UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b*s SETTIMANALE
ŠT. 833
TRST, ČETRTEK 11. MARCA 1971, GORICA
LET. XX.
Smo dorasli sVojemu času?
Ob vsej poplavi tiska in poročil, ki odlikujejo gledanje im miselnost sodobnega človeka, je prav malo takega, kar bi ustrezalo našemu čutu, naši stvarnosti, našemu mišljenju, tako da bi mogel slovenski človek ob branju spoznavno in duhovno rasti.
Soudar s svetovno miselno proizvodnjo je tolikšen, da mu ne podlegamo le zunanje, temveč tudi notranje. Imamo številno izobražen-stvo, številne razgledane lljudi, skorajj nič pa samostojnih mislecev, ustvarjalcev, ki bi mogli izoibBikovaJti v vrednoto našo domačo tvairino.
Slovenski človek je razpet med samim sabo in svetom, pravzaprav le med delom samega sebe, kajti drugi del pripada njegovemu Okolju, njegovi skupnosti — narodu. In ko se umika v pozabo del v njem, ki pripada skupnosti, izginja pravzaprav tudi del njega samega, del, ki ga more spodbujati k dobremu delu za skupni blagor, narodni in svetovni; kajti spod bujain je samega sebe nas vodi v sebičnost, prepuščanje svetu pa v zvodenelost, obojemu smo danes pniiča več ko samo malo.
Ne ostane brez vpliva. Učimo se tujih jezikov s polno paro, prebiramo na kupe tujih strokovnih knjig. Žal prepovršno, ker bi se ob poglobljenem študiju tuje, zavedli svežine in lepote domače besede ter njene izraznosti.
Neprestano trdimo ali nas prepričujejo: biti je treba svetu odiprt! Samo talko vzeto je vse v redu in prav, če le bi bili temu dozoreli. Postali bi bogatejši za spoznanja, za nove načine in prijeme, s katerimi bi naše prvine oblikovali tai izrazili v duhu današnjega časa. Toda dogaja se nekaij drugega, ravno narobe. Naša naivnost 'n preproščina zapada duhu tujega branja. Tuji kaimen postane dragulj, domači biser kamen.
Gospodarsko tehnična dejavnost mora današnje svetovne znanstvene dosežke prilagoditi našim razmeram. Ali naJj humanistične vede samo privzemaljo, samo posnemajo? Usedline tujega duha in trditev so se nabrale v naši zgodovini, kulturi,... celo današnjem spoznanju o stanju nas samih kot dkupnoeti, drugače si ni mogoče nnilsliti, če se slovenski kulturnik in politik vprašujeta: ali je kultura narodna, ali je politika narodna?
Odprtost, kaij praivzaipraiv je? Vzhičenje otroka nad bleščečo igračo recimo, iz Amerike? Na-čitan^i moto pol razumnika ali papirnatega izobraženca? Slovenska stvarnost v luči svetovnega dogajanja ali slovensko dogajanje v luči svetovne stvarnosti?
Ali pa zevajoča notranja praznina namesto tistega dela, ki pripada skupnosti. Slovenskega človeka ne žene v svet gola želja po zaslužku To je beg pred notranjo ohromelostjo, nepote-šeni slovenski utrip v njegovi notranjosti. Brez tega utripa in njegove polne osebnosti, manjka tisti skupnostni del, naj plemenitejši; naraščajoče razosebljen j e, ki poraja legajoči nemir in tavanje.
Najdejo S3 pozamezniki, ki našo stvarnost
Slovenstvo v funkciji protifašističnega odpora
Če se 'bo kdaj zgodovinska veda izčrpno ukvarjala z nastankom fašističnega in nacionalsocialističnega gibanja, bo morala nujno ugotoviti, da sta 'bili najzgodnejši kotišči teh dveh patoloških ideologij ob slovenski narodnostni meji. In v tem ni nič naključnega.
Samo zelo površen zgodovinar 'bi mogel trditi, da je Mussolini »začetnik« fašizma kot političnega pojava, ali da je Hitler prvi začel širiti ideje, ki so služile ideološko za ogrodje nacionalsocializma. Oba sta se že v mladosti nasrkala totalitarnega sovraštva do drugih narodov, ki je bilo potem glavna sestavina njunih programov. Iznašla sta samo ime in enotno organizacijo za politična pojava, 'ki sta obstajala že prej.
Italijanski fašizem je imel svoje korenine v fanatičnem, besnem iredentizmu, ki se je izživljal v drugi polovici 19. stoletja in do prve svetovne vojne na Tržaškem, Goriškem in v Istri seveda tudi na Tridentinskem. Toda iredentistom ni šlo samo za odcepitev ozemelj in mest, ki so jih smatrali za italijanska, od Avstrije ter za njihovo priključitev k Italiji. Hoteli so več. Hoteli so tudi že slovensko zemljo. Človek se zgrozi, 'ko bere spise vodilnih iredentistov tistega časa. V njih so prikazovali Slovence kot napol živalske ljudi, brez 'kulture in brez prave nacionalne identitete. Iz samega sovraštva se niso potrudili niti toliko, da bi bili hoteli spoznati narod, v katerem so videli svojega sovražnika. Slikali so ga v svojih spisih tako, kot so ga hoteli videti in kot je ustrezalo njihovi politični ideologiji. Če danes gledamo nazaj na tiste pojave nacionalnega sovraštva, vidimo v njih čist fašizem, čeprav še brez imena. Mussolini in njegovi pomagači so dali temu abnormalnemu nacionalnemu šovinizmu in iz manjvrednostnega kompleksa porojenemu nauku o nadvrednosti latinske rase nad Slovenci in Hrvati samo ime, znak in sistem. V resnici najdemo med nekdanjimi iredentisti politične pisce, ki po svojem strastnem sovraštvu in zlobi ne bi imeli kaj zavidati Mussoliniju in najbolj zagrizenim fašistom poznejšega
casa.
Isto se je dogajalo ob slovensko-nem-ški narodnostni meji. Mladi rod tega ne ve, toda dogajanje izpred prve svetovne vojne, ki je opisano v takratnem slovenskem časopisju ali npr. v brošuri »Aus dem Wilajet Karnten«, ki so jo v nemščini izdali slovenski rodoljubi, da bi opozorili tudi demokratično nemško in
i'.oživljajo, občutijo, pa ostajajo osamljeni. Naš duh je v kriizi. To ni moderni svet, povsod tako! Ne znamo več doživljati, samostojno misliti, ne znamo več rasti.
