju in odkrivanju vedno novih stvari. Človek je do sedaj raziskal ves naš planet in to mu danes ni več dovolj. V dobi atomske energije se hoče prepričati, kaj se dogaja izven naše Zemlje, kaj se dogaja na drugih, do tega trenutka še neraziskanih planetih. Ali se da čas zaustaviti? Dandanašnji, ko je človek napravil prve korake v osvajanju vesolja, to vprašanje ni samo navadna puhlica. Od časov, ko so ljudje v-starem Babilonu začeli uporabljati peščene in sončne ure, se je zdelo, da so delitev časa tako uredli, da niso možni ni-karšni dvomi o točnosti le-tega. V začetku našega stoletja pa se je pokazalo, da te tisočletne predstave vendarle ne drže. Relativnostna teorija Alberta Einsteina je privedla do presenetljivega sklepa : pojem časa je odvisen odhitrosti gibanja, čim hitreje se kako telo giblje v prostoru, tem počasnejši je zanj čas. V skladu s to teorijo je sprememba časa zlasti opazna pri hitrostih, ki so približno enake hitrosti svetlobe. Hitrost, ki jo občuti, denimo, človek v vlaku ali avtomobilu, vpliva na potek časa približno tako, kot hi toplota pri nas prižgane vžigalice vplivala na Temperaturo v Kairu! Računi na podlagi Einsteinove teorije kažejo, da bi potekal na vsemirski raketi s hitrostjo, ki ne bi bila dosti manjša od hitrosti svetlobe, čas 70-krat počasneje kot na zemlji ! Zdi se, kakor da se življenja astronavtov podaljšujejo, ne da bi to oni sami opazili. To je posledica dejstva, da so mehanični in biološki procesi počasnejši : srce bije počasneje, celice se KULTURNE VESTI Poldrug gram težka violina in traktor velik kot polovica pšeničnega zrna **01 drug gram težka violina, sestoječa . ‘T delov in traktor, velik kot polovica ličnega zrna — to sta dva izmed predalov, ki jih je napravil Armenec Ed-Kazarjan. Seveda se da videti tak-stvarce samo s povečevalnim steklom, J človek se nehote spomni na zgodbo ru-ega klasika Leskova o junaku Levši, ki ' 1Tm je posrečilo podkovati bolho... tctvvard Kazarjan je član armenskega javnega simfoničnega orkestra. V pro-, r,i času pa izdeluje Edvard stvari, ki “ ni moč videti s prostim očesom. je neki berlinski časnik poročal o .^avadnih sposobnostih tega armenske-glasbenika, so mnogi bralci izrazili zelo izpopolnjen televizijski sprejemnik, ki uspe sprejemati televizijske programe tudi iz zelo oddaljenih dežel. Ta sprejemnik prejema celo programe italijanske, francoske, angleške, nemške radiotelevizije. Naravno je, da sprejema tudi programe sovjestkih radiotelevizijskih središč kot n. pr. programe iz Moskve, Leningrada, Vilne, Rige itd. Skupno sprejema lahko programe iz 22 radiotelevizijskih sre-. dišč. S; 'trie “to resničnosti navedb v članku. se je uredništvo obrnilo na Kazar- a. naj pošlje kak dokaz. Kazarjan ga ,'es posla! : sporočilo, napisano na člo->! skem lasu. Na tem lasu, dolgem en cen ^eter, je zapisal pozdrave nemškim ,a-cem, pritrdil las med dva podstavka 'Jahtnega kamenja in vse to v posebni “Ritornati šatulji poslal v Berlin. l ’1 zgodovinski muzej glavnega mesta i|t lcnije Erivana je izdelal Kazarjan , 'So imenitno stvar. Na prvi pogled je bavadna železna bucika. Pod mikro-Jr pa se ta bucika spremeni v minia-|.r|° maketo erivanske operne hiše. Mi- Nn No 1'j^jRa ni široka niti poldrug milimeter, pa točno en milimeter. Kazarjan ie vanjo vrezal okna, stopnice in vse {"‘“le arhitekturne znamenitosti tega gle-M»šča. Kako izdeluje E. Kazarjan takšne ču- i|jVite stvari? Njegovo glavno orodje so b^antina rezila, ki jih je sam napravil. Hj a s tako imenovanim bioskopom, ki omogoča večkratno povečavo. eveda je pri takšnem delu potrebna , 'kanska vztrajnost, zelo ostro oko in ,.( ačnost pri vsaki kretnji. Ce začne vre-t ati kako črto, jo mora vrezati do kon-jV Zakaj če bi odmaknil roko, bi vse po- ti Televizor 1 sprejema programe 22 postaj (Iliadi letonski radioamater, Leopold je po dolgih in vztrajnih poskuš-“b, ki so trajale več let, uspet zgraditi Lunik III. Polet v vesolje Ninfa iz Centralnega parka na odru Slovenskega gledališča v Trstu V soboto 14 maja se je mladi režiser Adrijan Rustja prvič predstavil s samostojnim delom na tržaškem odru; predstavil se je v Avdituriju s fantastično komedijo Erica Godala in Christiana Grau-toffa «Ninfa iz Centralnega parka». Pisatelja sta izkoristila grško mitologijo kol material z komedijo, ki biča ne-izkrenost, kar je nezdravega v navadah ter nesmiselnega v vedenju modernega človeka. Ninfa-Ciperija, nepokvarjeno, i-skreno in prirodno bitje, da to jasno občutiti, ko zaživi v današnji dobi. Prav ta je tudi pozitivni pomen komedije, ker nam v mehki obliki in z nasmehom pove resnico, biča kjer naleti na pokvarjenost in skuša izboljšati človeka. Delo je bilo