J11 / Ja ■j I PPIIViwnJKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ i* Abb. postaje I gruppo C-dlci 400 lil’ Leto XXXVII. Št. 36 (10.858) TRST, četrtek, 12. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA SLOVESNI SEJI OB 20-LETNICI USTANOVITVE GIBANJA NEUVRŠČENIH Enotno poudarjena vloga neuvrščenih držav za utrjevanje miru in popuščanje napetosti Poseben poudarek delu predsednika Tita - Se vedno iskanje konsenza o Afganistanu im o Kampučiji Dopisnik DELA in Primorski dnevnik NEW DELHI — Dostojanstveno in hkrati odločno je včeraj 95 držav članic gibanja neuvrščenih pozvalo *v sedanjem kritičnem trenutku vse države in narode sveta ter njihove voditelje, naj se resno zavzamejo 2a to, da bi se izognili vojni in u-trdili svetovni mir in varnost.* Na slovesni seji ministrske konference neuvrščenih v indijskem glavnem niestu ob 20-letnici gibanja je bilo 2 govorniškega odra najpogosteje slišati ime Josip Broz Tito, ko so slavnostni govorniki segali z mislimi v čas beograjske konference septembra 1961, v obdobje rojstva gibanja. Indijska ministrska predsednica Indira Gandhi je Tita uvrstila med tiste «osvoboditelje in duhovne očete* držav, med «velike emancipatorje*, ki med mnogimi zaslužnimi zaslužijo posebno omembo. Generalni sekretar OZN Kurt Wald-heim je izrazil «globoko hvaležnost ustanoviteljem gibanja neuvrščenih* in pri tem navedel dva najbolj zaslužna, Tita in Džavaharlala Nehruja. Spregovoril je tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki je prebral poslanico predsedstva SFRJ, ki jo objavljamo na drugem mestu. V «pozivu iz New Delhija* kot je dobil ime kratki a zelo tehtni dokument neuvrščenih, je neuvrščenost označena kot fenomen, ki je prinesel »trajno preobrazbo v naravi odnosov med državami in ustvaril vitalno moč za dosego mednarodnega miru in varnosti, družbene pravičnosti in gospodarskega napredka*. Toda zdaj, 20 let po beograjski konferenci, se svet «vnovič sooča z naraščanjem napetosti*, ki «ogro-ža ne samo suverenost in neodvisnost neuvrščenih dežel, marveč obstoj človeštva*. Zunanji ministri neuvrščenih so tudi obsodili «hude pritiske, katerim je izpostavljeno gibanje neuvrščenih na razne načine, a z namenom, da bi spodkopali e-notnost in solidarnost* gibanja. V pozivu so se med drugim zavzeli za aktivno miroljubno sožitje, za odpravo tujih vmešavanj in intervencij, za odpravo uporabe sile ali grožnje s silo, za mirno poravnavo sporov, za prenehanje oboroževalne tekme, zlasti jedrskega tekmovanja. Predsedstvo SFRJ ob 20-letnici gibanja neuvrščenih Jugoslavija se spominja beograjskega sestanka Izjavo je včeraj v Nev/ Delhiju prebral zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec NEVV DELHI — Predsedstvo SFRJ je ob 20. obletnici neuvrščenosti Poslalo poslanico ministrski konferenci v New Delhiju. Na slovesni seji Jo je prebral zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec’. V poslanici je rečeno, da so v Jugoslaviji ponosni, ker so imeli čast. da so bili prvi gostitelji ustanovne konference, na kateri so se v Beogradu obrali najpomembnejši ■ državniki neuvrščenih držav in osvobodilnih gi- banj. Politika neuvrščenih izvira iz pro-Mkolonialne revolucije narodov in njihovega upiranja prevladi blokov )n velikih sil, iz hotenja, da se po-'*če izhod iz liladne vojne. Izvira iz Pajglobljih stremljenj narodov po svobodi, neodvisnosti in enakopravni. Odločen boj proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, Rasizmu in vsem oblikam nadvlade, Je bil in je še bistvo neuvrščenosti. Gd vsega začetka je politika neuvrščenosti postala nezamenljiv, neodvisen in globalni dejavnik, usmerjen k vzpostavitvi novih političnih in e-konomskih odnosov na pravičnih in enakopravnih temeljih. ?Ko proslavljamo ta veliki jubi-*eJ*, je nadalje rečeno v poslanici, *se v Jugoslaviji veselimo skupaj z drugimi neuvrščenimi državami in s ponosom spominjamo zname-111 tih osebnosti, velikanov svojih nabodov in »stanoviteljev gibanja — Tita, Nehruja, Naserja, Sukama, Nkrumaha, Makariosa in mnogih dbugih. Jugoslavija bo nadaljevala t‘tov-0 delo in se še naprej zavze-bbjla, skupaj z vsemi neuvrščenimi državami, za uresničitev temeljnih bučel in^iljev neuvrščene politike*. V Poslanici je med drugim tudi izraženo prepričanje, da bo politika 'n neuvrščeno gibanje' še naprej i-gralo vse pomembnejšo vlogo pri 12Polnjevanju hotenj človeštva po •b-iru, svobodi, pravici in napredku vse narode. Ko je Josip Vrhovec prebral poslanico, ki jo je v imenu predsedstva SFRJ podpisal C vi vet in Mija-tovič> so jo vsi navzoči v dvorani Pozdravili z dolgotrajnim ploska-ntem. (dd) izvedel ukrepe, za katere je pooblaščen, so še povedali med drugim na tiskovni konferenci. Nujna odločna akcija za zmanjšanje inflacijske stopnje Beograd — če se bo tudi v Prihodnjih mesecih nadaljevala tek-(ba cen, kakršna se je začela v Januarju, potem bo politika ekonomske stabilizacije najresneje o> S.fozena. Januarske podražitve gro-“*J°> da se bo usmeritev jugoslo-anskega gospodarstva v izvoz obr-i 0 na trenutno ugodnejši teren ' saj kar zadeva cene) na doma-, ? trg. Januarska podražitev pa gro-ri tudi standardu prebivalstva ter asti produktivnosti dela, Ta opozorila so izrekli na vče-aJsnji tiskovni konferenci v ZIS, a kateri so predstavniki ZIS go-urili o gospodarskih gibanjih, še Posebej o cenah ,n ekonomskih od-osih s tujino. Trenutno je nujna ooločna akcija za zmanjšanje in-. aujske stopnje in prav vsi dejavniki, ki na to vplivajo, morajo i*$‘*dn° izpolnjevati obveznosti, ki /bajajo iz sprejete politike štabi-, a('>je. V primeru, da družbena jK5‘ija za zmanjševanje cen' ne' bo BEOGRAD — V Beogradu je bila včeraj seja komisije "predsedstva CK ZKJ za mednarodno sodelovanje ZKJ, ki jo je vodil član predsedstva CK ZKJ in predsednik komisije dr. Aleksandar Grličkov. Komisija je obravnavala ter sprejela poročilo delegacije ZKJ, ki se je udeležila II. kongresa KP Kube, ki je bil decembra lani v Havani. O tem kongresu je govoril član predsedstva CK ZKJ Miloš Minic, ki je vodil delegacijo. V poročilu in med razpravo so izrazili podporo dosedanjemu uspešnemu razvoju in sodelovanja med ZKJ in KP Kube. Izrazili so odločnost neuvrščenih, da utrdijo enotnost, solidarnost in medsebojno sodelovanje, da bo tako gibanje še naprej »neodvisna, moralna in politična sila v mednarodnih odnosih in pozitivni globalni dejavnik za mir in varnost v svetu.* Včeraj se je generalni sekretar OZN Waldheim v okviru prizadevanj za iskanje izhoda iz afganistanske krize pogovarjal s pakistanskim in afganistanskim zunanjim ministrom. V zvezi z Afganistanom poročajo, da je skupina političnega odbora, ki pripravlja končno besedilo sklepnega dokumenta, napredovala pri oblikovanju sprejemljive formulacije o Afganistanu. Poučeni krogi, na katere se sklicuje indijska agencija PTI navajajo, da bo — drugače kot v osnutku sklepnega dokumenta — zapisan poziv k umiku tujih čet iz te azijske dežele, kot koncesija nasprotnikom te formulacije pa naj bi bilo v dokumentu tudi stališče, da je treba ustaviti različne vrste vmešavanja v notranje zadeve Afganistana, ki so pripeljale do intervencije (Sovjetske zveze). V političnem odboru, oziroma skupini, ki pripravlja dokument, nadaljujejo tudi napore za dosego konsenzi. pri formulaciji stališča do vprašanja intervencije v Kampučiji. Indija in nekatere druge dežele, so izrazile pripravljenost, da iz osnutka dokumenta, ki govori o prizadevanjih, da bi iz Indijskega oceana napravili cono miru, izbrišejo o-membo Diego Garcie, ameriškega vojaškega oporišča, obenem so dosegli konsenz, da pozovejo velesile in pomorske države,, na j umaknejo svoje bojne ladje in letala iz Indijskega oceana. Devetnajst arabskih držav pa je včeraj sprožilo akcijo za izključitev Egipta iz gibanja. V 41 strani obsegajočem dokumentu poudarjajo, da je sporazum v Čamp Davidu, ki ga ;s sklenil Egipt, močno škodil a-rabski in palestinski stvari. Je glede na to še dopustno, se sprašujete podpisniki, da Egipt ostane v gibanju? če bo ostal, ali bodo načela in cilji neuvrščenosti sploh še kaj vredni? Poskusu da bi arab-■Ace države prodrle z zahtevo o izključitvi Egipta, nasprotujejo Dred-vsem afriške države južno od Sahare, pa tudi sicer ni deležen podpore. Prav tako izražajo v krogih de'egaei!e na konferenci, dovoli izrazito upanje, dr bo možno brez posebnih zanletov doseči konsenz v stališču o Riižniem vzhodu in o palestinskem vprašanji. JOŽE ŠIRCELJ PEKING — V pričakovanju zasedanja CK KP Kitajske, ki bo po vsej verjetnosti marca ali aprila, dobro obveščeni kitajski krogi trdijo, da je Hua Guofeng sklenil, da PO RAZPRAVI, KI JE POTEKALA V ZNAMENJU OBSTRUKCIOfflZMA Poslanska zbornica odobrila zakon o policijskem priporu Devet socialistov se glasovanja demonstrativno ni udeležilo Enrico Berlinguer se ne bo udeležil kongresa sovjetske partije RIM — Teden parlamentarnega maratona o vprašanju policijskega pripora se je sineči končal s pričakovanim izglasovanjem zakona in zaupnice Forlanijevi vladi. Vse je šlo po že ustaljenih pravilih, razen morda novega absolutnega rekorda radikalskega poslanca Marca Boa-ta, ki je govoril več kot 18 ur. V svojih glasovalnih izjavaii so stranke (ki so jih ob tej priliki zastopali namestniki načelnikov parlamentarnih skupin, da bi tako poudarili postranski pomen razprave) poudarile svoja že znana stališča. Zabeležiti gre samo nekatere pomisleke glede koristnosti policijskega pripora, ki so jih izrekli liberalni poslanci ter predstavniki manjših strank, kot na primer predstavnik Doline Aosta in Južne Tirolske. Samo republikanci so kar se da odločno podprli zakon o policijskem priporu. Socialisti so bili očitno v zadregi: poslanec Casalinuovo je rekel,, da socialistična strarka v bistvu ne preklicuje nobenega od svojih pomislekov glede tega ukrepa in da si bo še v bodeče prizadevala, da bi odobrili predlog za spremembo tega zakona. V vrstah socialistične parlamentarne skupine pa je kar devet poslancev izjavilo, da se ne bo udeležilo tajnega glasovanja o ukrepu: med drugimi sta tako sklenila tudi Giacomo Mancini in Loris Fortuna, poleg nekaterih predstavnikov Lombardijeve in Achillijeve levice. Komunistična partija, PDUP In neodvisna levica so obrazložili svoje negativno stališče tako do zaupnice kot do zakona o policijskem priporu. Odlok o policijskem priporu, je rekel Spagnoli, bi lahko bil koristen pred letom dni, izkušnja pa je pokazala, da nima nobene dejanske učinkovitosti v borbi proti terorizmu in je obenem spet predlagal, da bi sprejeli zakon o uvedbi sodnega pripora. Z včerajšnjim glasovanjem bodo o policijskem priporu, se pravi o členu 6 protiterorističnega odloka, ki ga je predložil Cossiga, glasovali na referendumu. Ko so v zadnjem tednu radikalci izvajali svoj obstrukcionizem, so najbrž hoteli doseči prav to, pa čeprav so si na- PO SKLEPIH OSMEGA PLENUMA CENTRALNEGA KOMITEJA PZDP Poljski sejm soglasno sprejel imenovanje Jamzelskega za ministrskega predsednika General Jaruzelski bo manj naklonjen zahtevam «$olidarnosti» in bolj priljubljen pri sovjetskih voditeljih-Odprto pismo krakovskih intelektualcev o razmerah v državi VARŠAVA — Poljski sejm je vče raj popoldne soglasno .-prejel pif“ dlog partijskega vodstva in imenoval generala Wojciecha Jaruzelske-ga za novega ministrskega predsednika. .Kandidaturo Jaruzelskega .je v sejmu predstavil sam prvi sekretar poljske združene delavske partije Stanislaw Kania, ki je med dru-g;m dejal: «Upajmo, d. bo vlada Jaruzelskega naklonjena demokratičnemu dialogu*. Kania je tudi poudaril, da se je Jaruzelski doslej vedno «upiral odločitvam, ki bi lahko zaostrile družbeno napetost*. Jaruzelski je obdržal tudi funkcijo obrambnega ministra, ki jo je sprejel že leta 1968. S tem so odpadla ugibanja nekaterih tujih političnih komentatorjev v poljskem glavnem mestu, ki so poskušali predstaviti zamenjavo na vrhu poljske bo odstopil s funkcije predsednika CK. Njegovo mesto bi moral pre-1 vlade kot taktično potezo za odstra: vzeti dosedanji generalni sekretar nitev Jaruzelskega iz obrambnega partije Hu Jaobang. I ministrstva. Predstavniki najbolj pro- Ob podpori ZDA se vSalvadoru stopnjuje desničarsko nasilje sovjetsko usmerjenega partijskega krila naj bi namreč poskušali imenovati za obrambnega ministra o-sebnost, ki naj bi bilk bolj naklonjena politiki trde roke. Kljub temu, da je ta špekulacija odpadla, velja poudariti, da bo general manj pripravljen popuščati faznim zahtevam novih sindikatov. Z njegovim imenovanjem, naj bi bili zadovoljni tudi sovjetski voditelji, ki bodo sedaj verjetno z večjim zaupanjem gledali na poljsko vlado, ki jo vodi vojak. Na tem zasedanju poljskega sejma, verjetno jutri, naj bi izvedli še nekaj sprememb v vladi. V vlado naj bi imenovali direktorja tednika centralnega komiteja PZDP «Poly-tika», Mieczyslawa Rakowskega, ki naj bi postal ministrski podpredsednik. Mesto podpredsednika vlade naj bi zasede) tudi Andrej Jedynak. Zamenjala naj bi Aleksandra Kopača in Stanisl«wa Kowalczyka. Minister za kmetijstvo naj 'bi postal sedanji odgovorni za kmetijstvo v partijskem centralnem komiteju Jerzy Wojtecki. Poleg omenjenih sprememb na.i bi poljski parlhment izvedel še nekaj zamenjav v poljski vladi, predvsem v tistih -ministrstvih, ki so najbolj pomanjkljivo reagirala na sedanjo gospodarsko krizo. Poljska partija je obenem pripravljena tudi uresničevati sporazume iz Gdanska. Sredstva množičnega obveščanja so posebno pozornost posvetila pripravljanju zakona o sindikatih, delavskemu samoupravljanji in socialističnim podjetjem. Poljski tisk je včeraj objavil tudi odprto pismo krožka krakovskih kulturnih delavcev «Kovač-nica», ki je poznan po svojih reformističnih predlogih leta 1956. Krakovski kulturniki so v pismu izrazili zaskrbi iehost zaradi razvoja razmer na Poljskem. Člani «Ko-vačnice* poudarjajo, da so v prvih dneh menili, da je delavski protest «izraz pravične, razredne in patriotske jeze* in istočasno esiba-nje, ki je sposobno, da Polisko usmeri na pot demokratičnega razvoja, partijo pa v moralno in idejno obnovo, nujno, da bi izvajala vodilno vlogo v družbi*. Avtorji pisma trdijo, da je sedaj glavna naloga partije notranja demokratizacija, predvsem pa način delovanja. Obenem so tudi opozorili na primere, ko so ljudi, ki so odgovorni za hude napake v preteklosti, le premestili na nove funkci- je. Krakovski intelektualci zahtevajo sprejem npvega volilnega, zakona in protestirajo, ker pristojne oblasti tako redko odstranjujejo iz državne administracije »kriminalne, birokratske in nesposobne elemente*.' V odgovor na to pisanje so časopisi objavili prve rezultate vrhovnega nadzornega sveta poljskega sejma, ki ima nalogo, da raziskuje nepravilnosti pri gradnji zasebnih vil in vikendic. V zadnjih treh mesecih naj bi ta komisija pregledala 1100 primerov. 650 oseb bo moralo plačati globo, 63 ljudi pa je komisija prijavila sodišču. Odstranila naj bi tudi 200 oseb iz odgovornih položajev. Sklep vrhovnega sodišča o registraciji »Kmečke solidarnosti* še vedno razburja poljsko javnost. Zasebni kmetje in »Solidarnost* še naprej zahtevajo, naj se vendarle sprejme dejansko stanje. «Kmečka solidarnost* je namreč že organizirana in. tudi deluje. , Predsednik .Pertini zavrnil dva zakona RIM — Kaj takega si italijanski parlament ni pričakoval. Pertini je namreč včeraj vrnil parlamentu dva zakonska osnutka, ker nimata finančnega kritja. Predsednik republike je navsezadnje storil samo svojo dolžnost, ki jo izrecno predvideva ustava, vrnil je zakona, ki sta po njegovem pomanjkljiva. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako niso pomanjkljivosti okvirnega zakona o javnih prevozih in zakona o posebnih dokladah za padle v letalstvu in mornarici parlamentarci opazili že med razpravo v parlamentu. kopali sovraštvo ne le vse levice, temveč tudi vsega parlamenta. Tudi včeraj so se socialisti zelo ostro izrazili o radikalni stranki, češ tla zagovarja reakcionarna Stališča, komunisti pa so mnenja, da je Pa-nella, s tem, da je prisilil vlado, da postavi vprašanje zaupnice, dejansko pomagal, Forlanijo, da se obdrži na oblasti. O vprašanju referendumov bodo razpravljali danes tudi v okviru centralnega komiteja KPI, kjer bo imel uvodno poročilo Alessandro Natta. Prevladuje mnenje, da bodo komunisti pozitivno ocenili samo referendum o dosmrtni ječi, negativno pa vsa druga ljudska glasovanja. Prav gotovo je. da bodo izrazili svoje pomisleke glede referenduma kot inštituta, ki da ni primeren ko je treba glasovati o vprašanjih, na katera ni mogoče odgovoriti zgolj z «da» ali »ne* Najbolj zanimiva vest, ki urihaja 't vrst komunistične partije pa ie vsekakor ta, da so uradno potrdili, da se tatoik partije Berlinguer ne hj udeležil kongresa sovjetske komunistične partije, ki bo konec meseca. V komunistični delevaciii bodo Giancarlo Paietta, Paolo Bufalinl ter deželni tainik iz Mark in pokrajinski tajnik iz Creme. To L* prvič, da pošlje italijanska narti h na kongres sovjetske KP delegacijo, ki ni na najvišji ravni Kaže, da je Berlinguer zelo zaskrbljen spričo zapletov na Pol iškem in da ne bi hotel biti v Mask vi v dneh. ko bi se odločate usoda sindikalnega gibanja Lecha Walese. Z druge strani pa se kongresa sovietske p?rti;e ne bosta udetežila niH tajnik KP Španije Corrillc,. niti tainik francoske partije Marchais. R. G. Sadat v Parizu PARIZ - Kljub zasebnemu obisku, }e egiptovskega -predsednika Anva-ra el Sadata na pariškem IttalHčU Or!y z vsemi častmi pričakal predsednik Valerv Giscard D'Bstaing. Prihod in sprevod pi pariških ulicah je neposredno pfedvajala televizija, kar je povsem neobičajno za neuradni obisk kakega predsednika. •iiimitiiiiiitmiiiiiiiiiitiitiiiiiimiiiimimiiimiiiiiiimiiinitiiiiiMMitmiMiiiiiiiiiiiiitMitiiuiHiiiiiiiimiiiiii Poudarjena potreba po večji informiranosti Velik pomen sodelovanja med deželami Alpe-Jadran Največje zanimanje za področje turizma SAN SALVADOR - Vsaj 2000 mrtvih od začetka leta je tragični o-bračun nasilja v Salvadoru, ki se v zadnjem obdobju še stopnjuje, saj se vojaško - civilna hunta čuti izredno močna, potem ko jo je podprla nova ameriška administracija. Predvčerajšnjim je režimska sol; dateska priprla 20 oseb po večini članov višjega univerzitetnega sveta, med katerimi tudi rektorja san-salvadorske univerze, ker so «kr.