Slovenski izobražene, znanstvenik, kulturnik, spoznavati ‘in rasti ali privzemati?	J.	S.
svetovno javnost na divjanje nemškega nacionalizma proti Slovencem, je pomenilo že poln razmah tistega, kar se je pozneje imenovalo nacionalsocializem. Treba se je spomniti le na napad nemško-nacionalističnih tolp na slovenske zborovavce v Ptuju ali na zagrizen odpor Nemcev proti vsaki slovenski srednji šoli. Hoteli so obdržati Slovence na ravni neukega, »manjvrednega« naroda, kakor so ga želeli in videli v svoji fantaziji.
Iz tistega sovraštva proti Slovencem (in Čehom) v stari Avstriji se je porodil nacionalsocializem Adolfa Hitlerja. Tako italijanskim kot nemškim šovinistom je bil slovenski narod napoti za dosego njihovih imperialističnih ciljev oziroma za uresničenje njihovih sanj. Nemški nacionalisti so hoteli razširiti nemško narodnostno ozemlje in prodreti do Trsta, italijanski iredentisti pa so hoteli »naravne« meje z vso Primorsko in Dalmacijo znotraj italijanskih mej. Niso hoteli vdideti, da je ravno slovenski narod ščit, ki brani Nemcem, da ne prodro skozi najširša vrata do Trsta in v Italijo. Slovenski narod je bil že tedaj s svojim obstojem in narodnno zavestjo v funkciji boja proti dvema porajajočima se totalitarizma nacionalizmoma in imperializmoma, česar svet ni spregledal in ga je »nagradil« po prvi svetovni vojni s tem, da je odtrgal od njegovega narodnega telesa Primorsko in Koroško ter ju vrgel omenjenima nacionalizmoma, da bi ju pomiril. Zaman, kot vemo.
Tudi danes se ravno ob slovenskih mejah kotita nova totalitarna nacionalizma oziroma fašizma. Videli smo, kaj se je zgodilo decembra v Trstu in 'kar se še dogaja. V zvezi s cono B itd. skušajo doseči gotovi ljudje nov izbruh besnega nacionalizma, ki je dejansko zarodek novega fašizma in evropskega revanšizma. Na Koroškem, v Velikovcu, Železni Kapli in drugod pa se dogajajo stvari, 'ki živo spominjajo na čas pred prvo svetovno vojno in na nacistične čase. Sovraštvo je isto in pobesneli velenemški nacionalisti bi tudi danes streljali in obglavljali, če bi imeli oblast v rokah. Pri tem so tako zaslepljeni, da niti ne vidijo, kako zelo so razmere danes v Avstriji, v Nemčiji in v Evropi drugačne kot leta 1910 ali I. 1942.
Toda ti 'kotišči novih fašizmov sta Idjub temu nevarni, saj tudi I. 1910 in niti 1920 ni iz-gledalo, da bosta zasejali tako obsežno kugo, Zato moramo biti Slovenci strnjeni in dovolj močni, da se pravočasno vzdignemo v obrambo proti tenkim novim nevarnostim, in previdni morata biti tudi demokratični vladavini v Italiji in Avstriji. Ne smeta si privoščiti malomarnosti, da bi podcenjevali kotišči črne in rjave kuge, kot so ju podcenjevale nekdanje italijanske in avstrijske vladavine, v škodo Slovencev, demokracije in svojih lastnih narodov. Bolje je zadušiti taka kužna kotišča takoj, kakor tvegati nove katastrofe evropskega obsega.
Pomemben obisk ▼ Sloveniji
V torek, 9. t. m., je prispel na uradni obisk | je bilo, da bodo vsa ta vprašanja poglobile po-v Ljubljano predsednik tržaške pokrajinske u- j sebne komisije strokovnjakov in izvedencev, prave dr. Michele Zanetti. Spremljali so ga sta-1 Dr. Zanetti je v torek bil tudi na vljudnost-rejši odbornik Foschi, generalni tajnik Moresi<nem obisku pri ljubljanskem nadškofu msgr.
in italijanski generalni konzul v Kopru Messi-na. Tržaško pokrajinsko odposlanstvo je bilo gost slovenske vlade.
Dr. Zanetti in njegovi spremljevalci so bili najprej na vljudnostnem obisku pri predsedniku ljubljanske mestne skupščine inž. Košaku, nato pa jih je sprejel predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič. V pozdravnem govoru je predsednik Kavčič med drugim poudaril, da pomeni obisk »manifestacijo skupnih prizadevanj za nadaljnji razvoj življenja v skupnem prostoru« in hkrati naglasil pomen sodelovanja obmejnega prebivavstva, ki je »močan in velik politični kapital«, katerega je treba še povečati in učvrstiti v korist obeh narodov in narodnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Predsednik tržaške pokrajine je v svojem odgovoru poudaril, da želi s svojim obiskom v slovenski prestolnici prispevati k odpravljanju težav, ki jih »mednarodni položaj, ne glede na namene posameznikov, utegne povzročiti na škodo mirnega življenja naših delovnih ljudstev.« Dr. Zanetti je dalje dejal, da se ne smemo zadovoljiti z že doseženimi uspehi, temveč da je treba še poglobiti in učvrstiti politiko sodelovanja med obmejnim prebivalstvom, ki si šeli »trajnega in itkrenega prijateljstva in razumevania med obema državama ob spoštovanju sedanj.*, ozemeljske ureditve.«
Dr. Zanetti je dalje opozoril, da je obmejno prebivalstvo v zadnjem času ponovno dokazalo svojo odločno voljo za nadaljevanje politike sodelovanja s tem, da je odklonilo vsak poskus povratka na preživele pozicije, kot je prišlo do izraza predvsem na protifašističnih manifestacijah. Končno je predsednik Zanetti naglasil odgovornost in naloge, ki jih za razvijanje takšne politike ima obmejno prebivalstvo zlasti zaradi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine, kateri moreta samo bogatiti državi, v katerih živita.
Tržaško pokrajinsko odposlanstvo se je nato razgovarjalo s predsednikom Kavčičem in nje-f 'ivimi sodelavci, med katerimi je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo tako Trst kot Slovenijo. Gre za vprašanje cestnih prometnih zvez, zaščite Krasa, razvoja turizma, o-nesnaženja morskih in drugih voda. Sklenjeno
Pogačniku. V sredo pa je obiskal tovarno »Sava» v Kranju, univerzo v Ljubljani, kjer je imel razgovore z rektorjem prof. Grudnom, in se tudi srečal s predsednikom republiške konference SZDL Slovenije Janezom Vipotnikom.
