URN_NBN_SI_DOC-8ZP2ZFCX
T r i j e j u b i l e j i PROF. JANKO GLAZER Letos, prav na prvi pomladanski dan, je praznoval svoj petinsedem deseti rojstni dan prof. Janko Glazer, bibliotekar in dolgoletni ravna telj m ariborske študijske knjižnice, ob tem pa pesnik, prevajalec, lite rarni in kulturni zgodovinar, kritik in urednik. Kljub visokim letom je jubilej obhajal, tudi v krogu svojih dolgoletnih sodelavcev v knjiž nici, z neugnano delovno energijo, bistrim spominom in urejenim zna njem. Z njimi je še danes nepogrešljiv, predragocen sodelavec v m ari borski študijski knjižnici. Glazerjevo dolgoletno vsestransko umetniško, kulturno in znanstve no delo je bilo za letošnji slovenski kulturni praznik nagrajeno z naj višjim priznanjem — s Prešernovo nagrado. Z njo se je slovenska na rodna skupnost oddolžila slavljenčevemu deležu, ki ga je vstavil v zgradbo slovenske kulture. V našem nepopolnem zapisku bi se radi posebej pomudili pri Gla zerjevem bibliotekarskem delu in ga vsaj bežno osvetlili, da bi bilo razvidno iz celotne Glazerjeve ustvarjalnosti. Janku Glazerju je ljubezen do knjige, do slovenske in svetovne lite rature, zagorela že v rojstnem domu v Rušah, narodno sila zavedni vasi pod zelenim Pohorjem in na pragu tak rat močno nemškega Maribora. Ruše so v stari Avstriji veljale za »mali Beograd«. Ko se je Glazer v letih pred prvo svetovno vojno šolal na m ariborski gimnaziji, je nanj močno vplival polet mariborskih Slovencev, ki so imeli svoje družabno in kulturno žarišče v Narodnem domu, zgrajenem tik ob prelomu sto letja. Tam so se slovenski dijaki shajali na sestankih in se srečavali s slovenskimi kulturnim i ustvarjalci. Glazerja je že zelo zgodaj prite gnilo pesništvo; njegova pesem je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu 1909, ko mu je bilo šestnajst let. Iz njegove navezanosti na besedno umetnost, zlasti slovensko, je mogoče umeti ves njegov na daljnji razvoj in delovno usmerjenost. Po opravljeni m aturi se je Glazer na graški, dunajski, zagrebški in ljubljanski univerzi (študiral je v vojnih in prvih povojnih letih) po svetil študiju slavistike in germanistike, znanstvenima področjema torej, ki sta mu dali trdno podlago za kasnejše delo, predvsem v štu dijski knjižnici. 77
RkJQdWJsaXNoZXIy