ši-li zakon o izrednem stanju*. V Sal-vadoru so namreč prepovedani in kaznivi vsi sestanki, ki se jih u-deležijo več kot štiri osčbe. Na sliki (telefoto AP): vsakdanji prizor v salvadorskih mestih, kjer j , Aiiiruijsrvan jt* cen ne uu * "»U ustreznih rezultatov, bo ZIS | nemoteno divjajo desničarske tolpe, LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj sešla komisija za gospodarska vprašanja delovne skupnosti dežel in regij vzhodnoalpskega območja Alpe - Jadran v tem mandatu je predsedujoči komisije Slovenija, tako da je navzoče pozdravil in razgrnil program dela predstavnik Slovenije, svetovalec v republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje Uroš Markič. Zasedanja komisije so se udeležili predstavniki vseh članic, to je poleg Slovenije še Hrvaška. Furlanija - Julijska krajina, Venet«, Gornja Avstrija, štajerska in Koroška, poleg njih pa še predstavniki obeh aktivnih opazovalk Bavarske in Salzburga. Na zasedanju v Ljubljani je komisija za gospodarska vprašanja izdelala načrt svojega dela za prihodnji dve leti. Kot prioritetno, torej prednostno nalogo pred naloga- PROTIJUGOSLOVANSKI IZLIV V BOLGARIJI SOFIJA — Pod naslovom 'Jugoslovanska historiografija o bolgar-sko-jugoslovanskih odnosih 1941-1944» je bil v zadnji številki bolgarskega časnika «Vekcrve» objavljen obširen članek, ki globoko žali jugoslovansko historiografijo in jo odkrito obtožuje »ponarejanja zgodovine*. Ta časopis sicer glasilo društva bolgarskih zgodovinarjev, trdi, da jugoslovanski tisk z veliko vztrajnostjo še naprej izvaja «besno pro-tibolgarsko kampanjo za ponarejanje zgodovinske preteklosti, za prisvaja- nje zgodovine in kulturne dediščine bolgarskega ljudstva.* Avtor meni, da si s tem prizadevate bolgarski strani «za vsako ceno vsiliti jugoslovansko nacionalistično in hegemonistično linijo o makedonskem vprašanju.* Avtor članka Dobrin Mičev poudarja, da je bolgarska zgodovinska znanost do zdaj molčala o spornih vprašanjih in da je takšen molk povzročil škodo bolgarski partiji in nacionalnim interesom bolgarskega ljudstva. Ta «molk ir potrpežljivost* pa namesto, da bi falsifikatorje pripeljal do tega, da bi doumeli «veliko napako svoje usmeritve*, jih le še vzpodbuja, piše Mičev. Avtor kleveta jugoslovanske politike in zgodovinarje (L. Mojsova, S. Nesoviča, S. Vuk-manoviča, M. Apostolskega itd.) ter jih imenuje »ponarejevalce, nacionaliste, hegemoniste*. Dosedanje raziskave jugoslovanskih zgodovinarjev je Mičev označil kot »politično tendenciozne*, ki sliižijo le temu, da se zaseje sovraš- tvo proti bolgarskemu ljudstvu in državi ter da se uresniči jugoslovanski strateški cilj — »umetna u-stanovitev tako imenovanega makedonskega naroda*. Avtor tudi pravi, da je v raziskovanjih jugoslovanskih zgodovinarjev nemalokrat opaziti tudi grob antisovjetizem. Mičev celo piše, da je svojo »hegemonistično in nacionalistično u-smeritev o makedonskem vprašanju Komunistična partija Jugoslavije u-resničila na drugem zasedanju AV NOJ v Jajcu.* (dd) mi s posameznih področij gospodarskega sodelovanja so se zavzeli za intenzivnejše vzajemno informiranje in za izmenjavo izkušenj na gospodarskem področju. Konkretno to pomeni hitrejše in učinkovitejše medsebojno obveščanje o sejemskih prireditvah, strokovnih posvetovanjih, neposrednih pobudah posameznih gospodarskih zbornic in podobno. Z namenom, da bolje utrdijo tovrstno obveščanje so se seje komisije udeležili tudi predstavniki nekaterih sejemskih organizacij. Sicer pa je komisija, ki pripravlja predloge priporočil za razpravo predsednikov na plenarnem zasedanju, obravnavala štiri pomembne sklepe za pospeševanje regionalnega gospodarskega sodelovanja med deželami * članicami. Na področju trgovine, obrti in industrije se je zavzela za razvijanje širših oblik sodelovanja, kot so industrijska kooperacija in skupne naložbe. Dosedanje sodelovanje namreč daje vse možnasti za prehod v novo, s kvalitetnejšimi oblikami. Zanimiva je tudi pobuda za tesnejše sodelovanje na področju energetike. 'Na področju turizma (sodeč po udeležbi strokovnjakov iz posameznih dežel za ta vprašanja velja največje zanimanje) so se zavzeli za izdelavo turističnih poti na področju Alpe - Jadran, za še popolnejše sprotno informiranje s pomočjo turističnih radijskih oddaj, za izdelavo koledarja turističnih prireditev na območju skupnosti. Na koncu so obravnavali tudi oblike in možnosti sodelovanja na področju javnih financ in medbanč nega sodelovanja. JURE PENGOV Italijanski odgovor na protestno noto SZ RIM — Podtajnik v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Edoardo Speranza je včeraj izročil sovjetskemu veleposlaniku Nikolaju Mitrofa-noviču Lunkovu italijanski odgovor na sovjetsko protestno noto glede izjav predsednika Pertinija o terorizmu. V odgovoru rimska vlada navaja, da sta Kvirinal in vlada 27. januarja ugotovila, da je predsednik republike v svojem televizijskem pogovoru navedel le objektivne podatke, in sicer, da sta dve državi ob robu atlantskega zavezništva predmet teroristične ofenzive. Takrat so tudi ugotovili, da ni predsednik navedel točnih odgovornosti kake tuje države. Italijanski odgovor ugotavlja tudi, da je 3. februarja predsednik vlade Forlani izčrpno prikazal stališče italijanske vlade do terorizma pred poslansko zbornico, kar je znano tudi sovjetski vladi. Italijanska vlada pa je vsekakor snrejete na znanje sovjetsko stališče, ki obsoja terorizem. «Posebno v tem trenutku, ko smo priče težki kalitvi mednarodnega položaja, ki nam vzbuja zaskrbljenost, italijanska vlada upa. da se vse države aktivno zavzemajo za uresničitev tega načela (obsojanja terorizma), kar bi ojačilo pogoje za širše sodelovanje med državami, ki hočejo gojiti možnost plodnega dialoga in miroljubnega sožitja.* Ob tem pa politični opazovalci u-gotavljajo, da je vse to storil Giscard namenoma in s teni končal »zamrznitev* odnosov med državama, ki je trajala vse od podpisa campdavidskega sporazuma. Kaže, da je Giscard spoznal, da je Egipt med najzanesljivejšimi sogovorniki v arabskem svetu. Veličasten sprejem pred Sadatovim odhodom v ZDA, kjer se bo sestal z Reaganom, je obenem jasno znamenje, da hoče Francija poslati Ameriki opozorilo, da bo morala nova administracija upoštevati francoska in seveda evropska stališča. PARIZ — član jugoslovanske vlade Stojan Andov je predsinočnjim obiskal predsednika francoske vlade Rajmonda Barra In mu posredoval ustno poslanico predsednika ZIS Veselina Djuranoviča v zvezi s problemi, ki so nastali z uresničevanjem sporazuma o sodelovanju SF RJ in EGS po sprejemu Grčije v skupnost. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE SEJE NA DEŽELI Odločno nasprotovanje stečaju miljske ladjedelnice «CAA» Konkurz bi praktično pomenil ukinitev obrata - Predsednik A.' Comelli bo predlagal Fincantieriju alternativno rešitev Vprašanje nadaljnjega obstoja miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico* je treba za vsako ceno rešiti mimo stečajnega postopka kajti stečaj bi pomenil prekinitev proizvodnje in vsakega dela v o-bratu za dobo, ki jo lahko cenimo na okrog pet let. Problem pa je rešljiv s predstečajnim sporazumom in z ustanovitvijo nove družbe, pri kateri naj bo soudeležena Fincan-tieri, ki naj prevzame ladjedelnico brez zastarelih dolgov in terjatev, te pa naj se vodijo dalje kot ločena upravna realnost. Deželna u-prava bo v tem smislu v najkrajšem času nastopila pri vodstvu Fin-cantieri ter mu predložila ustrezen predlog. To je v bistvu zaključek, do katerega so prišli po daljši razpravi na včerajšnji seji v prostorih deželnega odborništva za industrijo sodni komisar dr. Tomasin, predsednik deželnega odbora Comelli (pristojni odbornik De Carli je bil zaradi bolezni odsoten), ravnatelj odborništva za industrijo Pastorini, predstavniki pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL, člani tovarniškega sveta ladjedelnice, predstavniki sindikata kovinarjev FLM, predstavniki tržaške industrijske zveze, ladjar D’Alesio in nekateri drugi zasebni industrijci. Seja se je začela s poročilom sodnega komisarja Tomasi-na, ki je prikazal prisotnim najnovejši razvoj dogodkov v zvezi s krizo miljskega obrata in opozoril na nevarnosti, ki se skrivajo za morebitnim stečajnim postopkom. Pri tem je dr. Tomasin še posebej opozoril na dejstvo, da bi v času postopka, ki bi se kakor rečeno prav gotovo zavlekel v leta, ladjedelnica ne mogla prejeti nobene finančne pomoči iz javnih virov, kar pa je nasprotno neobhodno potrebno za to, da se proizvodnja v obratu lahko nadaljuje. Po daljši razpravi so prisotni soglasno sprejeli predlog, ki se je izoblikoval po strokovnih nasvetih sodnega komisarja' in ki smo ga omenili v JUTRI V RIMU Tudi Švab in Bordon na sestanku o Osimu ,Na ministrstvu za zunanje ' zšdeve v Rimu se bo jutri sestala italijanska delegacija mešane italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje osimskega sporazuma. Delegacija se je zadnjič sestala pred dvajsetimi dnevi in razpravljala predvsem o vprašanju lokacije skupne industrijske cone in o vprašanju spiska prepovedanih dejavnosti v coni; glede lokacije, ki .jo predvidevajo osimski sporazumi, so na sestanku nakazali tudi to možnost, da bi jo zgradili v dolini pri Orehu in Osapski dolini, ki sta v dolinski in miljski občini, ki pa nista bili prisotni na sestanku. Predsednik deželnega odbora F—JK je zato zaprosil zunanje ministrstvo, da bi se naslednjega sestanka udeležila tudi zainteresirana župana Edvin Švab in Willer Bordon, ki sta bila nato tudi uradno povabljena in se bosta zato udeležila jutrišnjega sestanka skupaj z drugimi upravitelji in sindikalnimi predstavniki s Tržaškega. O vprašanju izvajanja osimskih sporazumov ie bil govor tudi na včerajšnjem obisku tajnika SKGZ pri dolinskem županu. Dušan Udovič je Ed'd na Švaba seznanil s stališči SKGZ v zvezi z izvajanjem o-simskih sporazumov. demskega sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu. Na seji bo do razpravljali o ladijskih zvezah med Trstom in Istro ter o ustreznem novem tarifnem pravilniku. Ladja «Dionea»,, ki vzdržuje zveze na relaciji Trst - Gradež - Ko per - Izola - Piran - Umag - Novi-grad - Poreč - Rovinj - Pulj, bo letos prvič odplula iz našega me sta 24 februarja. Do 20. aprila bo plula v Istro po štirikrat na teden (in sicer ob torkih, četrtkih, sobo tah in nedel.jah), v poletni sezoni do 27. septembra pa vsak dan. Ob nedeljah bo «Dionea» plula iz Trsta najprej v Gradež ih odtod direktno itiiiiiiiiiiiiiiininiiiiMiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiN DRUG! DAH ZASEDBE REKTORATA v Istro. Poleg krajevnega prebivalstva z obeh strani meje se te zve ze poslužuje tudi večje število turistov, zlasti Nemcev in Avstrijcev, ki preživljajo počitnice na območjih Gradeža m Lignana in ki se radi ob koncu tedna podajajo na daljši izlet po morju v Istro. Proga v zimskem času ne obratuje ter je «Dionea» opravila zadnjo lan sko vožnjo dne 13. decembra. • V Ljudskem domu v Grižah bo danes ob 20. uri na pobudo krajevnega rajonskega sveta javna skupščina o vprašanjih družinske posvetovalnice. Študija o industrijskem razvoju naše dežele Deželna uprava je naročila angleški družbi Atkins Planning iz Epsona, naj izdela poglobljeno študijo o industrijskem razvoju Furlanije -Julijske krajine. Prve izsledke le študije, ki je šele v začetni fazi, so orisali včeraj na srečanju, ki so se ga poleg predstavnikov angleške družbe in deželnih predstavnikov Postalo je že običajno, da prire j vanja z vsemi občinami in drugimi j Comelli ja in Colonija udeležili še ja Kmečka zveza v času, ki sov-j izvoljenimi javnimi upravami. Po! zastopniki sindikatov in industrij-pada s pripravami na letni občni j zadnjem srečanju z. miljsko občin cev. študija se deli na dva dela’ sko upravo se je včeraj delegacija prvi vsebuje zaključne preiskave o krajevnih kmetov, ki .jo je vodil sedaniem stanju industrije v deželi KORISTNO SREČANJE O VPRAŠANJIH KMETIJSTVA Delegacija Kmečke zveze pri nabrežinskem županu Premostiti je treba nerazumevanje pristojnih oblasti za potrebe domačih kmetov zbor in hkrati s predložitvijo občinskih proračunov, redna jjosveto- Občni zbor KZ 15. marca v Trstu Na sinočnji seji je izvršni odbor Kmečke zveze, ki je med drugim pregledal razvoj dogodkov na Kolonkovcu in v Vižovljah ter delovanje patro-natne službe, sklenil sklicati člane na redni občni zbor v nedeljo, 15. marca, v Kulturnem domu v Trstu. Študentje tržaške univerze proti poviškom cen v menzi Tudi včeraj so na univerzi potekale volitve ob dokaj skromni udeležbi začetku tega sestavka, predsednik deželnega odbora Comelli pa se ie obvezal, da bo že v prihodnuh dneh posredoval predlog nredsedniku Fin-cantieri Roccu Basilicu. Sindikalisti, prisotni na seji. so poudarili nui-nost, naj bi predsednik Comelli nastopil v Rimu še v tem tednu. O problemu mil iške ladiedelniee je včeraj ronovno raznravlial tudi občinski odbor v Miljah. Odborniki so poudarili pomen skupnega na stopa krajevnih uprav in vsega tr žaškega prebivalstva v obrambo o-groženega obrata. Temu nastopu se ,ie treba zahvaliti, če .je Finean-tieri končno pristala na pristop h glavnici nove družbe. S tem pa žal n>so bile odpravliene vse sence, ki so se v zadnjem času zgrnile nad ladjedelnico. V tej zvezi so prisotni poudarili svo.je odločno na sprotovanie možnosti steča;a druž be. ki bi nurno privedel do odpustitve vseh delavcev, in sicer toliko boli. ker miUsko prebivalstvo še predohro nomni nezadržno hira n>e in dokončno ukinitpv. v povsem podobnih okoliščinah, bližnje ladjedelnice Sv. Roka. Trgovinska zbornica obvešča vse interesirane, vpisano v uradni spile izvedencev iz tržaške pokrajine, lahko dvignejo ustrezno izkazni-na zbornici, v sobi štev. 48, vsak n od 8.40 do 11.40 Vsak naj ima i sebi 2 osebni fotografiji novej-ga datuma in kolek za 2000 lir. «Diom*a» 24. februarja spel na progi za Istro V sredo. 18. februarja, se bo v irtorožu sestala italijansko-jug1' ivanska komisija za izvajanje vi Danes se na univerzi zaključijo študentske volitve v upravni svet univerze in univerzitetne podporne ustanove ter v razne fakultetne svete. Kot smo obširno poročali, sta se za upravni svet ter za podporno u-stanoVo predstavili dve listi. Prvo sestavljajo pripadniki desničarsko-katoliškega gibanja «Comunione e Liberažiones, druga r. , je izraz napredne mladine in so v njej zastopani študentje ZKMI, SKGZ in SSk ter grški in palestinski visokošolci. Tudi včeraj so volitve potekale povsem mirno. Kot je bilo v predvidevanjih, je bil odziv s strani študentov precej nizek. Do včeraj popoldne je za upravni svet volilo nekaj manj kot 4 od sto vseh volilnih upravičencev in ni težko predvideti, da bo ob zaključku volitev udeležba dosegla v najboljšem primeru podoben odstotek, kot pred dvema letoma, ko je glasovalo približno 7 od sto študentov. Precej bolj «vfoče» je v teh dneh politično vzdušje zaradi ostrega spora med študenti in sindikati na eni strani ter univerzitetno podporno u-stanovo na drugi' v zvezi z vprašanjem c^n v menzi. „ V prostorih rektorja, -ki so ga iz protesta zasedli, so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so seznanili tisk z vzroki nasprotovanja pov;škov cen v menzi in cilji, ki so si jih zastavili, ko so se odločili za tako ostre oblike protesta. Študentje so mnenja, da so dosedanji poviški krivični in da je do poviškov prišlo ne zaradi finančnih težav podporne ustanove, temveč zaradi politične izbire njenega upravnega sveta, ki je z dosedanjo politiko dokazal, da ni zmožen zajamčiti pravice do študija. Da je to mnenje razširjeno med vsemi študenti pričajo izidi ankete, na katero je odgovorilo okoli 1.100 študentov: 97 odstotkov teh meni, da so poviški povsem krivični in neutemeljeni. Zaradi tega študentje zahtevajo takojšen preklic poviškov, odstop pred-• dnika upravnega sveta podporne ustanove prof. Islerja in prevzem podporne ustanove s strani deželne uprave, kot predvideva ministrski odlok štev. 616 iz leta 197" ki pa zaradi birokratskih zastojev v naši deželi še ni uresničen. Pri teni uživajo študentje podporo sindikalnih organizacij in strank levice. Tako sta v torek v deželnem svetu svetovalca Cavallo (DP) in Barazzutti (PDUP) predstavila interpelaciji, v katerih se zavzemata za prehod ped pome ustanove pod deželno upravo. Podobno interpelacijo pripravlja tudi KPI. Omenimo naj še, da so študentje vložili priziv na deželno upravno sodišče (TAR) zaradi nezakonitosti sedanjih poviškov. Namesto teh predlagajo študentje in sindikalne organizacije zmernejše poviške z razdelitvijo študentov v tri pasove, izključno na podlagi družinskih dohed-kov, s čimer naj bi zajamčili pravico do študija tudi za manj premožne. Vsekakor so študentje mnenja, da naj bi do dokončnega predloga prišlo po javni konferenci o pravici do študija in potem, ko bo de- želna uprava prevzela svoje odgovornosti. M. M. Včeraj celodnevna stavka tudi v tržaški luki Tudi v tržaškem pristanišču je včeraj delo stalo ves dan zaradi stavke osebja pristaniške ustanove. Podobno je bilo tudi v drugem pr. stanišču naše dežele, v tržiški luki Portorosega. Osebje pristaniških u-stanov — včerajšnja 24-urna stavki .je bila vsedržavnega značaja — se borijo za dosego določenih gmotnih in normativnih izboljšav v okviru nove delovne pogodbe. Osebje ie že pred časom začelo s sindikalnim gi banjem ter se vzdržuje vsakega nadurnega dela. Tržaški delavci proti 'Smrtni kazni Tovarniški svet Tržaškega arzenala - Sv. Marka je v letaku zavzel stališče do" pobude neofašistične stranke, da zbira podpise v korist ponovne uvedbe smrtne kazni v italijansko zakonodajo. Delavci trdi- jo, da je zgodovina smrtne kazni tako v Italiji kot v drugih državah dokazala, da ne koristi zatiranju kriminala ter da se tako navadni kot politični zločinci bolj bojijo hitrejše in bolj učinkovite pravice, kar pomeni, da je treba preosno-vati sodstvo, da bo bolj učinkovito in hitro delovalo. Na poziv misov-cev, ki baje nameravajo zbirati podpise celo pred tovarnami, bodo zato delavci z zaničevanjem odgovorili; «Državni umor? Ne, hvala!