COLOMBO POJDE V BONN
Zunanjepolitična dejavnost italijanske diplomacije je v zadnjih tednih izredno živahna. Po obiskih pri Nixonu in v Izraelu se odpravljata ministrski predsednik Colom-bo in zunanji minister Moro v zahodnonem-ško glavno mesto Bonn.
Italijanski vladni zastopniki se bodo na povabilo nemškega kanclerja Willyj<a Brandta mudili v Bonnu 2. in 3. aprila. S to potjo mu bosta tudi vrnila obisk, ki ga je kancler opravil v Rimu ob koncu lanskega novembra.
Colombo, ki bo to pot že tretjič v Bonnu, bo imel z nemškirrii državniki tudi važne politične razgovore o odprtih evropskih vprašanjih.
STELETOV JUBILEJ
Akademik dr. France Stele je praznoval pred nekaj dnevi svoj 85Jletni rojstni dan. Slavil ga je v Parizu v Grand Palaisu, kjer je komisar pariške razstave »Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do današnjih dni«.
Steletov osebni jubilej je bil na ta način povezan s praznikom jugoslovanske umetnosti, pri katerem ima prav on največ zaslug.
Za visoki življenjski jubilej, a za še vedno mladostno živahno delovanje, so čestitale našemu umetnostnemu zgodovinarju visoke osebnosti iz vse Evrope.
KRIZA SE JE REŠILA
Colombova vlada je dobila zaupnico tako v poslanski zbornici kot v senatu. S tem se je zaključila kriza, ki je nastala z odstopom republikanskih predstavnikov v vladi. Mesto pravosodnega ministra, ki ga je imel republikanec Reale, je prevzel ministrski predsednik Colombo. Stranke leve 'sredine pa so se sporazumele, da sc bo pogajanj s sv. stolico za revizijo lateranskih pogodb u-deležil poleg predsednika Colomba in zunanjega ministra Mora tudi podpredsednik vlade De Martino, ki je socialist.
Kulturno bogastvo slovenskih obmorskih mest
Slovenska obmorska mesta — Koper, Izola, Piran — so že ob kancu 13. stoletja dokončno prišla pod oblast beneške republike. Beneška nadoblast je seveda globoko vplivala na politično, gospodarsko in kulturno življenje teh mest. Znamo je, da je bila večina prebivalstva romanska, vendar tudi delež slovenskega prebivalstva ni bil talko maijhen, kot bi v prvem trenutku mislili. Iz zgodovine so n. pr. znani nekateri umetniki (zlasti slikariji in glasbeniki) s priimki, ki so še danes razširjeni v slovenskem zaledju teh mest.
Umetnost slovenskih obmorskih mest, tako likovna kot glasbena, 'ima nesporno beneški značaj im je nekakšno ogledalo tega, kal" se je dogajalo v Benetkah. Mnogi znami beneški u-metrtiki so večkrat prišli v ta mesta, in izvrševali naročena dela, zlasti oltarne slike. Najbolj znana od teh je Madona s svetniki iz frančiškanskega samostana v Piranu, ki jo je leta 1518 naslikal Vittore Caupaccio. Med zadnjo vojno so jo italijanske oblaisti prenesle v Italijo
Revija mladinskih zborov in ansamblov
»Pesem mladine je pesem moči, zdravja, življenja; tolažba in up je v tegobah in dopolnilo sreče v srečnih dneh; mila zvezda je, ki na-m je kazala pot skozi nemirne dobe našega narodnega življenja, od našega prvega pojava v zgodovini. Prisluhnimo temu radostnemu življenjskemu izrazu naše mladine, ki iz sedanjosti stopa pogumno v prihodnost.«
S temi uvodnimi besedami nam je v nedeljo popoldne Zveza cerkvenih pevs'kih zborov v Trstu predstavila glasbeno revijo »Mladina poje, igra in pleše.« Poudariti je treba, da je Zveza s to prireditvijo zapolnila veliko vrzel v prikazovanju dela in prizadevnosti tržaških Slovencev na prosvetnem področju. Na tak način pa je dala tudi najlepše priznanje, kot je v uvodnem nagovoru omenil dr. Zorko Harej, vsem tistim »tihim in nepoznanim« po-
žrtvovalnim prosvetnim delavcem, ki že leta navdušujejo mladino in otrOke za zborovsko petje in za instrumentalne ansamble. Menda ni potrebno posebej opozarjati na dejstvo, kako je pomembno, da obstajajo in se množijo mladinski pevski ansambli v tistih predelih našega mesta, kjer so vse druge organizacije odpovedale, (kot na primer otroški zbor »Ognjišče« pri Sv. Vincenciju in dekliški zbor v Skednju.)
Za ta prvi mladinski natop je značilno, da je nastal povsem spontano in kot tak je tudi prišel pred občinstvo v Kulturnem domu. Zato bi tu in tam lahko našli kako pomanjkljivost ali neizdelanost. Mislim pa, da ni bil glavni namen organizatorja v tehnični neoporečnosti. Mladina je prišla na oder, razživela se je v
(dalje na 4. strani)
ter je do dames še miso vrnile. Seveda to ni edina slika, ki jo je doletela taka usoda. Nerešeno je tudi vprašanje koprskega arhiva, ki se nahaja neznanokje v Italiji.
Zanimivo je, kako malo je umetnost zahodnega dela Istre, ki je bila pod beneško nadoblastjo, vplivala na umetnost v notranjosti Istre, ki ima povsem srednje-evropski značaj. Vendar to ni nič čudnega, saj je srednja Istra dolga stoletja spadala pod habsburške dežele ter ima njena umetnost podobne razvojne zakonitosti in stilistične značilnosti kot umetnost v slovenskih deželah.
V teh mestih deluje več kulturnih ustanov, ki se ukvarjajo s proučevanjem preteklosti tega področja (npr. Pokraljinski muzej v Kopru, v Piranu pa Mestni arhiv, Pomorski muzej im Medobčinski zavod za spomeniško varstvo). Piranski zavod za spomeniško varstvo se mora boriti z velikimi težavami, saj' je n.pr. v Kopru 'in Piranu v zadnjih letih prišlo do več bolečih in samovoljnih gradbenih posegov. Spomnimo se samo na »venec« nebotičnikov okrog starega dela Kopra in hotel Punta v Piranu. Te posege je kritično ovrednotil umetnostmi zgodovinar Stane Bernik v razpravi Koper - Izola - Piran s podnaslovom Organizem slovenskih obmorskih mest. Omenjena 'knjiga ne dbravnava samo urbanističnega razvaja v preteklosti., marveč se dotika tudi sedanjosti in daje tehtne napotke za bodočnost, ki bo marala v polni meri upoštevati estetske in urtanslke vrednote, ki jih je ustvarila zgodovina.	V.	M.