postavljeno na oder vestno in dobro izdelano. Želeli bi še več lahkotnosti, ki je lastna žanru komedije, a morda je svojstvo naših igralvec samih, da v komediji težje zažive tako prirodno kakor to store v dramatičnih delih. Bogdana Bratuževa kot Ciperi j a in Stane Starešinič kot pisatelj, sta nosila težji del predstave in sta bila oba na lepi umetniški višini. Zelo je ugajala Valerija Silova kot gost, ki je karakterno in izdelano podala lik pacientke. Uspela komična lika sta bila kot ribiča Modest Sancin in Justo Košuta. Dobri so bili tudi vsi ostali nastopajoči : Nerina Drašičeva (članica igralske šole) v vlogi Lilian San-iord, Rado Nakrst kot prot. Ryner, Julij Guštin v podobi dr. Pearsona, Zlata Rodo-škova kot tajnica-bolničarka in Danilo Turk kot policijski narednik. S. A. * Na vprašanje, ali bo v teku enega leta človek poletel v vesolje, so v Moskvi odgovorili : Morda bo do tega poleta prišlo že prej. Te besede je izrekel sloviti sovjetski profesor Bazikin. Na gornjih slikah : razne faze poleta vesoljske ladje s človekom na krovu, kot si jo zamišljajo znanstveniki : 1) vesoljska ladja v trenutku ločitve od nosilne rakete; 2) ločitev konice od vesoljske ladje m 3) povratek v atmosfero. Astronavt, ki bi se vrnil na zemljo po naših „zemeljskihli 70 letih, bi ostarel samo za eno leto počasneje razmnožujejo, ura bo šla počasneje. Potemtakem bi astronavt, ki bi se vrnil na zemljo po naših «zemeljskih» 70 letih, ostarel samo za eno leto. Dve leti star otrok, ki bi ga pustil na zemlji, pa bi dosegel medtem 72 let. Tako bi bil sin mno-ko starejši od očeta. Vse to zveni kot paradoks. Zato je upravičeno vprašanje, ali je možno v naših zemeljskih razmerah preveriti to Einsteinovo teorijo in povzeti iz nje praktične sklepe. Odgovor na to vprašanje je pozitiven. Da bi v naših 24 urah «zavrli» čas samo za pet minut, bi bilo potrebno, da bi se telo gibalo glede na zemljo s hitrostjo 25.000 km v sekundi. Umetni sateliti krožijo okrog našega planeta s hitrostjo 8 km v sekundi. Ce Einsteinova teorija drži, potem bi ura, vdelana v satelit, zaostala za urami na zemlji v enem letu za eno stotinko sekunde. S takšnimi in podobnimi poskusi bi lahko dobili prve praktične dokaze o pravilnosti Einsteinove teorije, ki je velikanskega pomena za nadaljnji razvoj znanosti. Neznatni delci sekund, ki bi jih zabeležili pri teh poskusih, bi prispevali k temu, da bi razrešili vprašanje, do kam bo lahko človek prodrl v vesolje, ko bo sproščena atomska energija ponesla s hitrostjo svetlobe rakete v drugi svet — svet, ki je od nas oddaljen na desetine in stotine svetlobnih let. Znanstveni center v Minsku V Minsku, glavnem mestu Beloruske sovjetske socialistične republike, bodo zgradili važno središče za znanstvene raziskave, namenjeno zahodnim področjem Sovjetske zveze. Tu so začeli graditi poslopja, ki bodo služila za inštitute fizike, matematike, tehnike ter veliko geofizično postajo. V teh ustanovah bo lahko študiralo nad 5.000 raziskovalcev. ( Sovinformbureau) Kaj je teknetron Radio, televizija, radarske naprave, telekomunikacije in naprave za vodenje izstrelkov bodo dobile drobcene elektronske napravo — teknetron, ki so ga v znanstvenem svetu sprejeli z istim navdušenjem kot pred nekaj leti tranzistorje. Teknetron, ki je dolg dva, širok pa pol milimetra, ima vse lastnosti tranzistorja, vendar ga v marsičem prekaša. Tranzistor ni kos tako imenovani amplifikaciji toka nizke frekvence, medtem ko teknetron zmore to občutljivo nalogo. teknetron je skonstruiral francoski inženir M. Tesner. Slavistični sestanek na Dunaju Prve dni maja je bil na Dunaju sestanek Mednarodne slavistične komisije za študij zgodovine slovanske filologije. Ta komisija je bila ustanovljena na slavističnem kongresu, ki se je vršil leta 1958 v Moskvi. Dunajskemu sestanku je predsedoval sovjetski profesor N. K. Gudzij ; med udeleženci pa so bili predstavniki slavistike iz Madžarske, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške, Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije, Danske in Jugoslavije. Namen sestanka je bil : raziskati pogoje za študij zgodovine slavistike v posameznih državah. Predstavniki SZ in Poljske so poročali o obširnih pripravah na sistematizacijo zgodovinskih del o slovanski filologiji in o ponovnem tiskanju starih, že zdavnaj razprodanih, znanstvenih knjig. Predstavniki nekaterih dežel so tožili o pomanjkanju sredstev za uspešno delovanje na področju slavistike. Za časa posvetovanja je bila na Dunaju odprta tudi razstava neznanih dokumentov iz zgodovine slavistike. Med drugim so bila razstavljena tudi nekatera pisma Kollarja, Kopitarja, Jagiča in Rešetarja. Film o Prokofjevu V