* RAZPIS NATEČAJA ZA DVE SLUŽBENI MESTI V OBČINI D^VIM-NABRFŽINA Devinsko-nabrežiuska občina je razpisala javna natečaja za eno me sto elektrikarja in eno mesto šo ferja - mehanika. Interesenti za prvo službeno mesto morajo predložiti prošnje na kolkovanem papirju v občinskem uradu za stike z javnostjo najkasneje "do 14. ure. dne 23. februarja t.l., interesenti za dru go službeno mesto pa najkasneje do 10. marca. t*l. „ • Razstava o Mariji Tereziji, Tr stil in njegovem pristanišču bo tra jala do 15. marca. Tako je na svoji zadnji seji odločil občinski odbor, ki je v ta namen izdal nadaljnjih 17 milijonov lir. tajnik KZ Bukavec, sestala z županom devinsko-nabrežinske občine Albinom Škerkom ob prisotnosti občinskega tajnika dr. Švare. V dolgem in jioglobl.jenem razgovoru so zastopniki kmečke strokovne orga nizacije prikazali zaskrbljujoče razmere krajevnega kmetijstva, ki jih označuje nerazumevanje pristojnin oblasti. Tudi jdo lanski pokrajinski konfe renči na žalost še ni opaziti kon . kretnih pristopov k reševanju šte- • V okviru Glasbenih srečanj bo o tržišču delovne sile, o poklicnem usposabljanju, o možnostih, ki jih nudijo osimski sjxn-azumi in sjjora-zum med EGS in Jugoslavijo; dru gi del pa vsebuje na|x>tke in perspektive glede vseh teh problemov. Kot .je v svojem posegu poudaril odbornik Colohi. bo študija služila deželnemu odboru v dopolnilo razvojnega načrta Furlanije - Julijske krajine. dfnes ob 18.30 nastopil v Baziliki sv. Silvestra mladi tržaški pianist Silvio Sirsen. vilnih nerešenih vprašanj, kot je neustrezno delovanje kmetijskega in gozdarskega nadzorništva ter dru-kih strokovnih služb, kjer osebje ne obvlada slovenščine, splošno omalovaževanje potreb kmetov, ki se odraža v nadaljnjih rteupraviče-nih jjosegih po najboljši zemlji in nasilnih razlastitvenih posegih, ovi ranje zadružnih pobud in velike zamude pri priznavanju nezadostne'' javne jjodpore posameznim kmetom, neupoštevanje potreb kmetijstva v urbanističnih načrtih. Še posebej so zastopniki KZ j)ou i g;nogj je priredila dolinska sek-darili nesprejemljive namene De-i cjja v kulturnem doma v Ric- zelne ustanove za razvoj• kmetij-1 manjih proslavo 60-letnice ustano-stva glede upravljanja cvetličarske , vityg jtaiijanske komunistične partija centra na Proseku, kjer ni kljub |-je Na sta nastopila godba izrednim obvezam, namesti a slo- i na plheila iz Ricmanj in mešani pev-venskega strokovnega osebja, ir. kj zbor slaveCi Govoriia sta tajnik škodo, ki jo utrpijo domači mo- j do!inske sekcije KPI Germano Šva-gradmki. ker dežela neodgovorno | ra in tajnjk avt0nomne fe- ravlacuje postopek za priznanje za j deracije KPI claudio Tonel. švara >citenega porekla. j je po splošnem zgodovinskem orisu Župan Škerk je izrazij načelno , -m razpletu dogodkov v naših kra-sog'asje s stahscem stro.tovnie or- | prejei na aktualne krajevne te-gamzacne m je obljubil, da bo n ,e-, - na odnose med silami, na vlo. ne predloge sporočil v razpravo j posameznikov v današnji druž-obeinskemu svetu S svoje strani ie j w in na potrebo aktivnega sprem- NA TRETJEM KANALU ITALIJANSKE TELEVIZIJE Lepa dokumentarna oddaja o arhitektu Maksu Fabianiju Oddajo so pripravili arh. prof. Mareo Pozzetto in Fabio Malusa ter snemalec Aleksander Ola Včeraj zvečer (ob 19.35) so na tretjem, kanalu italijanske televizije predvajali zanimivo dokumentarno oddajo z naslovom sMaks Fabiani — arhitekt Mittelevrope», v kateri so bile prikazane glavne značilnosti njegovega ustvarjalnega dela kot arhitekta in urbanista. Maks Fabiani je bil namreč med vodilnimi ustvarjalci, moderne arhitekture v avstro ogrskem cesarstvu Z rodnega Krasa ga je pot še mladega vodila ha realko v Ljubi jam m' na 'tehnično visoko šolo na Dunaj. V letih 1892-1896 je, bil sodelavec slovitega arhitekta Wagnerja. potem asistent v Gradcu in na Dunaju in zato izredni in redni profesor za arhitekturno kompozicijo Od leta 1917 je živel v Trstu kot šef urada za obnovo v vojni poru šenih ali poškodovanih krajev na S KULTURNIM SPOREDOM IN GOVORI Sinoči v Riemanjih proslavili 60. obletnico ustanovitve KPI seznanil KZ s pobudami, ki jih na merava nabrežinska občina izvajati na kmetijskem področju in jo ijanja dogodkov. Tonel je poudaril povezanost med predlagal naj prispeva s svoiim t Slovenci in Italijani. Opozoril je na strokovnim kadiom k bližn:im urba- ! bistvene razlike med sedanjostjo in nističnim odločitvam občine in k'obdobjem, v katerem je nastala uspešnemu\iresničevaniu njenih po- partija ter obraz'ožil vzroke pre- . , , , / « \ 1 Ih«« ..rtrtn/.lMnnnnii tvtloriih Om. segov v prid kmetijstva. (Iv) Gledališki laboratorij za spoznavanje veščin cirkuških klovnov V okviru načrta EGS za vsestransko vključevanje handikapiraaih 0-sefc. je včeraj začel deloyati na sedežu pokrajinskega Centra za vzgojo in zaposlovanje VaUkuCantUsš3,. gledališki laboratorij za vse otroke, ki bi se radi naučili veščin cirkuških mojstrov - klovnov. Informacije pri Centru, Ul. Cantu 43. majhne angažiranosti mladih. Opisal je zaskrbljujoče dogodke na mednarodni ravni in opozoril na vplive slednjih na vsedržavno politiko. Poudaril je potrebo po bistvenih spremembah v državi in v svetu in zaključil z oceno o krajevni tržaški Situaciji ter z obvezo KPI pri reševanju vseh problemov v korist skupnosti. —ek— Etnolog Križnar o starih običajih V gosteh Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki je razvila zanimivo predavalno dejavnost je PREISKAVA O DESNIČARSKI PREVRATNIŠKI DEJAVNOSTI Padovska neofašista Fioravanti in Cavallini polnila črne blagajne tudi z ropanjem v Trstu Marca meseca lani sta se v Trstu pripetila dva dogodka, ki sta vzbujala misel, da se je naše mesto nenadoma znašlo v kleščah roparskega nasilja. V prvem primeru je šlo za poskus ropa v zlatarni Bruna Sedmaka v Ul. Battisti, ki ga je preprečil le odločen in glasen nastop lastnika zlatarne. Zlatarja sta skušala oropati mlada moška, ki sta potem zbežala proti Drevoredu 20. septembra. Tri dni kasneje, in sicer 7. marca, pa sta dva zlikovca okradla zlatarja Ce-sareja Fantona tako, da sta lastnika zlatarne v Ul. Revoltella, prodajalko in neko odjemalko zavezala in pobrala zlato, katerega skupna vrednost .je znašala okoli 100 milijonov Ur. Takrat se nobenemu niti sanjalo ni. da bi lahko bila poskus ropa in rop povezana s finansiranjem prevratniških desničarskih organizacij. Prvi sumi so se preiskovalcem porajali oktobra meseca, ko so v Trevisu aretirali skupaj s peterico neofašistov, ki so nameravali izvesti roparski podvig ali ugrabitev, tudi tržaškega pripadnika fašistične organizacije Fronte della gio-ventu Gilberta Falcionija. V njegovem stanovanju so našli dragulje. Ob tej priložnosti je vodja preisko- valnega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosino začel sklepati, da so najdeni dragulji plen roparskega podviga v našem mestu; krožile so govorice, da gre mogoče za ukradeno blago v zlatarni Cesareja Fan toneja. Slednji je tudi šel v Tre-viso, a ni med priprtimi neofašisti prepoznal nobenega. Kljub temu pa kaže, da so tržaški preiskovalni organi preiskavo nadaljevali v tej smeri in prišli do zaključka, da sta bila roparja Va-lerio Fioravanti in Gilberto Cavallini. Pri tem so bila odločilna pri čevanja očividcev, ki so po fotografijah prepoznali krivca. Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin. ki bo prihodnji teden v Padovi zaslišal Fioravanti ja (Ca-vallinija še iščejo), je izdal zaporni nalog proti Fioravantiju in Ca-vaUiniju zaradi ropa, poskusa ropa. ugrabitve, nedovoljene posesti orožja ter uporabe dušilca. V teku so še preiskave o drugih podobnih ropih v Trstu. Zadnji razpleti dogajanj nam torej še enkrat potrjujejo, da so neofašistični krogi v našem mestu ze lo aktivni in nevarni; skrunilna dejanja in sramotilni napisi so le med najbolj ••nedolžnimi* in vidnimi de- “ m i Valeno Fioravanti javnostmi domačih desničarskih krogov. Mir, ki vlada v Trstu, je le navidezni mir, za katerim se skriva verjetno ebogata* prevratniška dejavnost. Fioravanti in Ca-vallina sta izvedla poskus ropa in rop v našem mestu: gotovo so v Trstu osebe, ki so jim dale potrebne napotke in ki so jih mogoče celo skrivale. Izbira Trsta za njune roparske podvige nikakor ne more biti naključna. Samo po sebi se poraja tudi vprašanje, hakšno Gilberto Cavallini vlogo in f>omen imajo slednji v desničarski prevratniški mreži. Več elementov kaže na to. da imajo v desničarskih organizacijah vidnejša mesta (npr. Falcioni naj bi bil vodja tolpe, ki so jo aretirali blizu Trevisa). Pri nas se še prevečkrat dogaja, da ostanejo krivci podlih dejanj, kot .je na primer skrunitev Rižarne in spomenikov odporništvu, nekaznovani, prevečkrat se policijski organi izmikajo z izgovorom, da so podobna dejanja «ragazzate». bil včeraj etnolog novogoriškega muzeja Naško Križnar. V mali dvorani Kulturnega doma je prikazal našemu občinstvu vrsto ;zanimivih in izvirnih dokumentarnih filmov o raznih navadah, in običajih na Slovenskem, ki izumirajo. Križnar se ■ je namreč lotil obravnave etnografskega gradiva, ki je na robu pozabe, na dokaj učinkovit način. : Svoje raziskave namreč zapisuje na filmski trak. Metode dela je etnolog, ki ga’ je predstavil pred• sednik Narodne in študijske knjižnice dr. Franc Škerlj, tudi obrazložil. Predvajal je nato šest filmov, iz katerih je bilo mogoče razbrati tudi samo razvojno pot dokumentarnega znanstvenega filma — od najbolj enostavnega, do zvočnega ter poučnega filma. V prvem filmu je na primer prikazal skupino ovčjih pastirjev, ki so prišli na pašo iz Bosne v Vipavsko dolino. Film predstavlja pomembno dokumentarno gradivo, ker teh pastirjev po prepovedi iz leta 1973 o teh krajih ni več. Podobno je z nekaterimi drugimi navadami, ki jih je Križnar prav tako zabeležil s svojo filmsko kamero, kot na primer s «tenklanjem», kot pravijo posebni govorici vaških zvonov, ali *sirje-njem» v trentarskih dolinah. Goriškem in v Gradišču, potem pa je prevzel vodstvo urada za obnovo Gorice. Maks Fabiani se je začel kot arhitekt uveljavljati že kmalu po diplomi zarodi svoje odprtosti do novega in modernega ob stalni prisotnosti načela, da mora biti arhitektura v službi človeka. V Avstrb-Ogrski je znal upoštevati takratno večnacionalno strukturo prebivalstvo. in skušal uresničiti stvaritve, ki so ustrezale taki strukturi, llav-no ia odprtost in dovzetnost za novo in spoštovanje človeka, ga označuje kot romembno in vplivno osebnost njegovega in še kasnejšega časa. Deloval je na Dunaju, v Ljubljani, Gradcu, Parizu, Gorici in Trstu in povsod so še danes prisotna pričevanja njegovega dela, kar je bi-,lo lepo prikazano tudi v sinočnji oddaji. V našem mestu je na primer med drugim izdela' arhitekturno podobo bivšega Narodnega doma - Balkana in temu objektu te bil v oddaji odmerjen večminutni poudarek tudi z orisom zgodovine tega pričevanja slovenske narodne, kulturne in politične prisotnosti v tržaškem mestnem središču s sekvenco fotografij in živo pripovedjo v slovenščini skozi usta gledališkega igralca Rada Nakrsta, k* je sam doživljal fašistični požig mogočne stavbe in Fabianijeve moj-• strovine. Z a Trst sam pa je dojil Fabiani še mnogo ambicioznih načrtov kot metropole z razvitimi povezovalnimi mrežami bodisi z zaledjem kot s svetom, sai je pripravljal tudi načrt za speljano vodne poti od Jadrana do Črnega morja skozi Vipavsko dolino. Ob tem naj omenimo še, da ie tudi Trgovski dom v Gorici bil zgrajen po Fabianijevi arhitekturni zamisli. Oddajo sta realizirala arh. prof. Marco Pozzetto in Fabio Malusa, na filmski trak pa jo je posnel Aleksander Ota. Italijanska javnost ne le v naši deželi, marveč tudi drugod po Italiji, je iz nje s pomočjo delno znanega in delno mani ali sploh še neznanega fotografskega in ikonografskega gradiva ter iz komentarja in žive pripovedi lahko zvedela kdo ie bil Maks Fa biani in kako velika in pomembna je njegova zapuščina. Avtorjem oddaje gre za to Vse priznanje. Ob sttirti tovariša Edija Kocjančiča izraža sekcija VZPI iz Križa globoko sožalje ženi Slavici in drugim sorodnikom. ' >-*[ n • x 'i *•! i r\r»ivtn x\9a\M\ • Jl! r> i T Dne 10. februarja nas je zapustila naša draga JUSTINA ŠKERL vd. CARLI Pogreb bo danes, 12. februarja, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo hčeri, sestri, zet, nevesti, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo ter g. Antonia. Trst, 12. februarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil laš dragi EDVARD KOCJANČIČ-EDI Pogreb bo jutri, 13. februarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ. Žalujoči žena Slavica, hči Ityag-da z družino, sestre in brata z družinama ter drugo sorodstvo. Križ, Zagreb, 12. februarja 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Zakaj stavkajo zdravniki v bolnicah? Po «beli» stavki zdravnikov splošne prakse in pediatrov, ki so izsi Uli od vlade izredno visoke poviške, so zgledu sledili še zdravniki, ki so zaposleni v oolnicah s polnim ali delnim urnikom. Stavke ki so jo do petka proglasile avtonomne sindikalne orčanizacije zdravnikov ANNAO, ANPO in CIMO se udeležuje tudi pomožno osebje, združe no v CISAS. Od vlade zahtevajo poviške, saj se v primerjavi s splo šnimi zdravniki sedaj čutijo drugorazredni. Koliko zasluži 'dravnik, ki dela v bolnici? Pri odgovoru je treba predvsem razločiti dve kategoriji: zdravnika ki poleg dela v javni inštituciji izvaja tudi zasebno prak so v ambulantah ali laboratorijih, ter zdravnike, ki se ukvarjajo izključno z bolniškim delom. V vsedržavnem merilu ie slednjih okrog 24 tisoč, prvih pa dva tlsbč več. Po šestletni praksi ima navaden zdravnik (asistent) s polno zaposlitvijo približno 14,5 milijona lir letno plače, medtem ko ima zdravnik z delno zaposlitvijo in isto sar/.o polovico manj, torej okrog 6,5 milijona lir. Slednji pa lahko zasluži z zunanjim delom še 30 milijo nov lir alt več, od katerih ima pra vico odšteti več milijonov lir za stroške, na katere ne plača davkov. Iz vsega tega je jasno, da so v stavki velike razlike in korpora tivne zahteve, ki so daleč od stvar nosti. v kateri se naša družba s težavo utira pot. Umberto Maddaleni. pokrajinski tajnik zvezne federacije CGIL, ClSL in UH. za bolniško osebje, ki nam je zgornje podatke jiosredoval. je tudi podčrtal, da je enotna sindi kalna zveza FLO, v kateri so zdru ženi bolniški uslužbenci vseh stopenj. odločno proti tem stavkam, ki so vsekakor korporativne in de jansko ustvarjajo še večje razlike med zdravstvenimi operaterji raz nih sektorjev. Deželno tajništvo FLO je tudi sklenilo, da se bo v primeru novih ločenih pogodb, ki bi jih vlada sklenila s stavkajoči mi zdravniki, takoj aktivno zavzela za pogajanje o novi enotni pogodbi na področju zdravstva. Kako pa je potekal včerajšnji dan v tržaški glavni bolnici? Podatki so zelo skopi, saj se nihče ni hotel izreči po prvem dnevu stavke. V glavnem je pomožno osebje, kljub temu, da je politično podprlo stavko, normalno delale. Zdravnik, ki je zaposlen v oddelku za prvo pomoč, (oddelek ne stavka), nam je povedal, da so v primerih, ko je potreben specialistični pregled in zdravnikov ni na razjjolago. prisi ljeni hospitalizirati tudi paciente, ki tega niso jjotrebni. V raznih oddelkih vsekakor zdravniki stavkaj1) in nudijo pacientom pomoč le v skrajnih primerih, (nf) ZA PRE0SN0V0 POKOJNIN IN SOCIALNEGA SKRBSTVA Prihodnji teden v Trstu manifestacija upokojencev Manifestacije, ki bo ob 10. uri na Goldonijevem trgu, se bodo udeležili upokojenci iz vse Furlanije-Julijske krajine Vsedržavna enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je na pobudo zveze upokojencev oklicala za petek, 20. februar, vsedržavni dati boja za preosnovo pokojnin In so cialnega skrbstva. O tej pobudi, ki je nujno potrebna spričo brezbrižnosti. s katero vlada obravnava ustrezna zakonska osnutka, so raz pravl.jali sinoči tudi na skupščini upokojencev, ki .je bila na sedežu sindikata CGIL v Trstu. V dolgovom z organizacijami upokojencev iz drugih pokrajin Furlanije - Julijske krajine, so sklenili na dan vsedržavnega boja organizirati ob 10. uri na Goldonijevem trgu skupno manifestacijo vseh upokojencev u naše dežele. Poleg okvirne preosnove pokojninskega sistema in sistema social nega skrbstva, zahtevajo upokojenci prehod na trimesečno obračunavanje draginjskih doklad, prilagodi tev teh doklad tistim, ki se prizna vajo delavcem v rednem delovnem odnosu, povečanje minimalnih pokojnin vsaj za tiste upokojence, ki so si v preteklosti nabrali več kot 781 tedenskih socialnih prisjjevkov. in primeren povišek pokojnin na podrbčju javnih služb. Tiho nas je zapustil naš dragi ALOJZ GEC Pogreb bo jutri, v petek, 13. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolmšnice. Žalostno vest sporočajo: globoko užaloščeni sin Mario z ženo Ano, brat in sestra (odsotna) ter drugi sorodniki Trst, Cordoba, 12. februarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta JOŽICA FURLAN por. GOLOB Pogreb bo jutri, 13. februarja, ob 11.30 iz veže številka 15 na Navju v Ljubljani. Žalujoči bratje, sestre in sorodstvo Salež, Nabrežina, Kontovel, Križ, 12. februarja 1981 Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče Iz Trsta bo gostovalo jutri, 13. t.m., V Ajdovščini s Pirandellovo komedijo Človek, zverina in čednost. VERDI Danes ob 20.00 za red A premierska predstava Puccinijeve opere «Manon Lescaut*. Nastopajo: Mara Zampieri (Manon Lescaut), Angelo Romero (Lescaut), Ermanno Mauro (Renato Des Griaux),, Carlo Del Bosoo (Geronte di Ravoir), Ermanno Lorenzi (Edmondo), Lucio Rolli (gostilničar), Franco Ricciardi (baletni učitelj), Aracelly Haengel (glasbenik) in drugi. V priredbi gledališča iz Palerma režira Carlo Maestrini, dirigira Daniel Oren. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Andrea Giorgi. Prodaja vstopnic Dri blagajni gledališča. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red četrtek) uprizoritev Strindbergovega «Peiikana» v izvedbi članov Stalnega gledališča F-JK. Režija Gabriele Lavia, Rezervacije pri osrednji glagajni. V abonmaju — odrezek 5. Kino Ariston Zaprto. Eden 16.30 «Vestito per uccidere». M. Caine, A. Dickinson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti. Excelsior 16.00 «11 piccolo lord*. Ricky Schroeder. Barvni film. Grattaciclo 16.30—22,15 «Una vacan za bestiales. I Gatti di Vicolo Mi-racoli. Fenice 16.00 «Alla 39. eclisse*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «11 vizietto n.». Ugo Tognazzi. Cristallo 17.00 «Shining». Jack Ni-cholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Le porno cop-pie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Prestami tua moglie*. L. Buzzanca. Moderno 16.00 «Panico nello stadio». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «Carrie, lo sguardo di Satana*. Režija Brian De Palma. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Daredevil, il corriere della morte*. Nazionale 10.45 «Josefine la vizio sa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «Blue erotic climax». Prepovedan mladini pod 18. letom. BSSSSHHH Namesto cvetja na grob Danila Kluna darujejo družine Vidmar, Gia-coni in Tuk 15.000 lir za KD Škaijv r'jfilF . V počastitev spomina Stanka Per-tota daruje Maks Spetič 10.000 lir ,; za Dijaško matico. V počastitev spomina Stanka Per- tota daruje Ladi Vodopivec 10.000 lir za TPK Sirena. L V spomin na Stanka Pertota darujeta Nevia in Franko Vitez 10.000 za ŠZ Bor in 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota darujeta L. in N. Kriščak 10.000 za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju in 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota darujeta Graziella in Aleksij Civardi 10.000 lir za TPK Sirena. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 'GLEDALIŠČE V TRSTU ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL Danes, 12. t.m., ob 10. in 16. uri DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bol juncu Razstave KD Rdeča zvezda, ŠK Kras s sodelovanjem osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika. Razstava slik domačih amaterskih slikarjev v društvenih prostorih v Saležu. Urnik: danes od 18. do 20. ure, v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo od 15. do 18. uie. V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih v uradnih urah in žVečer. V prosvetnem donim Albert Sirk v Križu razstavlja svoje umetniške lepake Milko Bambič. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. u-re, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure do vključno 15. februarja. V Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta do 21. t.m., v ponedeljek in v sredo od 17. do 20. ure, v torek in ob četrtkih in sobotah pa od 16. do 19. ure. Razna obvestila KD Lipa vabi jutri, 13. februarja, ob 16.30 v Bazoviški dom na lutkovno predstavo v izvedbi tabornikov Rodu modrega vala «Jurček in trije razbojniki* — A. Gerlovič. Godba na pihala Vesna iz Križa nujno išče mlade sile, ki bi ojačile zopet ustanovljeno godbo. Vse mladinke in vsi mladinci, ki bi se radi ukvarjali z glasbo, so naprošeni, da se javijo v batu duma Albert Sirk vsak dan od 18. do 23. ure. Eotokrožek Trst 8(1 obvešča, da bo prihodnia seja jutri, 13. februarja, ob 20. uri v seini dvorani ZSKD v Ul. sv Frančiška 20/TI. ŠD Vesna priredi v soboto. 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete na sedežu društva do sobote nied 18. in 19.30 in v nedeljo med 11. in 12. uro. ^«.»1. 1. Naša draga % EDA in GIULI.O KALC praznujeta 25. obletnico poroke. • Ob .tem lepem prazniku jima iz sfca čestitajo Erika, Darja in Marko 7. družinami Pred 25 leti sta si obljubila zvestobo EDA in GIULIO KALC Ob srečnem jubileju želita dobri teti in stricu Vse najboljše Giuliana in Paolo Čestitkam se pridružujejo mama. Dragica in Milko NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 49.000 lir 35.000 lir 7,000 lir Celoletna , . » Polletna . . s Mesečna . , . Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE m ČESTITKE. ' i Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. tebruarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV utaja 1 - Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 Včeraj - danes >anes, ČETRTEK, 12. februarja DAMIJAN once vzide ob 7.12 in zatone ob 7.27 — Dolžina dneva 10.15 — Lu-ia vzide ob 11.35 in zatone ob 1.20 Jutri, PETEK, 13. februarja KATARINA rreme včeraj: na j višja temperatu-a 7,5 stopinje, najnižja 4,8, ob 18, lfi 4,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 nb ustaljen, veter severovzhodnik b km na uro s posameznimi sun-;i do 45 km na uro, vlaga 52-od-totna, nebo oblačno, morje razgi-iano, temperatura morja 6,9 sto »inje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Gaspar-j>s, Mauro Coslovich, Luca Mazzon, >ara Torcello, Mattia Busletta, Lu-:a Meton. .UMRLI SO: 60-letni Marcello Batista, 83-letni Antonio Porcelli, 91-etna Amelia Agosti vd. Crem, 76-etna Ada Brandolin por. Valerio, 8-letna Aurelia D’Agostini por. tamplenizza, SOJetni Marcello Mi- liani, 68-letni Ferdinand Jamnikar, 52-letna Ana Škrinjar, 72-letni Stoiano Cemecca, 85-letni Giuseppe Briotti, 83-letna Giustina Šafarič por. Rak, 78-letni Giovanni Marti-noli, 75-letni Nicold Acquavita. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dr 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul- San. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. dt 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana II. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana .11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje; teL 271-124. Za nov pravilnik dela v okviru EZIT Zastopniki osebja, zaposlenega pri Ustanovi za industrijsko cono v Žavljah iEZIT) so se 10. februarja sestali z načelniki svetovalskih skupin, prisotnih v deželni skupščini Furlanije - Julijske krajine, katerim so predočili problem novega delovnega pravilnika. Dosedanji pravilnik, ki ustreza pravi delovni pogodbi, je v veljavi od leta 1971 in je razumljivo zastarel. Po dveh letih pogajanj je delavcem in uradnikom pred kratkim uspelo doseči nov pravilnik, ki ga .je vodstvo EZIT že podpisalo, deželna uprava pa ga še ni ratificiarala kar onemogoča njegovo uveljavitev. Predstavniki prizadetega delavstva so zaprosili načelnike svetovalskih sku pin, naj nastopijo pri pristojnih deželnih odbornikih, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času. šolske vesti Dijaki Državnega učiteljišča A. M. Slomšek in Vzgojiteljske šole vabijo starše in prijatelje mladine na «Prešemovo proslavo*, ki bo jutri, 13. februarja, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia št. 27. Kot gostje bodo nastopili Marija Mijot, Ljuba Berce-Košuta in Tubo Zaget. BREZPLODNO DELOVNO LETO PRIZADEVNIH OBČANOV? Težave z dostopom do dokumentov ovirajo delo davčnega sveta V raznih državnih uradih so pripravljeni na sodelovanje... nimajo pa ustreznega osebja Prosveta Kulturno društvo Fran Venturini priredi v soboto, 14. februarja, ob 20. uri v šolski telovadnici pri Do-mju «Prešernovo proslavo*. Sodelujejo učenci šole s celodnevno zaposlitvijo od Domja in iz Ricmanj. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 TRGOVSKO podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Takojšnja zaposlitev*. SLUŽBA V RIMU. Hotel «Bled» sprejme v službo uradnico/ka z znanjem jezikov za recepcijo, kuharico, veščo jugoslovanske kuhinje in strežajko za restavracijo. Plača dobra, hrana in soba zagotovljeni. Ponudbe na hote! Bled, Ul. S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim, telefon (06 ) 777.102 ali (040) 212 042. OBČINA Dolina išče kuharja/co za začasno zaposlitev za suplenco. Telefonirati od 8. do 14. ure na št. 228-127. PRODAM pustno obleko —. ruska cesarica, primerna za starost od 7 do 8 let. Telefon 71522, MIZAR z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva in vajenec star od 17 do 18 let za mizarska dela dobita takojšnjo zaposlitev. Telefon 54 390.' ' - AGRARlAultodttran Zorn - Prosek 160, obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago vseh vrst vinskih trt, sadnega drevja, o-krasnega grmičevja, vrtnic, tulipanov ;n drugih gomoljev, čebulic in vse, kar vam rabi na vrtu, polju, vinogradu ter pri živinoreji in negi domačih živali. Obiščite nas in ugotovili boste ugodno ceno in bogato izbiro. VITAMINSKE kreme VITAMOL in hamamelis kolekcijo KELEMATA dobite tudi pri KOZMETIKI 90 — Opčine. NUJNO iščem stanovan e v najem po možnosti na Opčinah, Proseku ali Kontovelu. Telefonirati na št 723-771 v večernih urah. PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume -in 4 ježevke.. Razlog prodaje — nakup avtomobila na diezei, gorivo. Telefon 229-190. 3P-LETNA ženska, po poklicu frizerka',, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul Montecchi 6, pod šifro «Mira». PRODAM fiat 128 letnik 1980 pre voženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. NOVINARKA išče stanovanje v mestu ali na Krasu. Ponudbe pod šifro «Nujno». OBČINA Dolina išče šoferja ž vozniškim dovoljenjem D kategorije tipa 4A za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati na št. 228-127 od 8. do 14. ure. ODDAM v najem ali prodam priznano kraško gostilno z obširnim vrtom in parkiriščem. Podrobnejše informacije na telefonsko št. 62953 v uradnih urah. OSMICO je odprl Karlo Pavlič v Borštu. PRODAM rabljeno pohištvo - spalnico, dnevno sobo in posamezne kose. Telefon 54-390. BOLE Anton je odprl osmico pri Piščancih. Toči belo in črno vino. «Začeli smo s precejšnjo dozo navdušenja. Tega pa je bilo vedno manj, ko smo trkali ob trdo realnost.* Tako ugotavljajo člani davčnega odbora, ki ga je izvolil v februarju 1679 goriški občinski svet. V občinskem svetu so se takrat odločili, da izvolijo tak odbor, v ka tereni so zastopniki izvoljenih od občinskih svetovalcev in predstavniki rajonskih skupščin. Ker so morali nekateri člani odstopiti in so bili zamenjani z novimi, je davčni svet pričel delovati šele 6. marca 1980. Ker so menili, da bo dela dovolj. so se člani sveta porazdelili v tri podkomisi.je; te naj bi preučevale davčne prijave obrtnikov, trgovcev in prostih poklicev. Sedaj je davčni svet praktično nehal z delom, kajti nov občinski svet bi moral izvoliti nove predstavnike. Na neki seji občinskega sveta so svetovalci vprašali župana, kako je z delom davčnega sveta nekaj je o tem pisalo tudi časopisje. Sedaj so se člani ene izmed treh podkomisij, tisti ki preučujejo dav čne prijave prostih poklicev ogla sili s pismom, ki so ga poslali županu, svetovalcem, strankam in tisku. V pismu pravijo, da so začeli z navdušenjem, da pa niso dobili odziva za svoje preiskovalno delo v raznih javnih uradih. Županstvo jim je dalo na razpolago enega urad nika in dokumentacijo iz prejšnjih let. V tej dokumentaciji so obrazci 740 za leta 1974, 75 in 76. ter prijave nekdanjega družinskega davka. To za vse občane. Vzeli pa so v pretres najprej davčne or i ja ve občinskih, pokrajinskih in deželnih svetovalcev, kot jim je to naročil občinski svet 9. marca 1979. Člani davčnega sveta pa niso na šli pravega odziva v drugih državnih uradih. Neki zakon iz lanske ga leta daje tem aavčnim odborom možnost priti do zahtevane doku mentacije. Dotlej ni bilo tako in je marsikateri državni uradnik zviška gledal na te pr os to vol’ne člane občinskih davčnih svetov, ki so zahtevali dokumente. Sedaj pa so v državnih uradih odprti do zahtev davčnih svetov... nimajo pa osebja, ki bi poskrbelo, da bi ti dokumenti prišli na mizo članov davčnega svete. Tako je bilo na sodišču, tako v nekaterih drugih uradih. Navdušenja pri članih' davčnega sveta ni več. Ob koncu njihovega pisma .je še pikra na račun občinskega ,s,vetA.>Ko nekdo nekaj novega ustanavlja. mora že prej vedeti kakšna sredstva bo dal na razpela go,‘novemu odboru. Demokracija mora biti popolna in dejanska, ne samo formalna in besedna. Kako jc s plačami v goriški hranilnici? Iz letaka sindikata bančnih u-službencev FABI, CGIL, CISL, yiL smo izvedeli, da je upravni svet goriške hranilnice pčgd kratkim znatno' povečal dohodke vodilnim funkcionarjem goriške hranilnice. Poviški gredo od 3,5 do 5.6 milijona lir letno. Ta ukrep je, menijo sindikati, v očitnem nasprotju s prizadevanji sindikalnega gibanja, da bi nrišlo do izravnave velikih razlik v osebnih dohodkih različnih kategorij. Ukrep je toliko bolj nerazumljiv v trenutku' uveljavljanja omejitve v politiki kreditiranja, u- ,•.... .. n HANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA . A S. PA TFiaT - ClLICA P. PIL2I 70 - 11. 2. 1981 Ameriški dolar 1010.— Funt šterting 2365.— Irski funt šterling 1750.- Švicarski frank 519.— Francoski frank 203— Belgijski frank 28,45 Nemška marka 471.— Avstrijski šiling 66.— Kanadski dola- 825,— Holandski l.orint 435.- Danska krona 152 — Švedska krona 217,— Norveška krona 186,— Drahma 16,- Mali dinar 27,45 Veliki dinar 27,10 MENJALNICA vseh tujih valut gotavlja nadalje sindikalno tiskovno poročilo. Ko je prebral ta sindikalni letak je liberalni svetovalec Fornasir poslal interpelacijo goriškemu županu. V njej hoče vedeti ali trditve vsebovane v letaku odgovarjajo resnici in tudi kako se je obnašal zastopnik občine v upravnem svetu hranilnice, ki je v letaku izrecno omenjen. Poleg tega meni svetovalec, da bi bilo prav, da bi občinski svetovalci izvedeli koliko dobijo vse kategorije uslužbencev v goriški hranilnici. Nadaljuj« se stavka zdravnikov v bolnišnicah Zaradi stavke zdravnikov v bolnišnicah bodo tudi danes težave glede rednega delovanja teh zdravstvenih ustanov. Zdravniki namreč ne opravljajo dela v ambulantah, začasno so prekinili sprejem novih bolnikov, razen če ne gre za nujne primere. V goriški bolnišnici so včeraj stavkali — tako da se niso predstavili na delovno mesto — samo štirje zdravniki, ostali pa so se odločili za tako imenovano belo stavko. Protestna akcija zdravnikov se bo predvidoma zaključila jutri. Zeleni križ nujiib prosi za pomoč Pri goriškem Zelenem križu, u-stanovi, ki opravlja važno vlogo pri zagotavljanju hitre pomoči in prevozu ponesrečencev in bolnikov v zdravstven^ ustanove, so se naenkrat znašli v sila nerodnem položaju. saj so ostali skorajda brez rešilnih avtomobilov. V prometni nesreči ob Novem letu je bilo hudo poškodovano eno vozilo, tako da ga sploh ni mogoče popraviti, dva rešilca pa sta se vrnila s po potresu prizadetega področja v južni Italiji precej zdelana in sta potrebna temeljitega popravila. Stanje jg torej zaskrbljujoče, to- liko bolj, ker trenutno ustanova nima denarja za nakup novega vozila. V tej zvezi se je vodstvo Zelenega križa obrnilo na ravnateljstva goriških bank s prošnjo, da v okviru možnosti priskočijo na pomoč. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi prvi pomladanski družinski izlet z avtobusom v nedeljo, 26. aprila, v Repen na Krasu, združen s srečolovom, družabno zabavo in večerjo. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2. FAŠISTOM IN LIBERALCEM Tab|e in šolski avtobusi so marsikomu na poti Fašisti jezni na dvojezične table, liberalce pa motijo šolski avtobusi Fašističnim svetovalcem ne gre v' račun, da so pred nekaj dnevi premestili dvojezično tablo, ki opozarja na štandrež na drugo mesto, na začetek področja, ki sodi v rajon štandrež. Istočasno pa je svetovalcem MSI trn v peti dvojezični napis in v pismu županu izražajo mnenje, da je to protizakonito. Ni so še preboleli aplikacije deželnega zakona, ki daje občinam denar za dvojezično poslovanje, katerega se je goriška občina poslužila pred leti. ko je postavila dvojezične tao le pred vhodi v Štandrež, Pcdgoro, Pevmo, Oslavje in štmaver. Liberalnega svetovalca Fomasira pa boli dejstvo, da občinski šolski V mil Z RAZPISOM NATEČAJA V. K. Ker je večina obrtnikov in trgovcev prejela po pošti obrazce za prijavo dohodkov v letu 1919 dne 29. januarja in ker je določen rok 15 dni po prejemu o-brazca, opozarjamo ponovno vse interesente, naj to storijo po možnosti v teku današnjega dne. Na osnovi javljenega dohodka bodo ugotovili, če so zaračunali previsok prispevek za zdravstven« zavarovanje in bodo vrnili razliko. Vsak obrat mora javiti skupen dohodek: torej v vašem primeru morate sešteti vaš in ženin dobo dek. Le v primeru, da več oseb upravlja trgovski obrat in vsak ima svoj delež, vsakdo izmed teh prijavi le svojo kvoto dohodka. leto pozneje so tudi mene poklicali k vojakom. Spominjam se datuma: bila je 20. maja 1915, ko so v Vodnjanu mobilizirali vse moške od 18. do 50. leta starosti. Dva meseca pozneje so me poslali na ru^ko fronto. In kakšne so vaše vojne izkušnje? »Sodeloval sem v dveh vojnah, v prvi in drugi. In vsaka vojna je zlo, hudo zlo. Po vrnitvi iz prve vojne v Vodnjan, sem našel tu italijansko vojsko. Ko sem odhajal v vojsko, je bil Vodnjan čedno malo mestece, ko sem se vrnil je bil na pol izropan, polja so bila neobdelana in preprežena z jarki in utrdbami. Hlevi 30 bili na pol prazni.* In kateri dogodek je bil v vašem življenju odločilen za vaš nadaljnji razvoj? «Prav gotovo srečanje z An-dreom Benussijem leta 1919. An-drea Benigssi je bil eden najbolj doslednih antifašistov in revolucio1 nar jev v Istri. Umrl je lani, v mladih letih pa je bil Titov prijatelj in Soborec, in to tako v Zagrebu, kot tudi v Parizu. Že mlad sem se vključil v borbo v, Istri in sodeloval 16. januarja 1920 v odporu proti fašističnemu napadu na vodnjansko delavsko zbornico. Več kot dve uri smo se z orožjem v roki borili proti fašistom m smo pri tem imeli tri mrtve in več ranjenih. Zagrebška televizija bo v kratkem napravila dokumentarec o tem do-gpdku.* Nato je Forlani pripovedoval o svojem pojitičnem razvoju, kako se je 1921 opredelil za komunistično partijo, skupaj z Andreom Benussijem in kako so ga 1938. zaprli najprej v puljske zapore, kjer je nabiral, »rdečo pomoč* za borce v Španiji in kako ga je posebno sodišče v Rimu obsodilo na 8 let zapora. Bil je zaprt najprej v Civitavecchi nato pa v San Giminianu, kjer je delil tegobe s številnimi Slovenci in Hrvati iz Trsta in Primorske in seveda s številnimi Italijani, med katerimi so bili tudi Pajetta, Rossi, Tonini, Gigante in drugi. Že v zaporu je zvedel za partizansko borbo v Jugoslaviji, ki jo je vodil maršal Tito, s katerim se je osebno srečal 1954. leta na nekem sprejemu na Brionih, kamor je pokojni predsednik Tito povabil nekaj starih istrskih antifašistov. E. OPASSI ti»ini»iiii»iniiiiiim»iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHw»ninininiM»iii»iiiHiii»i»iiiiiini»i**niHiuiiMniiiiiiiiiimiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiini»iii»iiinHiiiui»imiimiiiiiii,i»» ZDRAVNIKOVO MNENJE OTROŠKE BOLEZNI KAKO SE SPOZNA IN KAKO ZDRAVI ČESTO NEVAREN OSLOVSKI KAŠELJ Uslovski kašelj sodi brez dvoma med najtežje in najnevarnejše otroške bolezni. Ker traja v povprečju 6 do 8 tednov, pogosto pa celo več, ni čudno, da lahko malega bolnika izčrpa. Še prav posebno je nevaren za otroke v prvem letu starosti, prizadene pa lahko- celo novorojenčka. Obolenje povzroča droben bacil, ki je izven človeka dokaj neodporen. Direktna sončna svetloba ga hitro uniči. Bolezen je razširjena po vsem svetu. Posamezne primere lahko zasledujemo skozi vše leto, v manjših epide.rajjah pa se pojavlja zlasti v hladnejših mesecih, vendar o kakem izrazitem sezonskem pojavljanju ne bi mogli govoriti. Izvor infekcije je vedno bolnik, zdravih izločevalcev klice ne [iona mo. Najbolj je kužen bolnik v začetku obolenja, ko še ne vemo, da imamo opravka z oslovskim kašljem. Kužnost iz tpdna v teden pada in po 6. tednu se nam ni več treba bati okužbe, pa čeprav mali bolnik še krepko kašlia. Pri širjenju infekcije so najbolj nevarni večji otroei, pa tudi odrasli, pri katerih poteka oslovski kašelj često blago, neznačilno in ga radi zamenjamo z običajnim prehladom. Zlasti nevaren je tak mali kašljavec v otroškem kolektivu. Zato moramo biti pozorni na vsakega otroka, ki trdovratno kašlja in mu nobeno zdravilo ne pomaga. Okužimo se najpogosteje direktno od bolnika s kužnimi kapljicami, ki se med kašljem in govorjenjem širijo po zraku v njegovo okolico. Možna pa je tudi okužba preko predmetov iz bolnikove okolice, čeprav v manjši meri. Po inkubaciji, ki traja en do dva tedna, začne bolezen dokaj neznačilno. Sprva se zdi, da se je otrok le nekoliko prehladil. Kašlja, kiha in je pogosto hripav, vendar pa je brez vročine in živahen. Proti koncu drugega tedna postaja kašelj vse bolj tipičen. Pojavlja se v krčevitih napadih, med katerimi otroku pogosto zmanjka zraka. V obraz je modrikast. in zaripel. Na višku napada se včasih pojavi krč v žrelu in v dihalnem vejevju. Otrok za trenutek preneha diliati, nakar zajame zrak, kar spremlja piskajoč zvok in ntpad se ponovi. Tak napad nas v resnici spominja na o-slovsko riganje. Od tod tudi ime. Po napadu otrok bruhne večji- količine lepljive sluzi, pomešane z želodčno vsebino. Otrok je utrujen, ves se oznoji, vmes pa je praktično brez težav. Napadi so na višku obolenja zelo pogostni, celo 40 in več na dan. Najpogostnejš' so ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Izkušen zdravnik ponavadi postavi diagnozo še preden sliši otroka kašljati. Otrokov obraz je zabuhel, veke otekle, očesne veznice vnete in podplate s .krvjo. Prav tako o-pazujemo pogostne drobne pikčaste krvavitve po obrazu. Zaradi napora ob kašlju otroci včasih krvave iz nosu, prav take lahko pride do kile. Med napadom počijo pljučni mehurčki, lahko pa pride tudi do krvavitev v možganih. Čim mlajši je mali bolnik, tem pogostnejše so komplikacije. Visoka vročina je zanesljiv znak komplikacij. Najpogostnei, se pridružijo bronhitis ali pljučnica, ne tako redko tudi vnetje srednjega ušesa ali obnosnih votlin. Še posebno nevarne pa so komplikacije na živčnem sistemu. Zlasti pri dojenčku opazujemo včasih krče, ki spominjajo na pravi božjastni napad. So posledica večjih ali manj- ših krvavitev v možganih, pomanjkanja kisika med napadom ali pa strupa, ki ga vsebuje bacil. Zelo nevarna je kombinacija s tuberkulozo. Pri zdravljenju je poudarek predvsem na skrbni negi malega bolnika. Antibiotiki se niso izkazali, med najhujšimi napadi pa so sploh brez koristi. V glavnem imamo na razpolago le sredstva, ki pomirjajo kašelj, hkrati pa umerjajo tudi malega bolnika. Otroku moramo zagotoviti mir. Vsak hrup in, vznemirjenje ga draži na kašelj. Sobo redno zračimo, zrak pa naj bo tudi primerno ogret in predvsem dovolj vlažen. Ker, otrok pogosto izbruha ves obrok, ga hra nimo večkrat na dan. Hrana naj bo kalorična in bogata z vitamini. Hrana, ki se zelo drobi, ni primerna, ker drobtine dražjjo na kašelj. Prav tako moramo pgziti, da dobi otrok dovolj tekočine: Če otrok ‘še ni star eno leto, je .najbolje, da najtežji del obolenja preživi v bolnišnici: \ In še nečesa ne smemo pozabiti. Otrok z oslovskim kašljem šest. tednov ne sme med vrstnike. Seveda to ne pomeni, da mora šest tednov ležati doma. če je brez vročine, se lahko igra na svežem zraku, pazimo pa, da ne bo prišel v stik z. drugimi otroki. Toliko uvidevnosti smo dolžni svoji okolici, zlasti še, če so v sosedstvu prav majlini otroci. Prav tako je nesmiselno, da bi otroka vodili na kratke izlete z letalom, kar so včasih priporočali. Isto velja za spremembo klime, v času bolezni. To bolezen bomo zanesli dregam. Sprememba klime bo bolj koristila po prestani bolezni. Prav odrešitev je prineslo zaščitno cepljenje, ki ga opravimo likrati še za davico in tetanus. dr. R R ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: ■ Inštitucije 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenske lazmere 13.30 DNEVNIK 14.C0 Ana. dan za dnem -TV nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar 15.10 «Di sopra. una notte* -TV priredba 16.20 Braccio di Ferro - risanke 16.30 Remi - risani film 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 3, 2, 1. . . Kontakt! 18.00 Šolska vzgoja: Življenje živali 18.30 Glasba, glasba 19.00 Italijanske kronike 19.20 Saity - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash - nagradno tekmovanje 21.55 Doliv - oddaja o kinematografiji 22.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Groš. dva groša 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Zvezde gledajo z neba - TV nadalj. 15.30 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: Francoščina 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan, H. del Program za mladino 17.30 čebelica Maja - risani film 18.00 Šolska vzgoja: Ljudske pripovedi 18 3C Iz parlamenta Dnevnik 2 - Večerne športne l vesti 18.50 Dober večer z. . . Enricom Mario Salernom Napoved vremena 20.40 Starskv in Hutch - TV film Hčer predsednika nekega nc gometnega društva ugrabijo prav pred hišo. Mož, ki je ugrabiteljem pomagal pri tem dejanju, je Julio Gu-tierrez, sicer uradnik v garaži, kjer cče ugrabljenega dekleta hrani svoje vozi lo. Teda Julio Gutierrez je svojim «gospodarjem» v napito in zato so se ga kmalu otresli. Njegovo truplo so namreč odkrili v nekem zabavišču. Povezava med u-grafcitvijo dekleta in tem dogodkom je za Starskvja in Hutcha jasna. In vendar si parna vata še z nekim »vedeževalcem*, da rešita dekle, ki so ga ugrabitelji skrili na nekem; »pokopališču avtomobilov*. 21.35 Posebna večerna oddaja Scatto d’autore je naslov Posebne večerne oddaje, ki sta jo pripravila Claudio Barbati in Gianfranco Mingczzi. Gre za raziskavo na področju fotografije. Raziskavo sta izpeljala preko dveh fotografov, ki sta si povsem1 različna; v načinu delovanja in tudi na področju osnovne zamisli. Gre za fotografa Oliviera Toscanija in Carle Cerati. On'je- znan modni fotograf, ki ima za seboj dolgoletno prakso in razvito tehniko, s čimer ustvarja fotografije, ki dajejo določeni dejavnosti svoj pečat, ona pa je po poklicu tudi pisateljica, po rodu Mi-lančanka in se tudi posveča fotografih, vendar ji ta služi pri analiziranju družbe in družbenih problemov. Pred- ljudske del oddaja vsem ji je pri' srcu odnos med moškim in žensko, razmere na področju razumništva in tudi v krogih, ki de jansko prevladujejo v družbi 22.25 Oddaja o knjižnih novostih Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne vesti 20.00 in 20.35 Ogrske privljice 20.05 Šolska vzgoja: Časopis v šoli 20.40 «Lo scatolone* - 2 21.35 in 22.05 Tedenska in Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 in 16.30 TV v šoli:. TV koledar, Uganile. Kerni ja, Prijateljstvo, Dežela priložnosti, Prostor, perspek tiva, vizija Spomladanski program šol ske televizije bo ljubljanska TV začela s petim filmom zanimive serije «Botanik». V njem bodo mladi gledalci Videli, kako so živali pomagale rastlinam, potem ko so bile prišle na kopno in ka ko so razvojno povezane. Prostor je eden izmed bistvenih dejavnikov pri umetniškem ustvarjanju. Prostor doživimo s tem, da se ga zavemo. Prostor ni nikdar .povsem predmeten, temveč ja del naših občutij, prostor doživljamo in se ga zavedamo. 10.09 Zimski šolski spored 17.35 Tovarišija, mladinska nadaljevanka 18.05 Mozaik kratkega filma: Dobrodošla v Indiji 18.30 Obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Energetika: Somrak nafte Druga oddaja serij zahodno-nemških filmov o stanju e nergije v svetu obravnava zgodovino nafte, od njenega uveljavljanja preko zlatega do kriznega obdobja, ki ga doživljamo sedaj. Pregledni in izčrpni so podatki o zalogah nafte in zemelj skega plina v svetu. Možnost nadomeščanja nafte s pre mogom je vsebina drugega deta oddaje, ki veliko pove tudi o zalogah tega črnega zlata. Oddajo smo obogatili z razgovorom s slovenskim strokovnjakoma. O nafti in zemeljskem plinu ter premo gu na Slovenskem smo se po govarjali s sodelavcem len davskega podjetja INA. Jo . , žetom Szabom. dipl. ing. in prof. dr. Rudijem Ahčanom s Fakultete za naravoslovje in ‘•‘-"tehholmfljo. 21.40 V znamenju / Koper 17.30 Ponovitev lilma 19.00 Odprta meja 19.30 Rock scena: Sončna pot 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Divjak - film V glavnih vlogah: Marlon Brando in Marv Murphy 22.00 TV D - Danes 22.10 Sestri - film Zagreb 18.25 Kronika občine. Split 20.00 Meiiditani,' zunanje politična oddata 20.50 Kvizkoteka 22.20 Glasbena oddaja PVICA 18 10 Mtadtaska oddaja 18 50 TV fi'm 20.40 »1 a follia della metropoli* -film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Debro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Folklorni odmevi: 12.00 Iz sveta u-mstnosti: Dvignjena zavesa, gledališki trenutek doma in drugje; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 16.00 Vinko Be-ličič: Prelistavanje poldavnine; «Ob tujih knjigah*; 16.40 Glasbene diagonale; 17.10 Mi in glasba: Poezija samospeva; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lusianovi drpisniki; 10.00 Z nami je. . .; -10.10 Leteči zmaj; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kini, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetna popoldne: 14.33. Izbrali smo za vas; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.15 Klarinet Ackerja Bilka; 16.32 Crash; ‘16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Klavir; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Koncert; 19.15 15 minut s skupino Homo Sapiens. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25; 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 8.00 Val 202; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Gojenci glasbene šole Šempeter; 14.00 Mali koncert lahkih not; Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba!; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.30 Predvčerajš njim; 15.03 Rally; 15.30 Popoldan ska srečanja; 17.03 Patchvvork: 18.35 Glasbena oddaja; 21.03 Glas bena Evropa. RADIO 2 7.30 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16 30. 17.:«), 18.30, 19.30 Poročila; 6 00 — 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 — 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kmo; 1509 — 15.24 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM: Glasbene ure; 19.50 šolska vzgoja; 20.00 Spazio X, glasba za vse okuse in vse starosti; 22.00 Nočni čas. LJUBLJANA 6.30, 8.00, 9 00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.00 Druga jutra nja kronika; 8.08 Z glasbo v do ber dan; 8.30 Mladina poje: 0.