MSGR. SANTIN OSTANE
Tržaški nadškof msgr. Antonio San t in bo ohranil vodstvo svoje škofije, čeprav je že dopolnil 75. leto in 'bi moral po določilih zadnjega vatikanskega koncila odstopiti. Papež Pavel VI. — tako namreč z velikim poudarkom piše tržaški italijanski dnevnik — je odbil njegov odstop in ga naprosil, naj dalje vodi svojo škofijo.
l/la&i pogledi « iMladmbha bhupma *# HaSi pogledi
PROTI FAŠIZMU
Če je res, da »contra factum non valet argumentum«, potem se morajo naše oblasti res potekati na prsa in reči: mea culpa oz. MEA CULPA. In tudi če presojamo stvari še tako objektivno, kljub temu moramo ugotoviti, da je prav zaradi italijanske birokracije prepogosto v nevarnosti državni javni red. Čisto mirno se vprašajmo: je res nemogoče zatreti fašistične provokacije? Je res nemogoče enkrat za vselej razbiti in zatreti fašistične skupine 'in onesposobiti njihove posameznike od anteriosklerotičnih nostalgikov do »pogumnih«, dolgolasih »peštadorjev«, ki jim gre 'bolj za ideologijo pesti, kot za pripadnost zloglasni ducejevi tradiciji.
Dejstvo je, da dejanska fašistična prisotnost še danes v preveliki meri pogojuje italijansko politiko, ki vztraja pri svojem neodločnem nastopu in (pozneje bomo videli zakaj) se boji odločnega posega. Italiji je prav gotovo v sramoto, da se danes dopušča obstoj številnih desničarskih organizacij in celo političnega predstavništva v parlamentu. Vsako opravičilo ali izgovor v tem smislu, je samo pretveza, da bi čimdalje zavlekli temeljito družbeno in politično preosnovo. Dopustiti fašistično prisotnost kot najučinkovitejše sredstvo za nacionalno osveščanje in pa kot najprimernejšo protiutež porastu levičarskega gibanja, je milo rečeno vsaj nečastno za republiko, ki je zrasla iz antifašističnega boja in temelji na vrednotah narodnoosvobodilne borbe.
Fašizem je v letih, ko je bil na oblasti, po. kazal, česa vsega je zmožen in zato ne sme biti dvoma, da ga mora zdrav razum odkla-n|ati v celoti.. Ne samo zaradi posledic njegovega obstoja, že zaradi njegove prisotnosti 9° je treba v celoti odkloniti in zatreti. Vendar samo želeti smrt fašjzmu je premalo, ker s tem še zdaleč ne bo izginil; pomeni pač ■sto, kot želeti lačnemu, da bi bil sit!
Vzrok, da so se fašistične skupine spet jasneje pokazale tu in tam malodane po vsem apeninskem polotoku, je treba iskati že v Scelbovem zakonu iz leta 1952, ki v bistvu prepoveduje obstoj desničarskih organizacij, ne poskrbi pa, da bi fašistom odvzel možnost podtalnega razvoja. Desničarji so se okrepili, obnovili svoje kadre in kmalu bodo spet stregli po oblasti. Zaenkrat se jim to še ne splača. Vsekakor pa se njihov poslanec Almirante počuti v parlamentu zelo varen, ko v posmeh vsemu antifašizmu grozi z letom 1922. In medtem ko je njegov pogovor z demokratičnimi političnimi silami le grožnja, se desničarske
skupine izživljajo po Italiji v huliganstvu in v kaznivih dejanjih proti državnemu redu. Vprašanje je tedaj, kdo jim to omogoča.
Antidemokratičen, kapitalističen, razreden, konservativen, liberalen del Italije potrebuje desnico, da lahko uspešno izigrava demokratično, zatirano, revno Italijo, tisto, ki živi v tovarni, na gradbišču, na farmah, v pristaniščih, po rudnikih, povsod tam, kjer je boj za vsakdanji kruh povezan z bojem za demokracijo.
Prav zaradi te ugotovitve se zlasti mladi ne moremo ujemati s tistim deklariranim antifašizmom oblasti,, ki tako pogosto odmeva iz vseh političnih forumov. In prav ob tej ugo-
Dandanes je splošna ugotovitev, da se mladina bolj malo ali sploh nič ne zanima za klasično glasbo. Na nekaterih koncertih človek lahko šteje na prste število mladih obrazov. Vzrok za to moramo vsekakor iskati v ustroju naše družbe, predvsem pa v šolski vzgoji.
Kako naj družba vpliva na zanimanje mladine za glasbo? To ni težko razumeti, saj dobro vemo, kako danes vse pogojuje naglica. Veliko mladih ljudi ne zna več izbirati, radi bi vse videli, slišali in poizkusili. Pri tem pa se malokdo loti stvari temeljito in le šine površno mimo vsega. Zato pa tudi prehitro postavi sodbo o stvareh, ki jih ne razume ali ki jih premalo pozna. Če namreč kdo iz enega ali drugega razloga mora prisostvovali koncertu, ga pre/ ali slej slišimo zazehati: »Kakšno dolgočasje!« ali še kaj hujšega. Kaj pa je stvarnega v taki sodbi? Pogosto prav nič;hočem reči, da prepogosto stoji za tako sodbo popolno nepoznavanje stvari, za katero gre.
Tu pa igra poglavitno vlogo šola in tej nalogi se je izneverila, če se je je sploh kdaj korenito lotila. Zakaj klasična glasba ni lahka. Za njeno razumevanje je potreben študij in še kako natančen. Zato ni mogoče zahtevati od vsakega delavca ali študenta, da se posveti učenju enega ali več inštrumentov. Za to je potreba časa, potrpljenja, vztrajnosti, nadarjenosti in volje. V šoli, ki bi lahko na najbolj preprost način približala dijaku svet glasbene umetnosti, ni o glasbeni umetnosti ne duha ne sluha.
Če pa bi prišlo do glasbenega pouka na šolah — in želeti bi bilo, da bi do tega prišlo čimprej — kateri bi bil najprimernejši način? Mislim, da bi bilo treba predvsem omejiti teo-
I tovitvi prihaja jasno do izraza dejstvo, da se | bo Italija rešila fašističnih skrajnežev in fašistične miselnosti določenih vplivnih krogov, ko bodo oblasti nedovoumno enkrat za vselej u-resničile vse cilje antifašistične borbe.