Moskvi so začeli snemati dolgome-tražni film v barvah, ki prikazuje življenje slovitega skladatelja Sergeja Prokofjeva, ki je živel v letih 1891-1953. Režija filma je bila poverjena Lidiji Stepanovi, ki je že znana kot režiserka več podobnih lilmov. V filmu bo prikazana dejavnost umetnika v letih 1930-1950. ( Sovinformbureau ) Razstava jugoslovanske uporabne umetnosti Sofiji V Sofiji je bila pred kratkim razstava jugoslovanske uporabne umetnosti. Razstavo je obiskalo nad 31.000 obiskovalcev. Največje zanimanje je bilo za pohištvo, keramiko, steklene predmete. Podobne razstave jugoslovanske uporabne umetno sli so bile tudi na Poljskem in v Sovjetski zvezi. Sartre v slovenščini Državna založba Slovenije je izdala izbor iz dramatike Jeana Paula Sartra. Knjiga vsebuje pet del in sicer: «Muhe», «Zaprta vrata», Spoštljivo vlačugo», «Nepokopane mrtvece» in «Umazane roke». Dela so prevedli Draga Ahačičeva, Jože Javoršek, Mila Miheličeva in Vida Sturmova. Sartre je pred kratkim prispel na obisk v Slovenijo. MARK TWAIN S ^ oktober 1959 bo ostal nepozaben v zgodovini vsega sveta. Na ta dan je bil izstreljen tretji sovjetski Lunik. Simona VVeelerja sem našel v stari ma-jevi krčmi rudarskega naselja Angel. Sedel je pri mizi in dremal. Ko sem se mu približal, se je zdramil, mi voščil dober dan, nato pa me potisnil v kot, mi zaprl pot s svojim stolom ter me povabil, naj sedem. Začel je pripovedovati enolično pripoved, ki sledi temu odstavku. Nikoli se ni nasmehnil, nikoli namrščil, nikoli spremenil glasu, ampak venomer z nežnim glasom gnal svojo povest, kakor jo je bil začel. Nikoli ni pokazal niti najmanjšega znaka navdušenja, ampak je skozi vse njegovo pripovedovanje vel duh globoke resnobe in iskrenosti. To mi je očitno dokazovalo, da se mu njegova zgodba ni zdela niti smešna ali vsakdanja. Pustil sem ga govoriti in ga nisem niti enkrat prekinil. Tukaj je bil nekoč možakar, ki mu je bilo ime Jim Smilej Bil je najbolj nenavaden možakar, kar sem jih kdaj videl, ker je zmeraj stavil na vsako reč. Ce je le koga videl, je stavil proti njemu. Ce pa ni šlo drugače je zamenjal stave. Ce je bilo nasprotniku prav, je bilo tudi njemu prav — le da je prišel do stave. Toda kljub temu je imel srečo, izredno srečo — skoraj zmeraj je stavo dobil. Zmeraj je bil pripravljen in je čakal na priložnost. Ni bilo stvari na zemlji, na katero možakar ne bi stavil ali se opredelil za eno ali drugo plat, kakor sem vam že povedal. Ce je bila kje kaka konjska dirka, ste ga našli polnega denarja ali pa brez beliča v žepu. Ce je bil pasji dvoboj, je on gotovo stavil. Ce je bil mačji dvoboj, je stavil. Ce je bil kje petelini i dvoboj, je spet stavil. Hudimana, če sta dva vrabca stala na plotu, je ponujal stavo, kateri bo prvi odletel. Ce je videl kakega hrošča, ki je bil nekam namenjen, je slavil, kako dolgo bo hodil do cilja, kamorkoli je že šel, in če si sprejel njegovo stavo, ti je sledil hrošču naravnost v Mehiko, da bi videl, kam je bil namenjen in kako dolgo je hodil tja. Marsikateri tukajšnji možakar je poznal Smileya in vam lahko o njem pripoveduje. Njemu je bilo vseeno — ta vražji dečko je stavil na karkoli. Nekoč je bila pastorje- Možakar Smiley in žaba Daniel va žena zelo bolna in bolezen se je vlekla. Kazalo je, da je ne bodo pozdravili. Nekega jutra se je pastor oglasil in Smiley ga je pobaral, kako je z ženo. Pastor mu je odvrnil — bog bodi zahvaljen v svoji neskončni milosti — da je ženi že mnogo bolje in si bo kmalu opomogla. Smiley pa je, ne da bi pomislil, zinil : «No, stavim dva in pol dolarja, da se ne bo izlizala». Tale Smiley je imel kobilico — fantje so jo klicali petnajstminutno kljuse, ampak to je bilo samo za šalo, ker, veste, kobilica je le hitreje tekla. Smiley je zaslužil precej denarja s tem konjem, čeprav je baje zmeraj imel astmo ali jetiko ah nekaj podobnega. Fantje so njegovo kobilico po navadi spustili dve sto ali tri sto metrov naprej, da bi jo potem v diru prehiteli. Toda zmeraj se je zgodilo, da se je kobilica prav na koncu dirke ogrela in se nekam obupano pognala naprej ter metala na vse strani noge, opletala z njimi ob telesu, jih suvala v zrak in se včasih zapodila naravnost med plotove, dvigajoč več prahu in več trušča s svojim kašljanjem in kihanjem kot katerakoli druga žival. In zmeraj vam je pritekla za kako dolžino vratu prej na cilj kot drugi. No, tale Smiley je mel podganarje in peteline pretepače, divje mačke in vsakovrstno zalego. Prišlo je tako daleč, da se niste mogli izmisliti reči pod milim nebom, ki je on že ne bi imel pripravljene za stavo. Nekoč je ujel žabo in jo prinesel domov. Dejal je, da jo bo izobrazil Tri mesece je čepel samo doma na