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napitki; 10.05 Rezervirane za. . .; 11.35 Znam in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Od vasi do vasi. 13.00 Danes do 13.00; 1.3.30 Pripo ročajo vam...; 14 05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .; »Ko Iona*. . . pesmi A. Srebotnjak: 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Beethoven: So nata za klavir; 19.35 Lahko noč, oirocil; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov večer domačih: 2105 Litararni večer; 21 45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov; 22 3° Plesna glasba; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk. SMUČANJE V VELESLALOMU ZA SP V VOSSU TUDI NA NORVEŠKEM JE STENMARK POTRDIL SVOJO TRENUTNO PREMOČ Italijan Nockler na odličnem 3. mestu, Giorgi pa na 7. Kuralt in Strel med petnajsterico najboljših VOSS (Norveška) — Ingemar Stenmark na tako rekoč domačih tleh ni dovolil, da bi mu kdorkoli (kot se je letos že nekajkrat pripetilo) prekrižal račune in je pred svojimi domačimi navijači, ki so polnoštevilno prihrumeli iz bližnje Švedske, odnesel 61. zmago v tekmovanju za svetovni smučarski pokal. Včerajšnji veleslalom je bil, kot nalašč prikrojen za švedskega asa, ki je na mehki in neobičajno dolgi progi zanesljivo osvojil oba teka 1. Stenmark (Šved.) 3’08”60 2. Žirov (SZ) 3’10”09 3 Nockler (It.) 3’U”42 4. Gaspoz (Švi.) 3’11”70 5. Halsnes (Nor.) 3T2"08 6. P. Mahre (ZDA) 3’12”21 7. Giorgi (It.) 3’12”63 8. Ortner (Avst.) 3'12"82 9. Spiss (Avst.) 3'12”84 10. Liithy (Švi.) 3T3”13 11. Kuralt (Jug.) 3T3”30 12 Zurbriggen (Švi.) 3’13”37 13. S. Mahre (ZDA) 313”48 14. Jakobsson (Šve.) 3’14''09 15- Strel (Jug.) 3’14”16 Skupna lestvica svetovnega pokala: 1. Stenmark 260 2. P. Mahre 192 3. MiiUer 140 4. S. Mahre 107 5. Podborski, Weirather, Križaj in Orlainski 105 9. Wenzel 98 10. Enn 93 ter zadal drugouvrščenemu Sovje- tu Žirovu (letos že drugič na 2. med prvo petnajsterico. Dobro si je FIS točke popravil Franko, ki je bil 23. Zaradi upora tujih tekmovalk Na Pohorju so slalom odpovedali MARIBOR — Tekmovalke v ženskem svetovnem pokalu alpskega smučanja so požrtvovalnim mariborskim prirediteljem pripravile bridko razočaranje. Večina tujih tekmovalk, v prvi vrsti Italijanke in Avstrijke, je namreč uprizorila pravo »belo stavko* in odločila, da ne bodo startale. Razmere na progi se od torkovega veleslaloma niso bistveno spremenile, čeprav je pono- či celo deževalo. Z ogromnimi napori in trdim delom, ob pomoči sodobnih sredstev, pa je prirediteljem vendarle uspelo pripraviti dokaj dobro progo, na katero so nasuli kar 800 kubičnih metrov pripeljanega svežega snega. Navzlic temu, so voditelji tujih reprezentanc, kljub prvotnemu privoljenju mednarodne komisije, vztrajali pri svojih stališčih. Premraženim gledalcem so tako jugoslovanske smučarke postregle le z ekshibicijskim nastopom, ki je dokazal, da je bila proga povsem nared tudi za tako zahtevno tekmovanje. Jugoslovanski prireditelji so izrazili pripravljenost, da odpovedani slalom nadoknadijo ob koncu sezone v Kranjski gori. VČERAJ Nfl POVABILO ZSSDI (GO) Obisk Novogoričanov Obisk delegacije novogoriških športnih delavcev pomembna utrditev vezi med slovenskimi športniki na obeh straneh meje Včeraj se je v Gorici, na povabilo goriškega dela Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, mudila delegacija novogoriških športnih delavcev, ki so jo sestavljali Drago Požar, predsednik izvršnega odbora telesnokultume skupnosti iz Nove Gorice, Jože Bratuš, tajnik iste organizacije, Viljem Debrea, predsednik občinske zveze telesnokultur-nih organizacij iz Nove Gorice, Emil Hvalica, tajnik iste organizacije ter člana Dušan Furlan in Karlo Vončina. V delegaciji združenja pa so bili predsednik Igor Komel ter člani odbora Mia češčut, Vili Prinčič ter Marjan Tomšič. Gostje so si v prvih popoldanskih urah najprej ogledali razne športne objekte na Goriškem. Tako so bili v Štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu, na Peči, v Števerjanu ter v novem goriškem športnem središču. V razpravi, ki je sledila na sedežu združenja, so bili dani predlogi za nadaljnjo obmejno športno ustvarjalnost. Predsednik Komel je gostom obrazložil položaj športa v zamej- niiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiitiHiiiiiiiii KOŠARKA JADRAN V BOJU ZA VSTOP V C-l LIGO Siderurgica prihodnji nasprotnik Naši igralci bodo imeli v Cittadelli še posebno težko nalogo mestu) poldrugo sekundo zaostanka. S solidnim drugim tekom se je |)a odlično tretje mesto uvrstil Italijan Bruno Nockler, kateremu je tokrat uspelo uspešno zvoziti obe Progi. Italijanski srečni dan je dopolnil še mladi Alex Giorgi, ki je b'l v prvem teku na dobrem 13., ob koncu pa se je uvrstil celo na T. mesto. Razmere na progi v Vossu Jugoslovanom očitno niso ustrezale. Kljub temu je po prvem teku vse kazalo, da bodo slovenski smučarji dosegli odličen ekipni uspeh. Križaj je bil namreč 8., Kuralt 12. in Strel 14. Križaj, ki si je pripravil odličen izhodiščni položaj za visoko končno uvrstitev, je že v zgornjem delu proge izpustil vrata in odstopil. Glede na to, da so nekateri Pred njim smučali izrazito slabo, je 23-letni Tržičan zares zapravil ugodno priložnost za izboljšanje svojega položaja na skupni lestvici sa SP. Kuralt se je v nadaljevanju Povzpel na 11. mesto, smučal pa je komaj zadovoljivo. Tudi Strel je bil skrajno nezanesljiv, vendar pa dovolj hiter za ohranitev uvrstitve Nedeljska tekma med Jadranom in Elcromom v Tržiču — kot že nekaj tekem do seda j — bo ostala v analih naše košarke. Predvsem zaradi poteka tejeme in še zlasti zad njih sekund, ki so dvignile na nogo do zadnjega kotička zasedeno dvo rano tržiške športne palače. Vs? sreča, da med navijači Jadrana ni bilo srčnih bolnikov, kajti emocij je bilo toliko, da bi se prav lahko kaj zgodilo. No, vse se je srečno končalo m ko so prvi vtisi zbledeli, lahko mir no ugotovimo nekaj dejstev: prvič, da so naši igralci preveč živčni, drugič, da imajo za to prvenstvo premalo izkušenj in tretjič, da ima io čudovite navijače, ki jim ooma gajo v odločilnih trenutkih. Prven stvo bo še dolgo in če bodo hoteh naši fantje kaj doseči, tedaj je nji hova prva naloga, da se na en ali drugi način iznebijo nervoze. Razumemo. da v tem delu prvenstva vsako tekmo še posebej cčutijo*. toda ne smejo pozabiti, da,.so osnovni cilj dosegli, in da. je morebitni prestop V C-l ligo dosti več. kot smo od,njih,'pričakovali. Igrati morajo bolj sproščeno in četudi na sprotnik povede za deset ali več točk, ne smejo izgubiti glave — kar je prav posledica neizkušenosti. In četudi bodo kakšno tekmo zgubili ali če si ne priborijo vstopa v C-l. jim ne bo nihče tega zameril, saj so v dobrih dveh letih pokazali tak napredek, da si boljšega v tako kratkem času ne moremo zamisliti. MiuiiiiiiiiiniiiuiiingumiimiiimiiiiiiiiiitinuHniinnituniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiii Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT V nedeljo, 15. februarja, se bo skupina članov SPDT udeležila S. Pokala Lepi vrh v veleslalomu, ki Oa prireja S K Devin. Ob tej priliki Prireja SPDT tudi avtobusni izlet v Trbiž. Teden dni kasneje, 22. t.m., bo Pfecej planinskih akcij. Že v soboto, 21., ter seveda nedeljo bo na sporedu priljubljeni in že tradicio-"olnt ter množični 12. spominski Pohod na Stol. Tega se redno udeležuje mnogo zamejskih planincev. Isto nedeljo prireja SPDT izlet Po tržaškem Krasu, ki ga bosta vodila tveterana* Rudi Jugovič in Mario Milič. Prav tako 22. februarja prireja V1ladinski odsek SPDT smučarski ub*t z »belim vlakom* v Trbiž. Teden dni kasneje, v nedeljo, 1. marca. pa bo na sporedu najvažnejša smučarska akcija SPDT, 14. krnske športne igre, tudi letos na snežiščih v Ravasclettu. Seveda, bo™0 pravilnike in vse podrobnosti Naslednjega dne bo mladinski odsek SPDT priredil že priljubljeni lIL tradicionalni aPustni ponedeljek «PDT», ki vsako leto nudi nekaj novega. V četrtek istega tedna, torej 5. marca, pa se bo nadaljevala tudi Predavateljska sezona SPDT po Predstavitvi zadnje Dolharjeve knji-Oe tMoji kraški sprehodi*. Tokrat bo predaval Marko Kmecl o evropski pešpoti. SMUČANJE 6. POKAL LEPI VRH Tudi letos v Trbižu zelo številna udeležba S hitrimi koraki se bližamo nede-JL ko bo na Trbižu tekmovanje v J'*leslalomu, veljavno za 6. pokal j^epi vrh, v priredi kulturnega društva Lepi vrh iz Ovčje vasi in smučarskega kluba Devin. Poleg za-P^ejskih smučarjev bodo nastopili, kot v prejšnjih letih, klubi iz ma-učne domovine in Koroške. Seveda, bodo ti nagrajeni izven zamejske lestvice. Tekmovanje se bo pričelo točno 10. uri. Novost v devinskem ta bW'i bo letos^v tem, da se je klubska ekipa časomerilcev usposobila, d* bo spuščala smučarje na progo v presledku ene minute in v primeru časovne stiske tudi 30 sekund. Delovanje v minulem tednu je bilo živahno. Smučarski klub Devin se je udeležil 7. trnovskega maratona, na katerega se je vpisalo visoko število 31 č’anov, udeležilo pa 28. Tekmovalci so se dobro obne sli, krstni ogenj pa so prestali najmlajši, to je Kristina in Rosanna Gabrovec, Elena Verč in Andrej Antonič. Istega dne so se alpski smučarji udeležili tekmovanja v veleslalomu v Rablju, na katerem se je dobro obnesla Katja Škrk. Večja skupina smučarjev pa je odšla na Trbiž, kjer so trenirali za nedeljsko tekmovanje. š. F. NOGOMET MALTA — V tekmi za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo je Italija premagala domačo Malto s 5:1 (1:1). Jadran je imel na nedeljski tekmi vsaj petsto navijačev, če ne več. Prišli so s Tržaškega, a tudi z Goriškega, kar je še posebno razveseljivo. Naše fante so bodrili od začetka do konca' srečanja, tako da lahko mirno zapišemo, da je bilo občinstvo res šesti mož na igrišču. Vsa pohvala in zahvala Jadrano-vim navijačem torej, tudi z željo, da bi še v naprej tako polnoštevilno sledili svoji" ekini. In že je pred nami naslednja tekma, tokrat s Siderurgico Ga-brielli iz Cittadele pri Padovi. Kako se tam igra, vemo. Igralci m občinstvo so si zelo podobni, namreč po izzivfLTjU. Nič čudnega torej, da sta bila na prejšnji tekmi dva njihova igralca izključena. Naša ekipa bo imela v takih pogojih šc posebno težko nalogo, toda morda jim bodo prav te posebne okoliščine pomagale, da bodo zaigrali tako kot znajo. V Cittadelo bo v soboto odpotovalo tudi nekaj navijačev iz Trsta. Lertem pa je treba povedati, da ne smejo pod nobenim pogojem sprejeti izzivanj, saj bi to naši ekipi samo škodilo. Naše navijanje naj bo sicer glasno in hrupno, vendar na dostojni in športni ravni, če se kdo tega ne misli držati, tedaj je bolje, da ostane doma. V avtobusu za Cittadelo je še ne kaj prostora, kdor pa bi hotel priti v ta kraj s svojim avtom, mu posredujemo naslednje podatke: pri Padovi se z avtoceste izstopi pri izhodu «Padova - ovest», se pravi pri drugem izhodu, od koder je do Cittadele, ki je dobro označena na vseh križiščih, še kakih 30 km. V mestu pa povprašajte, kje je telovadnica Gabrielli. NARAŠČAJNIKI Bor B - Sokol 41:100 ( 21:59) BOR B: Betocchi 16 (0:3). G. Žerjul 10 (0:2), F. Žerjul, Šik 2 (0:3), Vertovec, Vecchiet 4 (2:3), Polojac, Rustja, Tavčar 9 (3:11), Costantini. SOKOL: M. Pahor 4 (0:3), Busan 4, F. Pahor 14 (2:3), Gruden 6 (0:3), Pertot 10, Devetak 4, Bandelli 24 (2:6), Ušaj 28 (0:1), Bagozzi 2 (0:3), Koianec 4., SODNIK: Jelussig PROSTI METI: Bor 5:22, Sokol 4:19 Sokol je v naraščajniškem derbiju zasluženo premagal Borovo B peterko. Nabrežinci so tokrat igrali precej dobro, čeprav so se srečali z mlajšo in še neizkušeno ekipo. »Plavb, ki so tokrat dosegli svoj najvišji izkupiček, bi lahko prikazali boljšo igro, zlasti pri metu na koš, kjer so bili neverjetno netočni. Feganovi varovanci so v uvodnih minutah tudi vodili, čeprav je vodstvo zelo malo trajalo. Premoč gostov je bila namreč prevelika, tako tehnična kot fizično. Iz minute v minuto so večali razliko in lahko rečemo, da je končni izid prava slika tekme. Pupisova četa je tokrat posebno zadovoljila, zlasti z Ušajem in Ban-dellijem; pohvaliti moramo tudi mladega Bag zzija. Na nasprotni strani pa je bil najboljši Matia Betocchi. MAX DEČKI Jadran - Bor 55:65 (21:37) JADRAN: Seri 29, Fabi 11, Gra-nieri 9, Tersi 4, Edvin Guštin 1. Boris Guštin 1, Fonda 0, Filipčič 0, Sottcrati 0. BOR: Kovačič 8. Grapeši 10, Jogan 2, Pisani 6, Brandobn 14, Pupu-lin 7, Korošec 10, Pieri 6, Smollak 0, Žnidaršič 0. PM: Jadran 7:21, Bor 4:11. Tudi drugi derbi se je končal z zn ago borovcev. Do zmage so prišli predvsem v drugi četrtini igre, ko so s končnimi meti izpod koša pridobili veliko prednost. Jadranovci pa so spet igrali bolje v zadnjem delu te tekme, ko so s hitrimi protinapadi znatno zmanjšali razliko, zamude pa niso uspeli nadoknaditi. Borov uspeh moramo pripisati predvsem temu, da ima bolj enakovredne menjave. Valter Sosič stvu ter je orisal zadnje reorganiza-cijske pobude v okviru naše krovne športne organizacije. Drago Požar je v svojem pozdravu poudaril koristnost takih srečanj ter ugotovil da so na ravni osnovnih organizacij stiki že vpeljani. Delegaciji sta se domenili še o raznih pobudan, ki naj bi jih izpeljali v najkrajšem času. Tako je bila izražena želja, da bi se v bodoče naši športni delavci v večji meri udeležili raznih tečajev in izpopolnjevalnih seminarjev na Novogoriškem. Poudarjena je bila tudi potrebna po večji informiranosti o raznih športnih prireditvah v obmejnem pasu. Beseda je tekla tudi o tem, kako naj bi se Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vključilo v razne množične manifestacije, ki jih organizirajo v obmejnem pasu, kot sta na primer pohod ali kolesarjenje prijateljstva. Potreba se je pokazala po večji pomoči z onstran meje, kar zadeva strokovne kadre, ki bi pomagali v naših športnih društvih. Športni delavci z obeh strani meje so v nadaljevanju pogovorov ocenili še druge probleme, ki se kažejo na teles-nokultumem področju, tako da so se razšli s prepričanjem, da so taki stiki pomembni za medsebojno spoznavanje ter sodelovanje. Ob koncu pa naj povemo, da je goste pozdravil še Edmund Košuta, član teritorialnega odbora SKGZ, ki je v glavnih obrisih prikazal položaj Slovencev v zamejstvu. Rudi Pavšič NOGOMET Urugvajski Nacional medcelinski prvak TOKIO — Urugvajski Nacional je letošnji zmagovalec nogometnega medcelinskega pokala: Pred 62 tisoč gledalci je v Tokiu z golom reprezentanta Victorina premagal angleški-Nottingham Forest. Evropsko moštvo je imelo neprekinjeno, a jalovo terensko premoč. Tri minule pred. koncem je Škot Wallace ce dosegel izenačujoči zadetek, vendar je sodnik gol razveljavil. V Gorici je bila včeraj na nradnem obiska delegacija športnih delavcev iz Nove Gorice, ki si je na povabilo Združenja slovenskih športnih društev ,.v Italiji (goriški del) ogle dala razne naše športne objekte na Goriškem, nato pa se v pogovorih še podrobneje spoznala z našo tele snokulturno problematiko. Na sliki: obe delegaciji pri izmenjavi misli o bodočem še tesnejšem sodelova nju med slovenskimi športnihi z obeh strani meje iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMHimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Odbojka sinoči v c 2 ligi Tudi Intrepida klonila Brežankam Breg — Intrepida 3:0 (15:3, 15:5, 15:13) BlčEG: F. Žerjal, Slavec, Marti-nelli, Stepančič, Salvi, Olenik, Trenta, Premolin, Kocjančič, Lovrenčič, Sancin, D. Žerjal. Danes so Brežanke na domačem igrišču gladko premagale Intrepido. Brežanke so skozi vso tekmo igrale dobro. K zmagi je vsekakor pripomogel dober sprejem, obramba in napad, kjer so bile domačinke nezgrešljive. Tokrat je nastopila po dolgih letih tudi Laura Lovrenčič, ki je svojo nalogo dobro opravila. S to zmago so domačinke osvo-,‘ljj j jile še dve točki' in tako utrdile svoje prvo mesto na lestvici. V soboto- čaka naša dekleta slovenski derbi proti Kontovelu. FORLI’. — Giorgio Rumignani bo odslej ncvl trener Forlija, ki nastopa v prvenstvu nogometne C-l lige. Zamenjal je Cinesinha, ki je zaradi razprtij z vodstvom kluba in igralci prostovoljno odstopil. MILAN — Zvezni nogometni sod-n'l*£|e'kzwJdvaFs-tprep*vedjo igranja za eno kojo Peccija (Torino), Rivo (Couia), Cdutija. (Roma) in Ranieri-ja ‘tešhittrfrtfc'' V*B: ff0 pa je bil napadalec-Pescare in izbrani strelec prvenstva Silva kaznovan kar s tremi koli prepovedi igranja. FREJUS (Francija) — V prvi e-tapi kolesarske dirke po Sredozemlju je francoski os Bernard Hinault v zaključnem-sprintu premagal glavnino. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vivei Musa' - Breg 1:3 (7:15, 0:15, 15t12, 9:15) BREG: Ota, Ksgnija jn Vilma Kocjančič, Fontanot, Žerjal, Canciani, Smollak, Švab, Pečenik, A'berii. V soboto so Brežanke odigrale ,2. kolo prvega dtia pt vchMva '7rWČŽ" težav premagale še neizkušeni Vivai Busa. . , . Tekma ni žrnke so vseskozi igrale bolje 1 od nasprotnic, čeprav se. jim je od časa do časa zataknilo in so zagrešile nekaj osnovnih, napak. Spodrsljaj v 3. srtu, ki so ga nerodno izgubile, so takoj popravile v naslednjem, ko so končno le zaigrale kot znajo in tudi zmagale. MRS KOŠARKA V L ITALIJANSKI LIGI Hurlingham odpravil goriški Tai Ginseng Tržačani so zmagali le z dvema točkama razlike Hurlingham — Tai Ginsang 78:76 (38:31) HURLINGHAM: Laurel 22 (8:10), Lawrence 18, Ritossa 12 (2:2), Bai-guera 16 (2:2), Mina 4 (2:2), Tonut 6, Meneghel, Scolini, Jacuzzo, Čuk. TAl GINSENG: Puntin, Valentin-sig, Turel 2, Pondexter 18 (2:3), Premier 19 (5:5), Ardessi 20 (2:2), Pieric, Hayer 9 (1:1), Antonucci 8, Campestrini. SODNIKA: Ugatti iz Salerna in Giordano iz Neaplja. PON: Valentinsig in Ardessi (40). Po zelo čudni tekmi je Hurlingham z izredno težavo premagal goriški Tai Ginseng, ki je že obsojen na izpad v A-2 ligo. Sredi drugega polčasa so Tržačani imeli že petnajst točk prednosti in izgle-dalo je, da bodo brez težav odpravili nasprotnika, ki do tedaj res ni pokazal veliko. Toda v poslednjih minutah so domačini izgubili glavo. ■ Goričani pa so se jim približevali točko za točko/' Hiirtingham je' rešila le končna sirena. Nekaj napredka v primerjavi s prejšnjimi nastopi je tokrat pokazal Baieuera, medtem ko sta pri Goričanih zadovoljila Premier in Ardess’. IZIDI 2. KOLA (2. del) A-1 LIGA Grimaldi - Pintinox 79:78 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiniiiiiiiiiUiiiiiiiiiMiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiHiiiifiiiiiiiiiirMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiKiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiMHiiiiiitniUlmiiiiiniiiifiiiMMHniiitiiiMiiiiiiiiiiii rmann—ii— TEDENSKI PREGLED NASTOPOV NAŠIH ŠESTERK V PRETEKLEM KOLU DOBER IZKUPIČEK TOČK V raznih prvenstvih je prišlo do točk kar sedem naših ekip Mladi Sokolovi Igralci med prvenstvenim srečanjem s peterko SABA Kot izgleda se forma nekaterih naših šesterk izboljšuje, saj so v preteklem tednu izbojevale še kač lep izkupiček točk. Serijo porazov so tokrat prekinile odbojkarice Sokola iz Nabrežine, ki imajo sedaj štiri točke in so na lestvici dohitele še dve ekipi. Ne glede na to pa bo boj za obstanek izredno ogorčen in zelo negotov prav do zadnjega kola. Na varnem niso niti borovke, ki so nerodno prepustile točki novincu II Pellicanu. čeprav so zastopniki Bora JIK Banke v Vidmu odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo, so morali prepustiti točki domačemu Volleyu, ki je letos kar dvakrat premagal Tržačane z enakim izidom. Velik uspeh so dosegle tudi naše šesterke v ženski C-2 ter D ligi. Oba goriška ligaša — Juventina in 01ympia, pa sta imela na drugi strani mreže premočna nasprotnika. MOŠKA B LIGA IZIDI 13. KOLA Montecchio - Calzaturificio 3 A 1:3 Legnago - Redentore 3:1 Pallavolo Isola Scala - Mantova 1:3 Volley Videm - Bor JIK Banka 3:2 Spies Fiume Veneto - S. Giorgio 3:1 Solaris - Olimpia Karmak 0:3 LESTVICA Olimpia Karmak Bergamo 22, Calzaturificio 3 A Verona 22, S. Giorgio Mestre in Mantova 18, Legnago in Volley Videm 16, Apies Fiume Veneto 14, Pallavolo Isola Scala in Montpcchlo 10, Redentore 6, Bor JIK Banka 4, Solaris Trst 0. PRIHODNJE 14.