Žalostno pa je, da moramo po tolikih letih od zmage nad fašizmom še vedno stati pred istim problemom: neresnost demokratičnih političnih skupin, to je tistih skupin, ki so kot edini odgovor nastajajočemu fašizmu odgovorile 1924. leta z umikom na Aventin. Če že noče biti zgodovina učiteljica, je vsaj upati ,da se ne bo ponavljala. Zato pa je odvisno tudi od vseh nas, kako in kdaj bomo znali strniti svoje vrste v določenih političnih akcijah.
rijo na najnujnejše osnove ali pa jo celo odpraviti. Teorija namreč ni nikoli in tudi ne bo izoblikovala resničnih umetnikov. Poudariti pa je treba osebnost in temperament posameznih skladateljev, dobo, v kateri so ustvarjali, življenjske razmere, okolje; vse elemente torej, ki so vplivali na njihov razumski in psihični razvoj in tedaj na njihovo umetniško ustvarjanje.
Dijak mora razumeti, da utripa v vsaki sldad-bi umetnikova duša, brez katere bi delo bilo povsem nepomembno in bi že zdavnaj zapadlo v pozabo. Dijak bi se moral nato približati raznim vrstam glasbe: od komorne do simfonične in operne. Prav pri operni glasbi bi nami er prišla bolj do izraza govorica v glasbi, ki je odsev konflikta in občutkov osebnosti, hi nastopajo v posameznih operah. Besedo zase bi vsekakor zaslužila tudi baletna glasba, kjer je treba poudariti, da manjka govorici baleta bistven element: beseda. To vrzel je treba nadoknaditi z glasbo, s scenografijo in s kretnjami, ki morajo biti še posebno izrazite. Ne smemo pozabiti tudi novejše glasbe, to je jazza, ki nikakor ni lahko razumljiv — zna biti pa zelo globok — in v katerem se vse skozi čuti v osnovi nakazan njegov izvor, to je v življenjskih tragedijah črnskega naroda. Koristno bi tudi bilo poslušanje plošč, tako da se dijakovo uho privadi tudi na različne finese in interpretacijske potankosti velikih glasbenih izvajavcev.
Nesmisevno pa bi po mojem bilo, če bi se pouk glasbene umetnosti omejil na suhe podat-bij, ali druge manj pomembne podrobnosti, zaradi katerih bi marsikdo glasbo zasovražil, kot se dogaja včasih pri ostalih predmetih, ki nam jih posreduje šola.
Kako torej pripraviti dijake do tega, da se bodo pričeli zanimati za glasbo? Odgovoi ni lahek. Treba bi bilo seveda predvsem spretnega profesorja, ki bi znal premostiti začetne težave in si ne odbiti že takoj na začetku večine dijakov. Ni mogoče namreč zahtevati, da bi se človek kar iz dneva v dan začel zanimati za nekaj, kar je poprej imel za nezanimivo in nepotrebno. S temeljitim glasbenim poukom bi bilo treba začeti že na osnovni šoli, tako da se otrok na glasbo privadi in jo celo vzljubi.
Morda bi kazalo začeti prav s pevskimi zbori na posameznih šolah. Zborovsko petje je namreč skupinsko delo, ki mlade združuje in navdušuje. !cio',asno pa bi dijake tudi veselilo, da sami nekaj pokažejo.
Ada
Zanimivo delo
V sredo svečer je pisatelj Rebula predstavil slovenski tržaški javnosti najnovejšo Pahorjevo knjigo SKARABEJ V SRCU. To je vrsta zapiskov in razmišljanj, ki jim je pisatelj dal literarno obliko na potovanju po Sredozemlju. V glavnem pa je to poskus literarnega avtoportreta, ki bravca kmalu osvoji in ga povleče za sabo v svet meditacije, da mora sodelovati z avtorjem na čisto drugačem, mnogo bolj angažiran in zahtevnejši način kot pri branju klasičnega romana. V Skarabeju je Pahor na svojstven način dal zaokroženo obliko vrsti vsakdanjih občutkov, razmišljanj, doživetij in izpiskov, ki pa ne predstavljajo toliko zaključka določenega procesa, kolikor so le dražljaji za nova miselna iskanja in za nove miselne vzpone. Če ne zaradi čistega jezika, jasnega sloga in bogatega pripovedovanja, že samo zaradi tega prijateljem toplo priporočano, da čimprej sežejo po tej Pahorjevi knjigi; če jo bodo znali prav brati, bodo lahko imeli od nje vsekakor veliko koristi.
Boris
Mi nam g>lab&a %&) nic na m&ie pmadati
T'tzttbhi>tjn
Sončne in senčne strani turistične dejavnosti
Devinu, ob avtocesti Trst - Benetke, imformacijski urad. Prostor je gotovo posrečeno izbran, ker se nahaja prav na pragu pomembnega turističnega področja, a urad še ni smotrno urejen Takšen urad bi moral namreč poslovati neprekinjeno, V9aj od 8. do 20. ure, vključno Ob nedeljah in praznikih. Urad bi' nujno moral imeti tudi menjalnico in telefon, lično zunanjost 'j. neonskimi in drugimi napisi, ob avtocesti, in sicer nekaj kilometrov pred Devinom, bi morale biitli table, ki 'bi potnike opozarjale na obstoj takšnega, urada.
Za lepe lanske dosežke obstajajo seveda tudi drugi razlogi, ki so bolj krajevnega značaja, kot na primer postopno zboljšanje nočitvenih zmožnosti ter stailno izboljševanje že obstoječih gostišč ter njihovo prilagajanje željam in potre bam g j stav. V Sesljainu so pred meseci odprli nov penzion, ki ima 12 sob s skupno 21 posteljami. V Se&ljamu in Devinu so zasebniki pripravili za goste nadaljnjih 20 sob s skupno 26 posteljami. Naj še omenimo, da so v Devinu, ob arvtocestiič ki je sedaj v gradnji, odprli dva moderna, tako imenovana »avtobara«, ki ju uprav-Ljia milansko podjetje Alemagna in v katerih so po prizadevanj u krajevnih oblasti zaposleni pretežno domačimi iz Devina in bližnjih vasi.
