GEOGRAFSKI OBZORNIK 
Oddelek za fizično geografijo Univerze Eotvos 
Lorand v Budimpešti, je svečano odprl pred-
sednik madžarske republike Arpad Goncz. Naše 
delovanje je pozdravil predstojnik Oddelka za 
fizično geografijo Laszlo Zambo, akademik 
Gyorgy Enyedi pa nas je v uvodnem otvoritve-
nem predavanju opozoril na geografsko ozadje 
madžarskega družbenega razvoja. Sledil je po-
poldanski obisk kulturnih in zgodovinskih 
znamenitosti Budimpešte, predvsem starega 
Budima, nato pa pozno zvečer še ogled nadvse 
atraktivnih madžarskih ljudskih plesov, ki je 
prijetno zaključil naporen prvi dan kongresa. 
Študenti smo se razdelili v tri skupine, 
t. i. "workshops". Prvi se je ukvarjal s fizično 
geografijo in varstvom geografskega okolja. V 
skupini socialne in politične geografije smo se 
predstavili tudi mi in to z referatom o problemu 
narodnih manjšin na primeru Slovenije (povze-
tek raziskovanj dr. Vladimira Klememčiča). Tret-
ja skupina se je ukvarjala s precej suhoparni-
mi, a za organizacijo EGEA nadvse pomemb-
nimi zadevami: organizacijska vprašanja 
EGEA-e. Klub resnim razpravam, ki so včasih 
zaradi zavzetosti posameznikov skorajda preras-
le v prepir, je bil kongres nadvse poučen in 
koristen za vse nas, omogočil nam je spoznati 
nove ljudi, se seznaniti z drugačnimi načini 
študija geografije, navezati stike s številnimi 
fakultetami po Evropi in se obenem nadvse 
zabavati. Zaključno plenarno zasedanje se je 
sicer končalo šele ob tretji uri zjutraj, toda konč-
no, po treh letih truda, smo sprejeli statut orga-
nizacije. Tk nam bo naposled omogočil, da se 
bomo lahko uradno pojavljali v evropskem pros-
toru. 
TRETJI KONGRES EUROMED V LJUBLJANI 
Aljaž Plevnlk in Mateja Sušnik 
V Ljubljani je Študentska sekcija Ljubljan-
skega geografskega društva od 28. do 30. mar-
ca 1991 organizirala kongres sredozemskih 
držav, članic EGEA. Udeležili so se ga študentje 
geografije iz Španije, Portugalske, Francije in 
naši kolegi iz Zagreba. Govorili smo o aktivnos-
tih naše organizacije. Študentje iz Lizbone izda-
jajo strokovno revijo European Geographer, v 
Parizu pa so ustanovili center podatkov o vseh 
geografskih institucijah v Evropi ter njihovih 
specializacijah. Veliko smo razpravljali o sodelo-
vanju med fakultetami, v katero pa se naš 
oddelek manj vključuje. Govorili smo še o finanč-
nih težavah, ki jih ima EUROMED in ki nam 
onemogočajo izvedbo vseh zastavljenih progra-
mov. Dotaknili smo se tudi vprašanja statuta 
EGEA. Izoblikovali smo nekaj predlogov za nasle-
dnji letni kongres v Budimpešti, kjer bomo sta-
tut verjetno dokončno izdelali. Kongres 
EUROMED-a v Ljubljani je otvoril dr. Andrej 
Černe, o problemih narodnih manjšin v Slove-
niji in širšem evropskem prostoru pa je preda-
val dr. Vladimir Klemenčič. Organizirali smo 
tudi ekskurzijo na Gorenjsko. Ogledali smo si 
Bled, Bohinj, slap Savico, nekaj kongresnikov pa 
se je celo popeljalo na Vogel. Prijeten izlet smo 
zaključili v priznani slovenski gostilni "Pri 
Ančki" na odlični pokušini tipičnih slovenskih 
jedi. Sklenili smo, da bomo naše sodelovanje 
poglobili in določili datum 4. kongresa EURO-
MED-a, ki bo aprila 1992 v Parizu. 
GIS NA GEOGRAFSKIH INŠTITUCIJAH NA 
DUNAJU 
Marko Krevs 
V začetku oktobra 1991 so predstavniki 
vseh geografskih in nekaterih sorodnih institu-
cij iz Slovenije (predvsem magistranti in dokto-
ranti) pod vodstvom prof. dr. Vladimirja Klemen-
čiča obiskali Inštitut za geografijo na Dunajski 
Univerzi (IGUW), Avstrijski inštitut za Vzhodno 
in Jugovzhodno Evropo (OSI) ter Avstrijski inšti-
tut za prostorsko planiranje na Dunaju in si 
ogledali njihove delovne prostore, spoznali njiho-
vo delo in načrte, ugotovili laboratorijsko, raču-
nalniško in drugo opremljenost, obiskali njihove 
knjižnice, predstavili naše geografske inštitucije 
in naše publikacije in se pogovarjali o možnos-
tih za sodelovanje. 
Pri zanimivih in obsežnih diskusijah 
smo dobili tudi informacijo o stopnji razvoja in 
uporabi geografskih informacijskih sistemov 
(GIS) pri njihovem delu. Čeprav na tem področju 
omenjene ustanove v Avstriji ne sodijo prav v 
svetovni vrh, gre za pomembne, osrednje inštitu-
te. Ugotovili smo, da imajo podobne izkušnje in 
probleme, kot mi: so komaj na začetku razvoja 
in uvajanja GIS, primanjkuje jim denarja za 
nakup opreme in za zaposlitev ustreznih kad-
rov, delo na inštitutih je še vedno zasnovano 
na tradicionalen način in slabo izkoriščajo še to 
znanje in opremo, ki jo imajo na področju GIS, 
sam razvoj je relativno nesistematičen ter veči-
noma prepuščen posameznikom (za razliko od 
"boljših" zahodnoevropskih inštitutov, kjer to 
delo opravljajo strokovno, tehnično in tudi številč-
no močnejše skupine). 
Tkkšni obiski, kot je bil naš, so za spo-
znavanje razvoja geografskega raziskovalnega in 
izobraževalnega dela ter za navezovanje stikov 
bistvenega pomena. V razgovorih se je pokaza-
lo, da imamo tudi na geografskih ustanovah v 
Ljubljani nekatere izkušnje, ki so zanimive za 
kolege na Dunaju. To je le še razlog več, da 
vzpostavimo in krepimo stike z njimi tudi na 
bolj praktični, delovni ravni. 
DRUŠTVO ZA MEDNARODNO DOPISOVANJE 
(INTERNATIONAL PEN-FRIENDS) 
Maja Vidic 
IPF je bil ustanovljen leta 1967 v Dubli-
nu (Irska) in ima danes kar 300 000 članov v 
188 državah. V Sloveniji imamo že več kot ti-
36