dvorišču in učil žabo skakati. In primoj-dunaj, da jo je tudi naučil. Od zadaj jo je malo podrezal in v hipu je žaba veslala po zraku, se enkrat v zraku prekopicnila, ali pa celo dvakrat, če je dobro skočila, in se ujela lepo na noge kot mačka. Naučil jo je tudi loviti muhe in jo je tako uril vsak dan, da mu je žaba zmak- nila muho, če jo je le videla. Smiley je govoril, da je žabam potrebna samo izobrazba in da lahko potem žabq stori skoraj vse. Jaz mu verjamem. Hudimana, saj sem videl, kako je postavil Daniela VVebsterja tukaj le na tla — žabi je bilo ime Daniel Webster — in je zavpil : «Muhe, Daniel, muhe ! » Še z očesom niste trenili, in že je žaba poskočila, zmaknila muho s točilnice in padla nazaj na tla kot kepa blata. Potem se je navadno popraskala malo po glavi z zadnjo nogo, kakor da je čisto navadna žaba, ki zna samo to, kar zna vsaka navadna žaba. Še nikoli nisem videl tako skromne in poštene žabe, čeprav je bila tako nadarjena. Ce pa je šlo za skakanje z mesta, je pre-veslala dlje po zraku kot katerakoli žival njene sorte. Skakanje z,mesta je bila njena posebnost, fn če je šlo za to, je Smiley stavil nanjo do zadnjega [ločenega groša. Smiley je bil strašansko ponosen na svojega žabona. fn po pravici, zakaj vsi fantje, ki so bili po svetu in so nekaj doživeli, so govorili, da tale žaba nese vse druge žabe. No, Smiley je nosil živalco v majhni pleteni košari in jo je včasih prinesel sem dol, da bi nanjo stavil. Nekega dne je naletel na možakarja — bif je tujec v naselju — in ta ga je vprašal : «Kaj pa imate v listile košarici?» Smiley pa je nekam brezbrižno odgovoril : «Morda je papiga, morda je kanarček, ampak ni ne eno ne drugo — čista navadna žaba je». Možakar jo je vzel v roke, si jo skrbno ogledal, jo obračal sem in tja in pripomnil : «Hm, tako tako. No, zakaj pa jo imate?» «No,» je dejal Smiley mirno in brezbrižno, «tale žaba zna eno reč. Po mojem skoči dlje od vsake žabe v caiaveraškem okraju». Mož je spet prijel košarico, si jo dolgo in nekam nenavadno ogledoval, jo vrnil Smileyu in zelo razločno izjavil : «No, ne vidim, kaj bi ta žaba znala bolje od vsake druge žabe». «Morda ne vidite,» je dejal Smiley, «morda se razumete na žabe, morda se ne razumete na žabe. Morda ste izkušen možakar in ne samo amater. Vsekakor imam jaz svoje mnenje in stavim štirideset dolarjev, da lahko skoči dlje od vsake žabe v caiaveraškem okraju». Možakar je kako minuto premišljal in nato z nekakšnim otožnim glasom dejal : «No, jaz sem tukaj samo tujec in nimam žabe. Ce bi jo pa imel, bi stavil z vami», Na to je Smiley odvrnil : «Je že prav — je že prav — če mi samo za hipec podr-žite košarico. Poiskal vam bom žabo». In tako je možakar poprijel košarico, položil štirideset dolarjev poleg Smileyevega kupa sedel in čakal. Takole je sedel precej dolgo in razmišljal, nato pa je vzel žabo iz košarice, ji odprl usta in jo napolnil s čajno žliško prepeličjih šiber. Žaba jih je imela skoraj do brade. Nato jo je posadil na tla. Smiley se je odpravil k močvirju in dol-je že prav — če mi samo za hipec podr-go hodil po blatu, dokler ni ujel žabe. Potem jo je prinesel k možakarju in dejal : «No, če ste pripravljeni, postavite jo poleg Daniela, tako da bo imela sprednje krake v isti višini kot Daniel, jaz bom pa zavpil.». Nato je zavpil : «Ena, dva, tri, skoči!» Smiley in tujec sta podrezala žabi od zadaj in nova žaba je skočila, toda Daniel se je samo vzpel, pomigal z rameni — takole — kot kak Francoz, pa m nič pomagalo — še ganiti se ni mogel. Prirasel je k tlom kot nakovalo m če bi bil zasidran, bi ne mogel biti bolj pri miru. Smiley je bil nočno presenečen m tudi vznejevoljen, ni pa seveda vedel, kaj je za bregom. Možakar je vzel denar in se odpravil. Smiley se je praskal za ušesom m je dolgo strmel v Daniela. Naposled je spregovoril : «Pa me res zanima, kaj za vraga je žabo prikovalo k tlom — bogve če ni nekaj narobe z njo — videti je nekaj zelo nabuhla». Zagrabil je Daniela za vrat, ga dvignil in vzkliknil : «Jej, vražja strela, če ne tehta dva kilograma ! » Obrnil je žabo, ta pa je iztresla iz sebe prgišče šiber. Potem pa je videl, kako je bilo, in še nikoli nisem videl bolj jeznega človeka. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Vsi državljani naj branijo mir, ki je predpogoj za razvoj dežele V ponedeljek je bila v Trstu seja Deželnega komiteja KPI za Furlanijo . Julijsko krajino. Na njem so razpravljali o uresničenju pobud, predlaganih ob zaključku I. deželne konference partije. Nadalje so razpravljali tudi o problemih, ki so v zvezi s poslabšanjem mednarod-nega položaja, do česar je prišlo zaradi odkrite volje ameriških in zahodnih ekstremistov, da bi vrhunska konferenca v Parizu propadla. Deželni komi. te tolmači ogorčenje prebivalstva naše dežele zaradi teh vesti. Na istem sestanku je Deželni komite obsodil tudi odkritje, da je bilo vojaško letališče NATO v Avianu, povezano z iz- Apel Deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino zivalnimi dejanji ameriškega letala, ki je vohunilo nad sovjetskim ozemljem. Nadalje poudarja tiskovno po-ločilo Deželnega komiteja, da si je Tambronijeva vlada snela krinko takoimenovane upravne vlade tudi s tem, kar se je dogodilo pretekle dni v Bologni, kjer je policija navalila na ude. ležence velikega zborovanja, na katerem je govoril poslanec Pajetta. Deželni komite izraža vso svojo solidarnost s poslancema Pajetlo in Bottonelijem ter z Dopisi naših sodelavcev Prosek« Razširitev ceste skozi vas Od našega sodelavca s Prose, ka smo prejeli dopis v zvezi z načrti za ureditev pokrajinske ceste, ki vodi skozi vas in ki je na nekaterih točkah zelo ozka, zaradi česar obstaja stalna nevarnost tako za peš» kot za voznike. Tz omenjenega dopisa povzemamo sledeče: O problemu ceste ki vodi z Opčin proti Križu skozi Prosek se v naši vasi mnogo govori in razpravlja. Tukajšnja sekcija KPI je že svojčas opozarjala pristojne oblasti na obstoječo nevarnost. Zaradi tega je postavila tudi v svoj volilni program zahtevo, naj bi se cestišče preuredilo in še pred tem pa naj bi.se na križišču pred gostilno Lukša postavil semafor. Kot se je izvedelo je sedaj pokrajinski upravni odbor začel preučevati ta problem. Govori se o dveh načrtih za preureditev ceste. Po enem izmed teh predlogov naj bi podrli en del hiše, kjer je gostilna Lukša ter tako pridobili dovolj prostora za široko cesto v smeri proti Opčinam. Po drugem načrtu pa naj bi cesta stekla po Devinščini in naj bi se tako izognila vaške, mu središču. Takoj je treba poudariti, da bi bil prvi predlog mnogo boljši. dočim drugi predlog, ne le da ne bi rešil problema v vasi. ampak bi, ako bi ga uresničili. prizadel veliko škodo tu-kajšnjim kmetom-cvetličarjem. niiiiiiiniiiiiiiiinrii:iii!«iiiiiiiii • i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii«iiniiiii mu Nekateri dopisi, ki jih tu spodaj priobčamo, so čakali na objavo v našem listu že več časa in to zaradi pomanjkanja prostora. Cenjene sodelavce in bralce prosimo, naj to upoštevajo. Uredništvo ii eiriiiiiiiimiiiiiimiiMiiieiiiiiiiiiiiiiiiimniniiiimiiimni In ker se zdi, da so gospodje v pokrajinskem upravnem odboru bolj naklonjeni drugemu predlogu. je prav, da se ob njem, odnosno ob njegovi nesmisel, nosti malo dalj zadržimo. Predvsem je treba podčrtati dejstvo, da ne gre pri zadevi te ceste samp za problem prometa, ki vodi iz smeri Opčine-Križ, temveč gre tudi za cesto, ki vodi od Barkovelj skozi Kon-tovel in ki se, priv na tisti kočljivi točki, pred gostilno Lukša spoji s cesto, ki vodi z Opčin. Če bi na tisti točki še nadalje ostala taka ožina kot je danes, bi se zadeva v ničemer ne spremenila. Novi odsek ceste po Devinščini bi bil enostavna vzporednica že obstoječe avtoceste. N. pr. avtomobili, ki so iz Trsta namenjeni v smer proti Križr' bi še nadalje vozili po dosedanji cesti. Mnenja smo, da se ne bi nobenemu sanjalo, da bi, recimo od Barkovelj u-bral smer proti Opzinam, (Lf-poštevati je treba tudi, da je ta cesta že sedaj preobremenjena s prometom) ter od tam nadaljeval proti Pro. seku. Isto velja za tista vozila. ki bi prihajala od Križa in Nabrežine in bi bila namenjena v Trst. Gre torej predvsem za problem ožine pri gostilni Lukša. Dokler bo na omenjeni točki ob. stajala taka ožina, ne bo ta problem ugodno rešen. Zato hi morali tisti organi, ki bodo odločali o bodoči cestni ureditvi jemati to v poštev. In to tembolj, ker kot se sliši, je tudi lastnik omenjene gostilne pri- pravljen privoliti v porušenje enega dela hiše, seveda proti primerni odškodnini. Prav tako se tudi sliši, da bi stroški za razširitev ceste na omenjeni točki, vštevši tudi odškodnino za Lukšovo gostilno, znašali mnogo manj nego stroški za no. vo cesto po Devinščini. Tudi to je eden izmed razlogov, ki bi ga morali pristoj ni organi upoštevati. Telefonska centrala Prosek bo imel novo telefon sko centralo, ki bo služila tu di Kontovelu in Križu ter o mogočila tamkajšnjim prebi valcem, da si bodo lahko in ne po zelo visokih cenah nape Ijali telefon na svoje domove Tako ho dana možnost, ne le imovitejŠim slojem, trgovcem gostilničarjem itd., marveč tu di drugim prebivalcem tam kajšnjih naselij, da si napelje jo to, za današnjo dobo že lah ko bi rekli, nujno napravo, na svoj dom. Zaenkrat bo na razpolago le 50 številk, toda po stopoma bodo to število pove čali, seveda ako bo dovolj prosilcev. vsemi bolonjskimi demokrati, ki so bili kakor koli prizadeti zaradi policijskega nastopa. 