Prav je, da ugotavljamo, kako se je tujski promet na tem področju lani dvignili, in skušamo .proučiti vzroke njegovega porasta. Prav ta-ko pa je potrebno opozoriti na negativne pojave v tej skoraj naj važnejši gospodarski dejavnosti na področju devinsko-naforežinske občine. Ti negativni pojavi namreč zavirajo še prodornejši razmah tujskega prometa.
Obračun turistične dejavnosti na območju deviinSkcMnabrežilnske občine je, za leto 1970 nadvse pozitiven. V statističnem pogledu lahko rečemo., da je celo rekorden, saij je billo v hotelskih in izvenhateiskih Objektih (zasebne sobe, stanovanja in kampingi) skupno 178.828 nočitev, to je 16.396 nočitev več kot v prejšnjem, prav tako rekordnem letu 1969, ko je bila prvič prekoračena meja 160.000 nočitev. V hotelskih Objektih (hoteli, penzioni in goistiiilne) je bilo skupno 16.656 (15.522) — x oklepaju so navedeni podaitki iz leta 1969 — turistov s skupno 57.707 (47.698) nočitvami. Od teh je bilo 8.115 (7.550) gostov iz Italije s 34.008 (24.350) nočitvami ter 8.541 (7.827) tUjih gostov s 23. 698 (23.348) nočitvami.
Iz teh podatkov je razvidno, da se je povečalo število tako italijanskih kot tujlih gostov in sorazmerno tudi število nočitev, kar pomeni, da je bil porast kar krepak. Cena nočitev in drugih uslug v hotelških objektih je namreč minogo višja Od tiste v izvemhOtelSkih objektih. Hotelski gostje so dalje pomembnejši od ostalih, ker potrošijo več denarja v okviru celotne turistične organizacije. To med drugim potrjujejo tudi sta •Antični podaitki.
V izvenhotelških objektih je lani gostovalo 8.388 (11.024) turistov s Skupno 121.122 (114.734) nočitvami. Kot vidimo, je v 'teh Objektih prebilo svoje počitnice manjše število turistov kot predlanskim, bilo pa je več nočitev, in sicer 6.388, kair pomeni, da se je povprečno, bivainije dvignilo za dva dni m prešlo tako od povprečja 10,4 dni na 12,5 dni na posameznega turista.
Ralko si lahko tolmačimo te zares pozitivne dosežke? Predvsem je bil izrednega pomena že nekako ustaljeni sploanii potožalj v Sredozemlju. Turisti iz traidioiioinaltaih sevrnih držav so lahko brezskrbno potovali po Balkanu im v določeni meri tudi po Groilji in Turčiji. Prehod Skozi »vrata proti Balkanu«, kar je v srednji im zahoidnli Evropi današnji resnični naziv za Trst, je bil 'lami zares živahen. Ker trejino nočitev predstavljali o turisti na poti ali rna povratku iz balkanskih držav, je postavka »tranzit« zelo važna za Trst in njegovo pokrajino in postaJja iz dneva v dan važnejša, kar zahteva seveda večjo pozornost
Prvi in edini korak v tej smeri je naredila Turistična ustanova iz Sesljana, ki je odprla v
Pri tem je dovolj, da prisluhnemo pripombam gostov, ki se zlasti pritožujejo zaradi velikega hrušča in trušča ponoči. Naj v teij zvezi navedemo primer morda najiepšega kampiilnga ob zgornjem Jadranu, to je »Intemalticmal caimping« v Sesljamskem zalivu. Na višku sezone prenočuje tu do tisoč ljudi, ki pa pred 1. ali celo 2. uro po polnoči sploh ne morejo zaspati, ker j>ih moti glasno igranje modernega orkestra z bližnjega plesišča »Cararveflla«.
Na to so predvsem Občutljivi Nemoi in sploh vsi gostje iz severnih držav.
Pikre pripombe letijo na krajevno turitstič-nno ustanovo zaradi umazanih kopališč, neurejenih stez, neurejenega dostopa k morju, zaradi onesnažene vode itd. Prav je, da turistična ustanova prireja slikarske razstave (čeprav se zdijo, da-so te namenjene le ozkemu — vedno totemu — krogu ljudi), vendar bi morala skrbeti tudi in predvsem za druga vprašanja, ki so v tesni zvezi z razvojem tujskega prometa. Tako so te prireditve nekako izvem stvarnosti, so odmaknjene od splošnih koristi tukajšnjega turističnega področja. Zaradi tega je med turističnimi delavci in tudi med samumi turisti nastalo nekakšno prepričanje, da je turistična u-stanova s svojim delovanjem odrezana Od splošnega dogajanja, kar more njeni učinkovitosti ih povezanosti s krajevnim turističnim potencialom le škodovati, medtem ko bi ga dejansko morala voditi in pomagati pri njegovem razvo-voju.
Uipamo, da 'je to le prehodna kriza, ‘ki je nastala predvsem zaradi dejstva, da je ali da 'bo kmalu potekel mandat vodstvu turistične ustanove in da bo kmalu imenovano novo. Ne sme-
i
mo pozabiti, da zasluži delovanje turistične u-stanove največjo pozornost vse naše javnosti v devinsko^nabrežinski Občimi, ki jo turistična gospodarska dejavnost mora nujno zelo zanimati.
'i
No Name
Revlfa mladinskih zborov in ansamblov
(Nadaljevanje s 1. strani)
svoji prizadevnosti, navdušila se je ob takem srečanju. Iz njihovih najprej zavzetih in zbranih, potem pa ■ je bilo razbrati iz prešerno brezskrbnih obrazov, da jim je nastop pomenil nekaj več kot samo prireditev. Z značilno mladostno igrivostjo so se vživeli v to srečanje, ki so ga čutili za svojega, srečanje pač z drugo mladino, ki se prav ta^o zavzema in potrudi na prosvetnem področju, ki prav tako žrtvuje del svojega prostega časa za vaje svo-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR BOO.000.000	-	VPLAČANIH	LIR 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJALNICA TUJE VALUTE
TRST- ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV: BANKRED
jih ansamblov in zborov. In če je organizatorjem uspelo še bolj pritegniti to ni a din o h kulturnemu utripanju našega narodnega življenja, so menda povsem dosegli svoj namen. Publika je to razumela in je z navdušenim ploskanjem pripomogla k prazničnemu razpoloženju v dvorani.
Lahko bi se dalj časa ustavili pri posameznih točkah, toda v luči tega, kar smo zgoraj povedali je treba pohvaliti prav vse nastopajoče in jih s tem vzpodbuditi k nadaljnjemu delu. Omenili 'bi samo zaključno točko: plesna skupina iz Bazovice, ki jo pripravlja Romana Zajec, je slfkovito in prikupno zaplesala ob spremljavi orkestra »Miramar senior« Montijev Czardas. Občinstvo je zahtevalo ponovitev.