-KOLO Mantova - Legnago, Redentore -Volley Videm, Calzaturificio 3 A -Solaris, Olimpia Karmak - Apies Fiume Veneto, S. Giorgio - Montecchio, Bor JIK Banka - Isila Scala. ŽENSKA B LIGA IZIDI 10. KOLA Bor Intereuropa - II Pellicano 1:3 Don Bosco - Barribi Brescia 3:1 Mogliano Veneto - OMA Zanardo 3:0 Sokol - Pallavolo Schio 3:1 Piplle Immobiliare - Spinea 2:3 LESTVICA Pielle Immobiliare Cenate Sotto 18, Mogliano Veneto in Spinea 16, Barribi Brescia in Don Bosco Padova 12, Bor Intereuropa 8, II Pellicano Fratte 6, Pallavolo Schio, Sokol in OMA Zanardo 4. PRIHODNJE 11. KOLO Barribi Brescia - Mogliano Veneto, Spinea - Don Bosco Padova, OMA Zanardo - Bor Intereuropa, B Peliicano - Sokol, Pallavolo Schio -Pielle Immobiliare. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 9. KOLA Celinia - Julia 1:3 CUS Trst - Virtus Volley Breg - Intrepida Kontovel - Rivignano Fontanafredda - Sloga Vivil - FIAT Comolli LESTVICA, FIAT Comolli, CUS TS in Breg 16, Sloga 12, Julia in Intrepida 10, Kontovel in Virtus Volley 6, Vivil, Celinia, Rivignano in Fontanafredda 4. PRIHODNJE 10. KOLO Sloga - Vivil, Rivignano - Fontanafredda, Breg - Kontovel, Vir-1 tus Volley - Intrepida, Julia CUS Trst, FIAT Comolli - Celinia. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 9. KOLA Libertas Turjak - Vivil Gin. Spilimbergo - 01ympia Consuledil - Rojalese Intrepida - Torriana Libertas GO - Libertas Sacile Gasilci Pordenon - US Friuli LESTVICA Libertas GO 14, Friuli, Intrepida, Rojalese in Vivil 12, Gasilci PN in Libertas Sacile 10, Torriana, Libertas Turjak in Ginnastica Spilimbergo 6, Consuledil 4, 01ympia 0. PRIHODNJE 10. KOLO Libertas Sacile - Gasilci Pordenon, Intrepida - Libertas Gorica, Toriana - Rojalese, 01ympia Gorica - Consuledil, Vivil - Ginnastica Spilimbergo, US Friuli - Libertas Turjak. ŽENSKA D LIGA IZIDI 9. KOLA AUSA Pav Volley club 01ympic - Bor Solaris - Inter 1904 Lucinico - Sloga Julia - Pipris (bo 24. t.m.) LESTVICA AUSA PAV 18, Volley club 14, Bor, Solaris 12, Julia, Sloga. O-lvmpic in Lucinico 6, Inter 1904 4, Pieris 0. Prihodnje 10. kolo bo tako v ženski kot tudi v moški D ligi šele 28. februarja. MOŠKA D LIGA IZID 9. KOLA Juyentina - Volley club Trst 0:3 Libertas Krmin - Solaris 2:3 CUS Trst - II Modulo 3:0 Lucinico - La Talpa ** 1:3 Rozzol - Pro Cervignano 3:0 LESTVICA Rozzol 18, Vol)ey Katalan 16, La 3:0 Talpa in Juventina 10, CUS, II Mo-3:0 dulo, Solaris, Lucinico, Pro Cervi-3:0 , gnano 6, Libertas Krmin 4. 1:3 G. F. 0:3 Finalni deli raznih mladinskih prvenstev so v polnem teku. Tako bo drevi v telovadnici pri Banih, prva tekma, ki bo odločala o pokrajinskem prvaku v kategoriji deklic. Med seboj se bosta spoprijela zma- govalca obeh tržaških skupin, izločilnih skupin in sicer OMA in Sloga A. Kot smo že omenili bo to prvo finalno srečanje, saj predvideva pravilnik tudi povratno tekmo. Mlade Slogine igralke, ki skoraj v celoti nastopajo v D-ligi niso brez možnosti za uspeh, čeprav je vsaka napoved precej tvegana. Današnja tekma bo na sporedu ob 19.30. INKA Temin prvi v Genovi GENOVA —• Na mednarodnem a-Uetskem dvoranskem mitingu je Jugoslovan Danijel Temin osvojil prvo mesto v skoku v višino. Preskočil je 221 cm visoko letvico. Drugi je bil Italijan Bruni z 218 cm. Billy - Scavolini 60:77 Recoaro - IeB 103:80 Turisanda - Squibb 63:69 Sinudyne - Ferrarelle 101:87 Banco Roma - Antonini 97:76 Hurlingham - Tai Ginseng 78:76 LESTVICA Turisanda 46; Billy in Scavolini 40; Squibb 38; Grimaldi 36; Sinudy-ne 34; Ferrarelle in Recoaro 24; IeB . Banco Roma in Pintinox 22; Hurlingham 20; Antonini in Tai Ginseng 12. A-2 LIGA Carrera - Superga Brindisi - Matese Honky - Tropic Sacramora - Eldorado Štern - Liberti Mecap - Rodrigo Acqua Fabia - Magnadyne 92:81 LESTVICA Carrera 46; Liberti i.i Brindisi 38; Superga in Honky 36; Matese 28; Tropic, Acqua Fabia in Sacramora 26; Mecap in Eldorado 22: Mar. gnadyne 20; Štern in Rodrigo 14. Marko 88:87 90:84 88:79 112:100 77:82 92:83 V JUGOSLOVANSKEM POKALU Visok zmaja Cibone nad Partizanom ZAGREB — V četrtfinalnem srečanju za jugoslovanski košarkarski poka/ je domača Cibona visoko premagala beograjsk; Partizan s 106:90 (54:44). Zagrebčani so sredi drugega polčasa vodili že z 31 točkami prednosti. Najboljša moža na igrišču sta bila reprezentanta čosič (39 točk) in Kičanovič (41). V ostalih srečanjih pa so bit> izidi taki: Jugoplastika - Bosna 88:87, Radnički - Crvena zvezda 94:90, Kvarner - Slovan 92:81. Udincsc odslovil Giajnonija VIDEM — Prvoligaški Udinese je letos že drugič zapored odslovil svojega trenerja. Za Peranijem, ki je vodil moštvo do oktobra lani, je bil tokrat na vrsti Gustavo Giagnoni. Vqdstvo ,si tako prizadeva, kajpak, na že tradicionalni način, da bi izvleklo videmskega prvoligaša, iz težkega položaja, kamor je zabredel po 15. kolu. Ni potrebno posebej poudariti, da je skromna uvrstitev Udineseja zlasti posledica poprečnega igralskega kadra, ne pa nestrokovnosti trenerjev. Začasno bo moš-tvo sedaj vodil Ferrari, sicer trener videmske mladinske ekipe. 0:3 3:0 0:3 3:0 2:3 3:2 3:1 1:3 1:3 1:3 OBVESTILA SK Devin prireja ob priliki tekmovanja za 6. pokal »Lepi vrh* avtobusni izlet. Zainteresirani naj še javijo pri Lucijanu Sosiču, tel. 208-551, od 19. do 20. ure. PD Darkovi je*- TPK Sirena priredita ob priliki smučarskega tekmovanja «Lepi Vrh» avtobusni Izlet v Trbiž. Vpisuje Tatjana Černivec, te). 415-082. Odhod avtobu sa v nedeljo, 15. t.m., ob 6.30 izpred barkovljanskega portiča. # # * Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije danes, 12. t.m., ob 20. uri. ■ V * *« ŠD Primorec vabi na predavanje (Otrok, zdravje in telesna kultura*, ki bo jutri, 13. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Predavala bosta dr. Rafko Dolhar in prof. I- van Peterlin. Vabljeni. * * ♦ ŠD Mladina organizira ob smučarskem tekmovanju za pokal (Lepi Vrh», ki bo v nedeljo, 15. t.m., smučarski izlet v Trbiž. Odhod izpred spomenika v Križu ob 6. dri. Prijave pri Stojanu (tel. 220 423) ali v baru doma (Albert Sirki. » » • ŠD Mladina smučarski odsek obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanja za tekmovanja za pokal (Lepi Vrhi do 20. ure danes, 12. t.m. Želimo čim številnejšo Udeležbo. » • # ŠD Mladina sklicuje v soboto, 14. 2„ ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani doma Albert Sirk v Križu 3. redni občni zbor. Pnevni red 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročilo 3. Pozdravi in diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno • • • ŠZ Jadran prireja ob prvenstveni tekmi z ekipo Siderurgica Gabrielli avto- busni izlet v Cittadello pri Padovi. Cena vožnje je 8.000 Ur, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 7.000 lir. Odhod avtobusa v soboto, 14. 2. 81 ob 16.3f z Opčin in ob 16.45 s Proseka. Vpisovanje pri Srečku Sedmaku v Devinščini. pri Marčelu Malalanu na Opčinah in pri ZSSDI v Trstu. • # # Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo danes, U. t.m., ob 21.30 na (Prvem majui seja od-, bora in trenerjev za pripravo občnega zbora sekcije, ki bo v po ne*, deljek, 16. 2. » • * SPDT sporoča, da je vpisovanje za smu-; čarski izlet v Trbiž na sedežu ZSŠD1, Ul. sv. Frančiška 20/11 id U. do 12.30. * * * < ' SPD Igo Gruden - ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na (REDNI OBČNI ZBORi ki bo v društveni dvorani v petek, 20. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem skU-canju. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi S, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK f Stran 6 12. februarja 1981 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlTs DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj___A in tiska ZTT Trst Član italijanske 2veze časopisnih založnikov F1EG OB NCDAVNEM SREČANJU V PODČETRTKU FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IN SLOVENIJA SODELUJETA PRI ZAŠČITI NARAVNEGA OKOLJA 0 vrsti konkretnih predlogov sta razpravljala predsednica republiškega komiteja za varstvo okolja prof. Marija Vičar in deželni odbornik F-JK za načrtovanje in proračun Sergio Coloni Poleg vrste mešanih jugoslovansko - italijanskih teles, ki so bila ustanovljena po podpisu osimskih sporazumov in so nastala pravzaprav na podlagi tega novega dokumenta in duha med državama, je tudi nekaj teles, ki pa so bila ustanovljena drugače. Torej ob «Osi-mu» in sicer zaradi potreb, ki so morebiti na nekaterih področjih že prerasle vse kar je bilo predvideno v osimskih dokumentih in zaradi interesa prebivalstva na obeh straneh meje. Ena takih pobud je ustanovitev mešane delovne skupine za varstvo okolja, ki sta jo sestavili neposredni sosedi, torej Slovenija in Furlanija - Julijska krajina. Ideja je nastala med enim od številnih srečanj med predsednikoma republiške oziroma deželne vlade. delovna skupina se je oblikovala in prvič sestala pred letom in pol in ima zdaj za seboj pet zelo plodnih srečanj. V tem delovnem telesu so strokovnjaki za vprašanja okolja iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, vodita pa jih predsednica republiškega komiteja zo varstvo okolja prof. Marija Vičar in deželni odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni. Želja po skupnem varstvu okolja Kot rečeno je ustanovitev te delovne skupine narekovala enotna želja obeh neposrednih sosed, da bi sinhronizirano reševali vsa vprašanja, ki sodijo pod tako imenovano širše pojmovanje varstva okolja. Že na prvem srečanju so se dogovorili, katera vprašanja naj bi sodila v pristojnost razreševanja tega delovnega telesa. Na prvem mestu je varstvo naravne dediščine (torej ohranjanje in zaščita naravnih bogastev), potem varstvo kulturne dediščine (kulturno pomembnih objektov, urbanističnih m arhitektonskih znamenitosti), varstvo voda in zraka pred onesnaženjem, varstvo pred hrupom, urejanje naselij in prostorov (torej komunalna dejavnost), zdravstveno varstvo človeka (varovanje človeka pred onesnaženjem), varstvo naravnih bogastev (torej zemlje, kar je še posebej pomembno za obe narodnostni skupnosti, rečnega in morskega bogastva itd.) in na koncu še varstvo pred sevanjem. Ta delovna skupina je skratka v program svojega delovanja vključi-a vsa vprašanja, ki so v kakršnikoli zvezi z varstvom okolja, tudi nekatera takšna, ki jih posebej zaradi gospodarskih interesov obravnavajo že druga mešana telesa (kot npr. sodelovanje glede izkoriščanja voda ali ribolova v Tržaškem zalivu). Poleg tega obširnega spiska nalog bo delovna skupina obravnavala tudi specifične pobude na posameznih območjih meje, ne glede na to, odkod bodo izvirali predlogi — ali z republiške oz. deželne ravni ali iz posameznih občin, združenj, društev. Gre na primer ’a predloge kot so izletniške ste-ye med posameznimi izletniškimi točkami na obeh straneh meje, ali za skupne akcije, da se poenotijo predpisi glede lova in podobno. Prav pri tem je med dosedanjimi pogovori prišla na dan zanimiva podrobnost, ki ilustrira pomembnost tovrstnega usklajevanja: na italijanski strani je planinski orel zaščiten, streljanje orlov je prepovedano, medtem ko v Sloveniji ni tako. Kdo ve, odkod je priletel orel, ki ga je ustrelil slovenski lovec — so hudomušno nabrali problem italijanski sogovorniki. Meja ni konec naravnih lepot Ena pomembnih, če ne temeljnih nalog v začetku delovanja te delovne skupine bo izdelava skupnega zemljevida, na katerem bodo označena vsa območja na obeh straneh meje, ki so določena za naravne parke, rezervate, kjer je posebno bogat ali pa zaščiten živalski svet. Najprej bo iz dosedanjih dveh zemljevidov, ki sta si jih obe strani že izmenjali, nastal enoten, ki bi ga kasneje želeli povečati na razmerje 1:100.000. Tak zemljevid bo pomemben pregleden pripomoček za načrtovanje logične povezanosti obe'' dežel glede zaščitenih in posebej varovanih območij. Že današnja zemljevida namreč kažeta na velike razlike, nelogičnosti, na primer tako, da se nacionalni park, zaščiteno območje ali kaj podobnega končuje z državno mejo in ne prehaja po logiki narav? tudi na drugo stran. Ob dosedanjem primerjanju so ugotovili logično povezavo le v primeru Triglavskega parka, v sedmih primerih pa se parki na meji končujejo. Tako je v primeru zaščitenega območja Belopeških jezer, na treh mestih v Benečiji proti tolminski občini in na treh mestih na Krasu. Slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo v skupnem delovnem telesu so lahko s presenečenjem ugotovili, da je v Furlaniji - Julijski krajini dosti več območij, ki so zaščitena z različnimi stopnjami zaščite kot v Sloveniji, u-gotovili pa so tudi razliko glede možnosti za gospodarski razvoj na teh območjih, ki jih predpisujeta obe deželi. Medtem ko v Sloveniji velja načelo, da morajo i-meti naravni rezervati tudi svojo naravno gospodarslco - razvojno možnost, so na italijanski strani zelo restriktivni pri odobravanju gospodarske rasti zaščitenih, območij. Najprej potreba po vzajemnem informiranju Takšne in podobne razlilte, kot tudi razlike, ki jih vsiljujeta dva različna družbeno - politična sistema na področju različnih zakonodaj, drugačnih pristojnosti republike, dežele, občin, krajevnih skupnosti so se pri delu tega mešanega telesa pojavile takoj v začetku, zato so prvo obdobje delovanja namenili vzajemnemu informiranju in izmenjavi dokumentov. Z boljšim poznavanjem zakonodaje in pristojnosti v eni in drugi državi bodo člani delovne skupine lažje in hitreje reševali konkretna vprašanja. V tej uvodni fazi delovanja skupine, ici je bila kot rečeno, predvsem namenjena seznanjaju s to problematiko na obeh straneh meje in z naštevanjem možnih in potrebnih vprašanj za skupno o-brdvnavo je bilo za zdaj malo časa za konkretne pobude ali pa že za dokončne rešitve. Vendarle pa so nekatere že sprožili in je kmalu mogoče pričakovati tudi otipljive rezultate. Naj naštejemo nekatere med -jimi: na zadnjem sestanku pred dnevi v Podčetrtku so med drugim obravnavali predlog, naj bi območje doline Glinščice, Ici je v dolinski občini naravno zaščitena, ustrezno zaščitili tudi na jugoslovanski strani. Meja namreč povsem nenaravno deli dolino in ji zato v njenih obeh delih tudi določa različen status. Predlog dežele Furlanije - Julijske krajine je podprla tudi dolinska občinska uprava in njen predstavnik Stojan Sancin je takšno odločitev lahko sam pojasnil na seji v Podčetrtku. Ne gre samo za simbolično gesto, poudarjajo slovenski člani delovne skupine, temveč bo tudi poslej praksa, naj se o predlogih, ki jih to telo oblikuje, izjasnijo predvsem predstavniki občin it: prebivalstva, ki jih odločitev zadeva. Odločeno je bilo, da se rezervat zares podaljša tudi na slovensko stran, razmišljajo pa tudi o tem, da bi v njem ob določenih dneh veljal prost prestop meje, brez dokumentov in mejnih formalnosti in sicer za izletnike, ki bi obiskovali ta rezervat. Podoben režim je v veljavi že na treh vrhovih na meji med Jugoslavijo in Avstrijo v Karavankah. Na petem zasedanju v Podčetrtku so imenovali tudi podskupine, ki bodo na ravni ob čin obravnavale posamezna vprašanja. tokrat o skupnem urejanju hudournikov na območju obeh Goric, za področje urbanizma tudi na področju Goric, predvideli so uvedbo enotne metodologije in sprotne izmenjave informacij o o nesnaženosti tržaškega zaliva (partnerja bi bila tržaška univerza in portoroška pomorska postaja) in drugo. Torej kljub začetnim. bolj spoznavalnim korakom, sodelovanje in dogovarjanje teče tudi že v konkretnih primerih. Slovenija in Furlanija - Julijska krajina se z istimi ali podobnimi vprašanji seveda srečujeta tudi na multilateralnih ravneh, na primer v okviru delovne skupine Alpe - Jadran. Vsekakor so slovenski predstavniki v tem mešanem delovnem telesu zelo zadovoljni s potekom pogevorov in z napredkom v njih. Pravijo sicer, da so ti prvi koraki počasni, so pa zato bolj temeljiti in postajajo dobra osnova za reševanje vrste velikih in drobnih vprašanj s področja varstva okolja in narave. Z optimizmom navdaja tudi dejstvo, da je skupina uspela prera sti prvotno zamisel in razširiti interes svojega delovanja z zgolj varovanja naravne dediščine na celovito obravnavanje varovanja okolja in človeka v njem. Naslednji sestanek delovne skupine bo septembra ali oktobra letos. JURE PENGOV SOČASNI OBISK DVEH ITALIJANSKIH MINISTROV V ZDA Manca odprl nov trgovski center Colombo v Washingtonu k Reaganu Prizadevanja za odpravo primanjkljaja v trgovinski izmenjavi Zunanji minister bo poizvedel za usmeritve nove ameriške uprave NEW YORK - Prodaja italijanskih proizvodov je v ZDA zastala. Zato se je v samih dveh letih trgovinska bilanca Italija - ZDA prekucnila od solidnih suficitov do rekordnega primanjkljaja 2.162 milijard lir, ki ga izkazujejo računi za prvih li mesecev lani. Večji primanjkljaj beleži Italija le v odnosu do Saudove Arabije, a tu pride v poštev 'uvoz nafte. Ministrstvo za zunanjo trgovino in poseben inštitut ICE se seveda trudita popraviti tako zaskrbljujoče stanje, o čemer priča tudi ponedeljkov prihod samega ministra Mance v ZDA. Po ministrovem mnenju, ki ga je izrazil tako včeraj ob otvoritvi novega italijanskega trgovskega središča v New Yorku (tak center imajo italijanski gospodarski operaterji na razpolago že v Kaliforniji), kot tudi v razgovorih preteklih dni z ameriškimi bančniki, je treba izboljšati kvaliteto italijanskega izvoza, s prehodom od običajnih potrošnih artiklov k proizvodom z večjo tehnološko