0-benem pa poziva vse politične sile in vse državljane, laične in katoliške demokrate, naj se, ne glede na strankarsko pripadnost, združijo, da se z mirom zaščitijo interesi obmejne dežele, kateri je najbolj v koristi politika pomiritve, ki je pogoj za razvoj prometa, trgovine, indù, strije in vseh proizvajalnih dejavnosti. V preteklih dneh je bilo več zborovanj, ki jih je organizirala Avtonomna tržaška federacija KPI. Na njih so razni govorniki orisali sedanji politični položaj, zlasti kar je v zvezi s propadom pariške konference in s stanjem v Italiji, s posebnim ozirom na dejstvo, da se je Tambronijeva vlada razkrinkala kot vlada, ki ima izrazito politični in skrajno desničarski ne pa upravni značaj. Zlasti o-rnembe vredna so zborovanja : na trgu Garibaldi, ki se je vršilo v soboto zvečer in na katerem je govoril tov. Sema ; nadalje zborovanje, ki je bilo na Pon-čani. v ponedeljek zvečer, na katerem je govoril poslanec Vidali ter zborovanje na Proseku, na katerem sta govorila tov. Pescatori in Vera Žužek. V prihodnjih dneh so predvidena nadaljnja zborovanja, med katerimi bo eno tudi v dolinski občini, na katerem bo govoril župan tov. Lovriha. Prispevki za DELO Tovariši Vera in Pepi Kralj ter Valerija in Angel Veljak iz Dom j a so ob priliki svoje srebrne poroke darovali za DELO 2.000 lir. V počastitev spomina ljubljene matere darujeta družini Corazza in Skočaj iz sekcije pri Magdaleni 1.000 lir za DELO. V počastitev spomina pok. Iva. ne Furlan iz Skednja darujejo za DELO mož Emilij, hčeri A-delija in Bianka ter zetje 3.000 lir. Vsem darovalcem, naj lepša hvala ! DIJAKI ZNANSTVENEGA LICEJA «O NAŠTUDIRALI S PROF. JOŽETOM PETERLINOM PREDSTAVO DRAME ANTIGONA □DnDannnnnnDDDDnnDDDDDDnDDD ANTIGONA, Edipova hči - MATEJKA PETERLIN IZMENA, Edipova hči - MARTA ŠČUKA MAJMON, Kreonov sin - RIKO ADAMIČ KREON, tebanski kralj - GRISA MIKUŽ EVRIDIKA, Kreonova žena - NEVA GODNIČ KREONOV PAŽ - RADOŠ MOŽINA VARUŠKA - MARA DEBELJUH 1. STRAŽNIK - Jože DEKLEVA 2. STRAŽNIK - JUJU VODOPIVEC 3. STRAŽNIK - MATJAŽ ŠART SEL - FRANC ŽERJAL LEKTOR - BORIS SANCIN Napisal: JEAN ANDOUTLH Prevedel: BOGOMIR FATUR Glasba : prot. PAVEL MERCU’ Načrt za sceno: EDVARD ŽERJAL Sceno so izdelali dijaki znanstvenega liceja pod vodstvom svojega profesorja AVGUSTA ČERNIGOJA PRIREDITEV: V SREDO 1. JUNIJA 1960 V AVDITORJU V TRSTU. ZAČETEK OB 21. Nadaljevanja s L in 2. strani Novi Sputnik Kako so bonomianci organizirali kongres Nabrežina : Nova tovarna V Nabrežini bodo zgradili novo valjarno. Občinski svet je v ta namen odobril prodajo zemljišča na katerem bo stala nova tovarna. Valjarno bo zgradil podjetnik Persi iz Trsta. Ta ima sedaj valjarno v Rojanu, katero pa bo prenesel v Nabrežino. Prostor, kjer bo stala nova tovarna se nahaja ob železniški progi in se razprostira na površini 2.400 kvm. na kateri je v glavnem nagrmadeno kamenje. Zemljišče je občinski svet prodal po 350 lir kvm. Ko bo tovarna dograjena, je predvideno, da bo v nyej zaposlenih okrog 30 delavcev, kasneje, ko bo izpopolnjena pa okrog 50. Podjetnik je zagotovil, da bo zaposlil v glavnem le domačine. Prebenegfi Ureditev vaških poti Ze dolgo časa je minilo, ko ni bilo v «Delu» nobenega glasu o Prebenegu. S tem še ni rečeno, da se v vasi ni prav nič zgodilo in da ne obstaja niti eno tako vprašanje, o katerem bi bilo vredno pisati. Da ne bodo bralci po drugih vaseh in v mestu tako mislili se danes oglašamo s sledečo vestjo: Poti v vasi so zelo slabe. Oh deževnem vremenu je mnogo blata. Vaščani so večkrat vprašali merodajne oblasti, naj hi poskrbele za popravilo teh poti. Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da je v letošnji občinski proračun vključena tudi postavka, ki se nanaša prav na ta problem. Iz omenjenega proračuna je razvidno, da namerava občinska uprava potrositi nad 6 milijonov lir za tlakovanje vaških po. ti. Upamo, da ho končno ugodno rešeno tudi to naše • vprašanje. Iz istega občinskega proračuna je razvidno, da namerava ob. činska uprava poskrbeti tudi za napeljavo javnega telefona v našo vas. Tudi to je zelo koristna zadeva, zlasti ko gre za klicanje zdravnika ali živino-zdravrtika v vas ali pa v primeru požara. Prejšnjo nedeljo je priredila osnovna št>ia v Trebčah zelo uspelo prireditev za zaključek šolskega leta. Na prireditvi je sodelovala vsa šola. Na sporedu je bila igra s petjem in plesi «Kresniček». Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Ljudskega doma, kjer se je prireditev vršila, je mlade izvajalce nagradilo z dolgimi aplavzi. Na sliki vidimo nastopajoče, ki so se postavili pred fotografa po končani prireditvi. Ljubitelje naše šole ob tej priliki opozarjamo, da bo v šoli v Trebčah v nedeljo in v ponedeljek razstava ročnih del, Cepljenje proti poliomielitisu V nedeljo je bil kongres ho-nomijanske Zveze neposrednih obdelovalcev. Demokristjani so hoteli seveda pokazati, kako «močna» je organizacija, zato so s kongresom povezali razdelitev nagrad udeležencem kmetijskega tečaja, ki jih je prišlo na kongres kakih 200. V resnici pa so prišli zaradi nagrad. Toda to ni tajnika organizacije prav nič motilo in se seveda ni pozabil pohvaliti o «naraščajočem» številu članov. Po številkah, ki jih je prečital bi zgle-dalo, da je na Tržaškem v resnici več kmetov kot pa kovinarskih delavcev. Iz poročila, ki ga je podal zgleda, da je bonomijanska organizacija napravila za naše kmete pravcate čudeže. Vse zadeve, ki so se rešile v korist kmetov so zasluga... bonomijan. cev. Tudi vprašanje pašnikov Hudo leto je rešila demokri-stjanska organizacija, čeprav njeni funkcionarji verjetno niti ne vedo, kje se pašniki nahajajo. Tako hvalisanje je v resnici smešno, saj je vsakemu kmetu dobro znano, koliko let sta si za rešitev tega vprašanja pri- kov in Kmečka zveza ter naš po. slanee tov. Vidali. Tajnik Rustia-Traine je govo. ril o marsičem, pozabil pa je nekaj, kar za bonomijance seveda ni važno in je gotovo zelo nerodno govoriti o teh stvareh. Pozabil je namreč omeniti razlastitve raznih zemljišč, velika davčna bremena in še marsikaj drugega kar tare našega kmeta. Toda govoriti o tem, bi pomenilo drezati v lastno gnezdo in tega se je tajnik organizacije skrbno izognil. Kljub temu pa se še vedno upajo trditi, da zastopajo «veliko večino» tukajšnjih kmetov. Komemoracija na Proseku zadevali Zveza malih posestni- Emili V nedeljo 29. I. m. ob 11. liri bo na kraju v bližni proseške postaje, kjer so nacisti pred 16. leti obesili 11 antifašistov, spominska proslava, katero organizira krajevni enotni odbor partizanov s Proseka-Kontovela. Govorila bosta tovariša Giordano Cermeli in Milan Milič- Odsek za zdravstvo in bigie, o pri občinski upravi v Trstu priporoča, da se cepi otokre s četrto dozo proti poliomieliti-su, v kolikor je že preteklo eno leto od tretjega cepljenja. Četrto cepljenje je koristno, ker poveča inumitelo proti tej nevarni bolezni. Otroke lahko cepite v proti-poliomielitičnih središčih v Trstu ali pa v občinskih ambulali, tab in sicer v uradu za higieno v il. Duca d’Aosta J (ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure) v ul. Madonna del Mare 13 (ob četrtkih od 16. do 17. lire), v občinski ambulanti na Opčinah (ob torkih od 16. do 17. ure. v občinski ambulanti na Proseku in v Križu (na povabilo), v otroški bolnišnici Burlo Garofalo, Istrska ul. 65 (vsak dan oli 10. uri) ali v kliniki za dojenčke, ul. Caulinni 8 (prav tako vsak dan ob 10. uri). Priporočljivo je, da sc prizadeti obrnejo na tisto sredi--če. kjer so otroke cepili s tre tjo dozo. dam». V članku je med drugim rečeno tudi, da prihajajo na Znanstveno akademijo ZSSR številne prošnje sovjetskih in tujih državljanov, ki bi hoteli opraviti prvi polet v vesolje. Predsednik astronomskega sveta Znanstvene akademije ZSSR Mihajlov je izjavil: «Izstrelitev kozmične ladje, zemeljskega satelita, je zelo velike važnosti za študij kozmičnega prostora. Posebna oprema kozmične ladje bo omogočila preizkusiti v poletu vse bistvene inštrumente za bodoče poléte človeka v vesolje.» Agencija TASS je med drugim sporočila, da sovjetski fiziologi proučujejo sredstva za zaščito bodočih vesoljskih potnikov, pred smrtonosnimi kozmičnimi žarki ter sisteme za hranjenje v izvenzemeljskih prostorih. Sovjetski akademik Vasilij Fesenko je v nekem članku, ki je bil objavljen v «Pravdi», med drugim zapisal, da bo mogoče dobiti s kozmične ladje fotografske posnetke Sonca ter poglobiti študij o sončni fiziki ter o sončnem žarčenju, ki se absorbira v zemeljski atmosferi. Akademik Nikolaj Muške-lišvili, ki je predsednik georgijske znanstvene akademije je zapisal v članku, ki je bil objavljen v «Pravdi», da je natančnost računov zelo popolna, dimenzije kozmične ladje pa so presenetljive. Zelo značilna je tudi izjava, ki jo je dal Herman O-berth, ki je znan skupno s Von Braunom kot pionir nemške raketne znanosti — in torej tudi ameriške. Ta je dejal, da vest o najnovejši izstrelitvi zanj nikakor ni bila nepričakovana. «Po raketnih preizkusih na Tihem oceanu mi je pisal Von Braun. V tem pismu mi je naznanil, da se lahko pričakuje novo vesoljsko izstrelitev že v nekaj tednih.» Oberth je nadalje dodal, da sovjetska izstrelitev kaže, kljub težavam, ki jih je treba še premostiti, da so sovjetski znanstveniki že pripravljeni, da pošlejejo človeka v