GLASBENA MATICA - TRST V četrtek, 18. marca, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT PIHALNEGA KVINTETA RTV LJUBLJANA
JOŽE POGAČNIK - flavta FRANJO BREGAR - oboa ALOJZ ZUPAN - klarinet JOŽE BANIČ - fagot JOŽE FALOUT - rog
Na sporedu bodo skladbe J. C. Bacha, J. Hayd-na, G. Rossinija, Martič D. Milhauda in J. Iberta.
/2 (jtStibliV
Seminar za slovenske šolnike
V Gorici je opravljal svojo službo komaj dve leti. Kazal je zanimanje za slovenske šole, čeprav ni mogel ali utegnil kaj stvar-
Rupa ČUDNE MATERE
Prejeli smo od skupine staršev in objavljamo:
V naši lepi, pa botlj tihi vasi, se dogajajo tudi čudne reči. Zvedeli smo nekaj takega, kar nas je dovolj neprijetno zadelo.
Zadeva je namreč sledeča: dve družinski materi sta šli na občino v Sovodnje protestirat, ker da se v otroškem vrtcu v Rupi učijo otroci preveč slovenščine in premalo italijanščine. Vprašamo se, ali je res to mogoče. Saj je vrtec namenjen predvsem za slovenske otroke. In ali bi se že morali naši malčki, tudi v starosti treh let, učiti kar dva jezika? Kako je to mogoče?
Že tako smo čakali precej časa, da smo dobili slovensko učiteljico, ki uči naše otroke materinega jezika in tudi v domačem duhu.
Take matere z zgoraj omenjenimi željami se kar nekam izgubljajo. Kje so pa bile takrat, kake tri leta bo tega, ko so otroci v vrtcu 'slišali prav malo ali nič materinske besede?
Radi bi pripomnili tudi kaj o ramerah v osnovni šoli. Ne vemo, ali je že vsaka učna moč primerna za pouk malčkov v prvih razredih. Nimamo nič proti starejšim osebam, ki še poučujejo. Vendar imamo že dosti mlajših in svežih učiteljev in učiteljic, ki bi gotovo bolj s pridom prevzeli vzgojo mladine v novih časih. O tem naj bi razmišljalo tudi šolsko nadzorništvo in ravnateljstvo.
TIHOTAPSKO BLAGO
Tihotapcem čez mejo pride prav vsaka priložnost in vsake vrste blago, da si na nepraven način napolnijo mošnje.
V nedeljo so v sosednih krajih onstran meje praznovali kot vsako leto praznik žena. Ob tej priložnosti imajo navado možje m fantje pokloniti svojim boljšim polovicam rdeče nageljne z zelenim rožmarinom.
Pa sta si mislila dva šempasca in en Me-danec, da se nudi dobra možnost za lep zaslužek. V Gorici stanejo nageljni po 40 do 70 lir eden, na drugi strani jih pa lahko prodajajo po 150 lir kos. Prva dva sta naložila v avto tisoč dvesto nageljnov in petdeset kilogramov zelenja, da bi ji/h brez carine prepeljala čez. mejo. Pa so ju cariniki prijeli.
Še bolj podjeten je bil Medanec. Na traktor je skril med drugo blago kar sedem tisoč in osemsto cvetic ter pol stota okrasnega zelenja. Pa je imel tudi on smolo. Na jugoslovanski strani somu cariniki vse blago našli in vzeli.
Gledališka sezona v Gorici, ob sodelovanju Slovenskega gledališča v Trstu, Sloven-venske prosvetne zveze, Zveze slovenske katoliške prosvete in E.M.A.C. iz Gorice, se ta teden nadaljuje.
Nastopilo bo naše tržaško gledališče 's Holbe rgovo komedijo v petih dejanjih »Jep-pc s hriba«. Predstave bodo v Prosvetni dvorani na Korzu 13 danes in v petek ob
20,30	uri za podeželske abonente, za mesto pa v soboto ob isti uri. Poskrbljeno je tudi za avtobusne prevoze.
V četrtek, 11. t. m. ob 20.30 za abonente z Vrha, Rupe in s Peči vozi avtobus št. 1
šolska oblast je dovolila, da bo tudi v Gorici seminar za slovenske profesorje in učitelje, kot je bil že lansko leto v Gorici in prejšnji' mesec ponovno v Trstu. Trajal bo najbrže zadnje dni v marcu. Predavali bodo profesorji iz Ljubljane predvsem o pouku slovenščine, psihologije, glasbe, o moderni slovenski književnosti in o metodi šolskega ocenjevanja. Seminar je v prvi vrsti namenjen učiteljem in profesorjem nižje srednje šole. Primerno bi bilo, da bi bila določena predavanja namenjena tudi šolnikom na višjih srednjih šolah.
ZA POUK MODERNIH JEZIKOV
Državno združenje podpirat el jev za pouk modernih jezikov v osnovnih šolah, ki ima svoje pokrajinsko tajništvo v Ronkah, nam jo poslalo dopis in sklepe o tem vprašanju.
V sporočilu pravi omenjeno tajništvo, da se v goriški pokrajini udeležuje takih tečajev 371 otrok v starosti od 8 do 11 let. Poučuje pa devet učnih moči, in sicer na šestili tečajih angleščine, ki so v Tržiču in ?.agraju, in na štirih za nemščino v Grade-žu. Starši imajo namreč pravico izbirati, kakšnega jezika naj se njihovi otroci uče.
Tajništvo omenjene zveze pa zdaj sporoča, da bo naredilo vse potrebne korake za ustanovitev tečajev, kjer se bodo poučevali zlasti jeziki, ki jih govore obmejni narodi.
Pri nas bi torej prišla v poštev slovenščina v teh tečajih.
Mnenja pa smo, da podobni tečaji za pouk modernih jezikov na italijanskih o-snovnih šolah nikakor še ne zadostujejo za dobro poznanje tujega jezika; to pa še posebej tu ob meji, kjer bi morali italijanski otroci poznati slovenski jezik, vsaj približno toliko, kot poznajo naši otroci italijanščino.
Zato je nujno potrebno, da se vpdje na italijanske osnovne in srednje šole tudi obvezen in reden pouk slovenščine. Le na ta način bomo lahko res prišli do potrebnega in koristnega medsebojnega poznavanja v duhu skupnosti in sodelovanja.