vsebino. Italija ne sme torej prodajat; v Ameriko zgolj čevljev, zlatnine in ur ter tekstila (katerih izvoz stalno pada zaradi konkurence iz dr žav V razvoju) in Vina (ki se pa če-, dalje bolje prodaja), ampak stroje za kovinsko, lesno, tekstilno in grafična industrijo. Taki preusmeritvi naj bi služil tudi novi center za trgovinske posle,1 ki so ga postavili sredi Manhattana,; v osrčju velemesta, in za katerega voditelji italijanskega inštituta za zunanjo trgovino trdijo, da nima para na svetu. Trinadstropna zgradba, ki je stala 2 milijardi lir, postavlja na razpolago operaterjem okrog 3.000 kv m, od katerih tretjino pokrivajo razstavni prostori, ostalo pa uradi, sejne dvorane, elektronske naprave, enoteka za stalno pokušnjo italijanskih vin in tiskovni urad. Novemu trgovskemu središču bo streglo 5.000 uslužbencev. srečanjem s tajnikom za zunanjo trgovino Malconom Baldrigeom, potem ko je danes prisostvoval podpisu pogodb za izvoz italijanskega vina in testenin v ZDA. Colombo pa bo istočasno v Washingtonu vsaj del svojih pogovorov posvetil tudi vprašanjem trgovinske izmenjave in bo bržkone prigovarjal novemu zakladnemu ministru Donaldu Reganu, naj odpravi nekatere «kazenske» carine, ki omejujejo uvoz v ZDA. Danes se bo italijanski zunanji minister srečal z novim predsednikom Ronaldom Reaganom, s podpredsednikom Georgeem Bushom in z državnim tajnikom Alexandrom Haigom, pri katerih bo poizvedel za nove usmeritve ameriške gospodarske in zunanje politike. Pred povratkom šč bo jutri š^ sestal z obrambnim ministrom Caspardom Weinbetgerjeth in s parlamentarci, še posebej s tistimi italijanskega porekla. ' letalska proga Benetke-Bruselj BENETKE — Državna letalska družba Mlitalia« ie potrdila, da bo v kratkem uvedla novo progo Benetke Bruselj. Z letališča «Marco Polo« pri Benetkah bodo letala vzletala ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj. iz belgijske prestolnice pa bedo prihajala ob sobotah in nedeljah zvečer. TURIN — Predsinočnjim so morali nemudoma premestiti v mestne bolnišnice štiri jetnice ženskega odseka turinskega zapora «Nuove«. Jetnice so se baje zastrupile z zdravili, ki jih je predpisal jetniški IRANCI KONČNO OSVOBODILI ČASNIKARKO CMTHIO BWYER &. % J M V VI Včeraj dopoldne je na ziiriško letališče prispela ameriška televizijska časnikarka Cynthia Dwyer, ki je pod obtožbo «vohunstva» prebila devet mesecev v iranskih ječah. Na letališču je kolege seznanila s svojo odisejo (Telefoto AP) zdravnik. DRUGI DAN OBISKA VES ELI NA DJURANOVIČA V BONNU Volja po poglobitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Zah. Nemčijo Srečanje s predstavniki vseh treh zahodnonemških strank Dopisnik DELA za Primorski dnevnik Uradni otvoritvi, ki jo je opravii minister Enrico Manca ob prisotnosti številnih zastopnikov italijanskih in ameriških poslovnih krogov ter nevv-.vofSkelh' župana Kocha in drugih upravnih in političnih osebnosti, je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister Emilio Colombo, ki je na poti v VVashington, kjer bo imel razgovore z Reaganom in drugimi člani nove uprave ZDA. Sočasna prisotnost obeh ministrov je ustvarila nekaj zadrege, tako da je moral Manca odložiti podoben krog obiskov, ki ga je nameraval prav tako opraviti te dni v ameriški upravni prestolnici. Ob tem je malce kislo pripomnil, da vlada koordinira iniciative posameznih ministrov, «pa čeprav z zamudo«. Manca se bo torej zadovoljil s BONN — Drugi dan obiska pred-sednilca zveznega izvršnega sveta j Veselina Djuranoviča v zvezni re-i publiki Nemčiji, ki poteka, po izjavah z obeh strani, v znamenju vzajemnih simpatij in pripravljenosti poglobiti politično in gospodarsko sodelovanje, je bil v velikem delu posrečen srečanjem s predsedniki frakcij treh strank, ki imajo sedeže v zveznem parlame-tu: z Wolfgangom Mišcrinickom iž stranke svobodnih demokratov (F DP). S Helmuthom Kohlom iz kr-ščanskodemokratske (CDU) in Herbertom Wehnerjem iz socialnodemokratske stranke (SPD). Stiki s parlamentarci so pomembni še za to, ker gre za ugledne osebnosti zahodnonemškega političnega življenja, ki v veliki meri soustvarjajo tudi prvine bonske mednarodne politike. Sogovorniki so se ustavljali zla- iiiiiiiiiiittiittiiiiiiiifmiiiimiMiiiiiitimiiiuiiimiiiiiiitfiitiitmitiitiitifiitiiiMttimiHimitMiniiiiiitiMiiiiuii POŽAR V LAS VEGASU sti na vprašanjih dvostranskih odnosov, kjer v tem času ne vidijo nepremagljivih nesoglasij, čeprav so poudarili, da so v sicer dobrem vsestranskem sodelovanju še precejšnje rezerve in da jih je z boljšo organiziranostjo, več dobre volje in gibčnosti mdgoče izkoristiti na obeh straneh. Dalj časa so se zadržali tudi pri mednarodnih vprašanjih, kjer ie zahodnonemškr: stran posvetila veliko pozornosti in poudarka jugoslovanskemu mednarodnemu položaju, zlasti v okviru gibanja neuvrščenih ' držav ih v združenih narodih. Voditelje parlamentarnih frakcij je zanimala jugoslovanska ocena o mednarodnih kriznih žariščih, vključno z odnosi z velikimi silami ■ in položajem na Poljskem. Zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti Kot že v včerajšnjih pogovorih s kanclerjem Schmidtom so v oceni mednarodnega položaja ugotovili podobno veliko zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom ter kopičenja kriznih žarišč v deželah v razvoju. Strinjali so se o tem, da je posebej v takem težkem položaju potrebno ohraniti stike, kar velja tudi za madridski sestanek evropske varnostne konference. Razlika v stališču do te konference je morda v tem. da zvezna republika od nje ne pričakuje konkretnih uspehov, čeprav še naprej podpira njeno delo. Prav tako podobno kol v včerajšnjih uvodnih pogovorih s kanclerjem Helmutom Schmidtom, ki so se po svečani večerji v palači Schaumburg nadaljevali med voditeljema vlad obeh držav brez navzočnosti ostalih članov delegacij, so trije parlamentarni voditelji danes izrazili polno podporo jugoslovanskemu stremljenju ohraniti kontinuiteto zunanje politike in načrtom gospodarske stabilizacije. Gospodarsko trdna Jugoslavija jim je zagotovila za politična trdnost, ki je prispevek k ohranitvi miru v vsej Evropi. Predlogi za povratek jugoslovanski delavcev Med ostalimi vprašanji so posvetili pozornost položaju Jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v zvezni republiki Nemčiji in se pogovarjali o možnostih za organizirano in z zghodnonemške strani podprto vračanje v Jugoslavijo. Načelno imajo jugoslovanski predlogi za tako obliko reintegracije podporo in parlamentarci so obljubili, da bodo s svoje strani podprli prizadeva- LAS VEGAS — Po prvem še ne-dokončnem obračunu je v požaru, ki jp predsinočnjim izbruhnil v hotelu Hilton v Las Vegasu, izgubilo življenje osem oseb, ranjencev pa je preko 300. Gasilci so po štirih urah uspeli omejiti požar, večino gostov največjega hotela v ZDA pa so rešili s helikopterji. Požar je izbruhnil med šestim in osmim nadstropjem in se je razširil do 24. nadstropja, hotel ima namreč kar 30 nadstropij in 2.783 sob, poleg kongresnih dvoran in največjo igralnico v Las Vegasu. Po mnenju gasilcev je število smrtnih žrtev omejeno, ker ni gostov popadla panika, kot se to prepogosto dogaja, temveč so se umirjeno pomikali proti višjim nadstropjem in na teraso, kjer so počakali na helikopterje. Medtem pa se vedno bolj vsiljuje prepričanje, da so požar podtaknili. Policija zaslišuje dve sumljivi osebi, gasilci pa trdijo, da so med požarom izbruhnili manjši v nižjih nadstropjih, kar potrjuje sum o zlonamernem požaru. MILAN — Skupina policijskih a-gentov in finančnih stražnikov iz Milana je včeraj zaplenila na vlaku, ki vozi na progi Chiasso-Milan, šestnajst kilogramov kokaina, vrednega več kot tri milijarde lir. A-gentje so aretirali tudi sedem tihotapcev, pet žensk in dva moška, pri katerih so našli skrito mamilo pod spodnjim perilom. Vseh sedem aretiranih oseb prihaja iz Latinske Amerike, mamilo pa je bilo pridelano v Boliviji. V omenjeni akciji so pripadniki policije in finančnih stražnikov zadali doslej največji udarec razpečevalcem kokaina v Evropi, saj so zaplenili doslej največjo količino tega mamila. Kot je izjavil državni pravdnik Luigi deirOsso, ki raziskuje celptno zadevo, se je uporaba kokaina v Italiji v zadnjih letih močno razširila. Po tem mamilu naj bi namreč MiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiMiHiMiHiiiiiiiuMmiiimniniiiMimHiiiiiiiMiiiiiiiiiiNiHtiiiiiniitiiiiiimiiiiiiniiitiiiiiiimiiiiiinimmniiiimiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiNit NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA F JK Kritične pripombe o obnovi Furlanije nja v tej smeri. Ko so govorili o oblikah gospodarskega sodelovanja, so omenjali pomen uravnotežene bilance v menjavi i:i se dotaknili vprašanj zahtevnejših oblik sodelovanja. Zlasti industrijske kooperacije in skupnih investicij. Predsednik zveznega izvršnega sveta Djuranovič je zagotovil, da je jugoslovanska stran pripravljena preveriti in popraviti tiste dele zakonodaje, ki po nepotrebnem ovirajo razvoj takih oblik sodelovanja, toda dejal je tudi, da del zahtev zahodnonemške industrije tii mogoče uresničiti, ker bi z njimi posegli v bistvo jugoslovanskega samoupravljanja. Prepričan pa je tudi sam, da je mogoče z bolj elastično interpretacijo izboljšati rezultate. Med sedanjim Diuranovičevim o-biskom bodo posvetili gospodarskim vprašanjem mnogo pozornosti na različnih zainteresiranih ravneh. Včeraj so se o načelih iti že tudi o konkretnih zadevah pogovarjali s predstavniki zveze nemške industrije (BDI) Mojca Drčar-Murko PRIMORSKE VESTI Mnogo no vosti letos vsežanskem turizmu LIPICA — Delovna organizacija, hoteli in gostinstvo sežanske organizacije združenega dela Timav so imeli v zimskih mesecih nekaj težav s pridobivanjem turistov. Li-piški Klubhotel je sedaj že 10 dni zaprt, ker ni dovolj gostov. Za vsako večjo skupino ga sicer odprejo, vendar bi v pol leta starem hotelu pričakovali večjo gnečo. Morda so bili prav težki pogoji v teh mesecih vzrok, da so za novo sezono v spomladanskih in poletnih mesecih uspeli pripraviti nekaj zanimivih programov, ki bodo v Lipico na sežanski Kras pritegnili marsikaterega obiskovalca. Najbolj izviren, pravzaprav že kar vzoren program se bo začel v začetku aprila, trajal pa bo do konca oktobra. V mislih imamo posebnost lipiške turistične ponudbe v tem letu, kakor so poimenovali sedemdnevno jahalno turo, na lipicancih po starih rimskih poteh. Gre za 190 km dolg jahalni maraton po razgibanem, prelepem in svojstvenem kraškem svetu. To bo užitek za marsikoga, ki je vsaj kdaj zajahal konja. Prve dni gosti prespijo v novem lipiškem hotelu, drugo jutro pa takoj po zajtrku nitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUD UDAREC RAZPEČEVALCEM MAMIL Pri Milanu zapienili 16 kilogramov kokaina Aretirali so sedem latinskoameriških državljanov, pri katerih so našli mamilo TRST — S posegi prvih sedmin svetovalcev se .ie v deželnem svetu F-JK včeraj začela razprava o oo-ročilih predstavnikov deželnega odbora, ki so na torkovi seji podali podroben pregled trenutnega stanja obnove v Furlaniji. Razprava se bo nadaljevala danes in jutri, saj je prijavljenih še dvanajst svetoval cev, vsem pa bosta replicirala odbornika Zanfagnini in Varisco ter predsednik odbora Comelli. Razpravo je odprl komunistični predstavnik Magrini. ki je ugotav ljai da je na potresnem območju Še vedno emergenčno stanje, za premostitev katerega je nujen skupni nastop vseh političnih sil. Doseda- nje od borove posege je ocenil kot šibke ter obsodil velike zamude, zaradi katerih dežela izgublja velike vsote denarja in zaupanje prebivalstva, ki ga .je treba sedaj nujno pridobiti; Magrini pa je predvsem poudarjal, da .je treba ponovno pridobiti zaupanje krajevnih upravi teljev, ki nosijo velik del odgovornosti. Socialdemokrat Vespasiano pa je bil mnenia, da so bile dosedanje izbire dežele povsem pra vilne, predstavnik liste Pellis pa je dejal, da je odslej naprej vsaka zamuda brez opravičila. Krščanski demokrat Carpenedo se je zaustavil ob finančni plati vprašanja, medtem ko je predstavnik PDUP Barazzutti v njemu značilnem govor- niškem slogu, izrazil globoko nezadovoljstvo nad delovanjem deželnega odbora. Predstavnik SSk Štoka je bil mnenja, da je bilo doslej opravljeno veliko dela, na katerega lahko gledamo z zadovoljstvom v prepričanju, da je vsakdo nudil pozitiven doprinos. Vsekakor pa je doslej poteklo premalo časa. da bi lahko podrobno ocenili dosedanje delo deželnega odbora (kateremu je sicer očital določeno mero počasnosti). je dejal Štoka, ki je poleg tega izrazil prepričanje, da bo problem v prihodnjih letih dokončno rešen. Razpravo ie sklenil libera lec Solimbergo, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi jasnosti poročil pred stavnikov odbora. v zadnjem času začeli segati tudi pripadniki nižjih socialnih slojev. Pri tem velja omeniti, da so pred nekaj meseci tudi v Trstu odkrili večjo skupino meščanov, ki se je vdajala nasladam kokaina. DalTOs-so tudi meni, da so skupine latinskoameriških državljanov razvile v Na današnji dan 1809 — Rodil je je veliki britanski znanstvenik Charles Darwin, oče teorije o evoluciji živih bitij. 1809 — Rodil se je Abraham Lincoln, ameriški predsednik, eden od ustanoviteljev republikanske stranke. Ubili so ga v atentatu leta 1865, 1818 — V Santiagu so proglasili neodvisnost čila, ki je bil dotlej španska kolonija. 1911 — Ustanovljena goriška Sokolska župa. 1953 — Velika Britanija in Egipt sta podpisala sporazum o Sudanu. 1970 — Napad izraelskega letalstva na tovarno v bližini Kaira terjal 70 žrtev. 1975 — V uporu na Madagaskarju ubit predsednik te države Richard Racimandrava. zahodni Evropi široko in tudi učinkovito mreže razpečevalcev tega mamila. vsi udeleženci jahalne ture odrinejo proti Dolenji vasi, značilni po kraški arhitekturi. Nadaljujejo pot po vinski cesti do Predjamskega gradu, do zadnjega prebivališča znamenitega roparskega viteza -1-razma Predjamskega. Tu so predvideli prvi daljši počitek in kosilo. Pot se vije naprej skozi prostrane gozdove do Črnega vrha, kjer skupina jahačev prenoči. Tretjega dne jo uberejo skozi Trnovski gozd znan iz druge svetovne vojne po težkih partizanskih bojih. Na poti si potem ogledajo še jamo Ledenico in kosijo v naravi na pikniku. Je; žo nadaljujejo proti Lokvam skozi zaščiten pragozd stoletnih jelk in hrastov, prenočišče za maratonske jahače v planinskem domu na Lokvah. Četrtega dne je na programu pravcati lov na lisico ob obronkih Čavna nad Vipavsko dolino. Tudi četrtega dne program predvideva večerjo in lovsko zabavo v planinskem domu na Lokvah. Petega dne se spustijo z Lokev v dolino Trebuše, potem pa na planoto Vojsko, kier leži najvišja vas v Sloveniji. 1.200 m nad morjem. Kosilo ie kar med potjo in pozneje še ogled partizanske tiskarne Stovenija. Prenočili pa naj bi na Vojskem. Šestega dne se karavana lipicancev z že izkušenimi jezdeci in pri; lagojenimi zadnjicami nacoti skozi širne bukove gozdove, čez Mrzlo rupo in si med potjo ogleda 490 let stare naprave za vodno spuščanje lesa. imenovane klavže. Udeležijo se še piknika v naravi in že odgalopirajo proti črnemu vrhu. kjer je spet predvideno ere; nočišče. Sedmega dne po delto ježi popoldne spet zagledajo Lipico. povečerjajo, prespijo, osmega dne se jahalni maraton zaključi. Vsekakor bo tak jahalni tednik zanimiva preizkušnja za lipiške turistične delavce, po drugi strani pa vaba avanturistom in vsem, ki si želijo nečesa res novega. Seveda se pa v delovnih organizacijah, hotelih in gostinstvu pripravljajo še na celo vrsto del in akcij za turistično sezono. V sežanski restavraciji Mohorčič, ki so jo lani prenovili. bodo letos kuhali prave kra-ške jedi in točili najboljši ,kraški teran. Pod bazenom v Lipici bodo cdnrli diskoteko, v bližini hotela Maestoso na dve teniški igrišči. V Komnu bodo v obratu družbene prehrane vložili pet milijonov in u-sposobili še 20 dodatnih ležišč. Pripravili so tudi vrsto izletov iz Lipice v kraške kraje in na mor e. Skratka kaže, da so glavni del turističnih priorav na Krasu že obdelali, upari seveda, da jim bo boljša ponudba in nove postol ne zmogljivosti prinesle še več u-spehov. BORIS ŠULIGOJ e Trubarjev katekizem (Nadaljevanje s 4. strani) SEŽANA — Konec minulega tedna so na železniškem mejnem prehodu v Sežani v vlaku odkrili 120 kilogramov cenenega (pozlačenega in posrebrenega) nakita, katerega vrednost so ocenili na 1,2 milijona dinarjev. Verižice, ogrlice, prstani, uhani, broške itd. je neznanec skril v podstrešju vagona, ki je bil na poti iz Aten proti Benetkam, priključen k mednarodnemu ekspresnemu vlaku na progi Beograd -Benetke. Trubar dobil dovoljenje za tisk šele novembra 1550, zato je dvomljivo, da bi bil «Katekizem» do-tiskan že v tem letu, to je 1550. Nadaljnje, novejše raziskave Pa spet dokazujejo, da je knjiga iz-šla že l. 1550, ker so odkrili o drugi Trubarjevi knjigi (Abeceda-rium), ki je izšla istočasno _ s Katekizmom, prikrila letnico 7550-Namreč na zadnji strani v zadnji vrsti te drobne knjižnice so zapovrstjo napisane številke: 1000, 2000, 3000. 4000. 1550. In zadnja, pišejo, naj bi bila letnica izida obeh knjig. Kot se vidi, vprašanje letnice izida prve slovenske knjige ni P°' vsem rešeno; gotovo pa je izšla ob koncu l. 1550 ali v začetku 1551, torej približno v tem času pred 430-leti. Važno pa je, da je * svojim izidom odprla pot slovenski tiskani besedi, knjigi in kulturi.