vesolje. Oberth nikakor ni prikrival prepričanja, da je sovjetska znanost mnogo pred ameriško ter je dal razumeti, da bo prvega vesoljskega potnika odposlala prav Sovjetska zveza. v ostalih pokrajine di- po občinah v v Padovi 32,40 lir kwh. cinah beneške 34,80 lir kwh in v območju pokrajine po 40,80 lir kwh. Družba S ADE iztirja od potrošnikov 5.000.000.000 lir letno. Tu smo podali le kratek pregled tega, kar omenjena družba pridobi letno, toda že to dovolj jasno kaže, kakšne profite ima. V Italiji je komaj 35 odst. proizvodnje električne energije pod javno ali državno kontrolo. Tako je Italija, poleg Grčije in Portugalske tista država, kjer zasebne družbe proizvajajo nad 65 odst. električne energije. Po. slediea lega je, da je prav Italija tista država v Evropi, kjer ic cena električne energije leta 1956 bila za 15 odst. višia od povprečnega indeksa cen na de. belo. V Zahodni Nemčiji je ta cena nižja za 40 odst, v Franciji za 48 odst., na Angleškem za 55 odst., v Svici za 60 odst. in v Avstriji za 75 odst. Černe razstavljal Občinski m d< galeriji Od 12.-13. maja je razšli' Q v občinski galeriji slikar par Mariano Černe svoja '1, ^mmim ki so med slovenskim in 1 jonskim občinstvom vzbudi111 Kan majhno pozornost. J°lllei Razstavil je 14 skulptur ^>nia risb in slik, ki razodevajo vo samoniklo ustvarjalnost h^j netovo. V risbah in slikah’ * kar tudi v skulpturah se je le na najenostavnejše i11 da le prikaže 8( mavcu §p] nujnejše, uu te . je- ter izraza ter vselej zadene U‘.j nek. j , '-Hl Skulpture so v muvu* často-pločevinaste kompot ^ slike pa črnobele z ogljem-1 . ■ P"r" StfeF fi j* Up 0 i6 tri najuč i n k o v itejš i m i turami bi dejali Pes, Sova, Portret Dino kakor tudi večina slik. Vse zadevajo pristnost in klost. te iiit 'im rne Njegova dela poznam0 ti ili di *' Jel* m M Me DELO. GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.L Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telet. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. n :_« -, Tl —J. . .,1 rp AMt-nbinnen 1 O ■ drugih skupnih razstav, je tu pat a m prikazal svoje delo. Poznamo tudi govo večje lepo reliefno . n--; kamen ob vhodu v občitis/• k. J ulici S. Michele. 5,1 ^ . A Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19. v utici s. Micnete. toda prvo samostojno razstavo činski galeriji se je ne<^°^ Jj uvrstil med naše na j resne} kovnike, za kar mu prisrvtl° stitamo. Nni P' mk Tovariši Vera in Pepi Kralj ter Valerija in Angel Veljak iz Domja so pred dnevi slavili 25-letnico po- miro 'T mio vi č i Ji eolrniio », TA ^L. 1 roke. Tovariši iz sekcije v Domju znanci in prijatelji jim tudi pred našega lista pošiljajo iskrena voščila, katerim se pridružujeta tudi Federalni komite in uredništvo našega lista, še na mnoga srečna leta. Gospodinje ! Kupujte v Zadrugi železničarjev v Trstu S V 1 Se *Ud Ul. F. Gioia 5 - telef. 36-841 (notranja štev. Ul. Barbariga 5 v Rojanu - tel. 29-286 Ugodne cene Testen ne »Pasta Torre Annunziata" v zavojih Posebne jajčne testenine...................... Testenine „Extra“ s 5 jajci................... Sladkor....................................... Vina po 100 - 125 - 130 - 140 - L. 16° L. 264 L. 330 L. 240 180 i'r Petnajstdnevna ati mesečna postrežba na dom Električni monopoli 55 45 vojne centrale proizvajajo odst. energije, povojne na odst.). Toda to energijo prodaja družba v Benetkah po 25.20 lir kwh, v Mestrah po Pri VittadelU tudi delavci, uradniki in kmetje so lahko okus110 in elegantno oblečeni Obiščite trgovino konfekcije VittadelU IR*1 so n »lit k '»ko Sip Mč, '*koi «•k, Su( ‘»tik >c: % Ifc" S". SrJ Ve k P ■kon IS 'M* i.tkr : utica Dante 12 Konkurenčne cene konfekcije za moške - ženske ~ dežni plašči naylon 3,900 - Scala Oro hlače od 1,700 navzgor - amerikanske poletne obleke 5.900 - Vetrne jope in mnogo drugih artiklov id otre 6-9°! 1.2O0 2.9$ Vittadello j nudi obleke vedno po najugodnejših cen0 vsi se čudijo ki jih je uvedel cenam m % 3 •iti 01 H; r ,«t % Si k, St *Vtt Mil St Si ESSills rbbbbbbs fruindùiin. Hladilniki ■5555555 «■■HM ■■BBBBBS ■««■« ■■■■■■■S ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ nsaiara kompletne kopalnice «richard ginori» in «standard» BSBBSBSB ■■■■■■■■ Tvrdka Brandolin je vzbudila pozornost javnosti zaradi bogate izbire in kvalitete njenega blaga zaradi pažnje, ki jo posveča da ustreže vsaki želji zaradi cen. električni plinski in mešani štedilniki ■■■«■■■ ■■■■■■■■ grelci lestenci vseh vrst »•«•©•e Direktna ugotovitev več velja kot vsak govor. pralni stroji ■«■■■■■ focundò&in blago prvovrstne kvalitete ulica S. Maurizio 2 Ik »m !bev Sb ‘s t" S ob 'It \] K h Si 11( 6'i, Ha »V H: *16 Mi St s. Si n S: ki «i % G