PREMEŠČENJE
Pred dnevi se je razširila po mestu novica, da je bil goriški šolski skrbnik prof. Simoncini nenadoma premeščen s svojega mesta. Menda je že odšel na novo službeno mesto v Asti.
ob 19.45; iz Doberdoba in s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 19.45.
V petek, 12. t. m. ob 20.30 za abonente iz Pevme, z Oslavja, iz Števerjana, Dvora, Bukovja in Podgore vozi avtobus št. 1 ob 19.45; iz Jamelj, Dola, Gabrij, Sovodenj in Štandreža vozi avtobus št. 2 ob 19.45.
Šaloigra danskega dramatika Ludviga Hol-berga bo v slovenščini prvič na odru. Komedija je stara, saj je njen pisatelj umrl že leta 1754. Toda prosvetljeni Holberg je vlil v delo toliko satiričnih iskric in pristne ljudskosti, da so njegovi ljudje na odru še danes živi.
nega pokazati v lem pogledu. Premeščen je je menda v zvezi z imenovanji učnih moči na neki srednji šoli v Furlaniji.
Novega šolskega skrbnika pa višja oblast še ni imenovala.
PREKOMEJNI PREHODI
Obmejni prehodi so vedno tudi znak za več ali manj urejene gospodarske in druge razmere med sosednima državama.
Po valutni preuredbi v Jugoslaviji so prehodi čez mejo precej upadli, kljub vsem nadam in teorijam. V mesecu februarju so našteli obmejni stražniki 967.396 prehodov. Ta številka je približno za 9000 enot nižja kot lanska v istem mesecu. Vendar pa je za 2351 enot višja kot v mesecu januarju.
GORIŠKI STRAŽNIKI
Oddelek goriških mestnih stražnikov je imel tudi lansko leto polne roke dela. V prvi vrsti je bil zaposlen pri varnostni službi na cestah; pri tej dolžnosti je uporabil 30 tisoč ur in 40 tisoč kilometrov poti z avti in motocikli. Draga dejavnost mestnih stražnikov je bila usmerjena na nadzorstvo javnih trgovin, prodajaln in tržnic.
Zapisali so tudi 6900 prekrškov v cestnem prometu in naložili približno devet milijonov lir glob.
Kljub vsemu prizadevanju pa še ni zadostna stražniška varnostna služba. Na izredno prometnem im šolskem križišču pred ur-šulinkami na nekdanjem Katarimijevem trgu je še vedno pomanjkljiva.
Doklej še? Ali do prve večje cestne nesreče?
OBČNI ZBOR
Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje svoj redni letni občni zbor. Potekal bo v dvorani Gregorčičevega kluba na Verdijevem korzu 13 v sredo 31. marca ob 20. uri.
Vljudno so vabljeni vsi člani.
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo NIŽJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v torek 16. marca 1971 ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek.
Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
KOLIKO JE ŠOLARJEV
Osrednji statistični zavod je izdal poročilo, koliko šolarjev in dijalkov je vpisanih na vseh šolah v Italiji. Skupno število znaša v tekočem šolskem letu — všteta so tudi vseučilišča — 9 milijonov 368.701.
Po raznih šolskih stopnjah je to število tako razdeljeno: na osnovnih šolah imajo 4.933.383 šolarjev ali 136.790 več kot lani. Nižje srednje šole obiskuje 2.164.181 dijakov, to je 99.419 več v primeri z lanskim letom. Na višjih srednjih šolah pa študira
1.654.813 dijakov in dijakinj. Od lani je to število narastlo za 83.930 ali za 5.3 odstot ka.
Stalno naraščanje je že povzročilo občutno pomanjkanje šolskih prostorov in na srednjih šolah tudi učnega osebja.
Tako so ostali možaki brez zaslužka, marsikatera žena ali dekle pa brez rdečega na-gcljina.
GLEDALIŠČE V GORICI
novno razmišljanje o tem problemu, ali. je Majcen za življenja dobil pri Slovencih toliko priznanja, kot ga je dobil pri Srbih Andric, glede na to, da Sta oba pisaila pod iistim režimom in ia sta oba imela za sabo predvojno delovanje na visokih diplomatskih položajih. Zanimiv je tudi zapis M. Maverija o doslej neznanem obisku pisatelja Finžgarja v Zgoniku, kateremu je dodan tudi faksimile pisma škofa Sedeja o tem.
Literaturo zastopa nadaljevanje lanske povesti Zubekove v prevodu Marijana Breclja, ki se zdi za izhajanje v reviji nekoliko prerazteg-njena, vsaj v teh dveh številkah. Josip Kravos je prispeval tekočo zgodbo v svojem domačem, šaljivem slogu. Rubrika S popotno torbo na našo vas pa prinaša del življenjepisa samouki-nje Podmlačamke, katerega vrednost je v neb-
IZ KULTURNEGA ŽIVL.IENJA
Prvi dve številki tržaške Mladike
V petnajsti letnik — že kar 'lep, skoraj ne- Stanka Majcna, talko da je Rebula napisal po-verjeten jubilej za naše labilne razmere — stopa Mladika, družinski mesečnik, ki šteje naročnike po mailem v zamejstvu, domovini in zdomstvu,
(čeprav bi jo nekaJteri radi zožili na župnijski listič za veroučni pouk), in sicer stopa v svoji tradicionalni zunanji obleki, z opremo akademskega slikarja Lojzeta Perka, ki je korak nazaj v primeri z nekaterimi prejšnjimi, npr. Palči-čevo. Vendar pa je zato revija precej prenovljena vsebinsko, salj odpira vrsto novih rubrik, katere vse kažejo korak naprej k odprtost., sodobnosti in večji živahnosti. Najprej prepotrebni Čuk na Obelisku, ki, 's smislom za satiro, v šaljivi obliki kaže na razne anomalije v tukajšnjem prostoru, din to s čutom za mero, ostrino in včasih kar duhovitim želom. Osvežu joča je tudi rubrika Mlada beseda, kjer bodo, kat obeta začetek, pokazali mladi svoje sposobnosti kot literati in kritiki, kair je bilo več kot potrebno. Obetajoča je tudi rubrika, odprta v 2. številki, namreč Slovenski poldnevnik, kjer Odmevajo razni pojavi v slovenskem svetu po raznih delih sveta, kar služi večji informaciji med člani istega narodnega Občestva. Tudi Tržaški zvon, novo ime za pisma na platnici, je z novim imenom dobil tudi več odmeva med bralci, saj se oglašajo z raznih koncev in tudi precej kritično, tako da mora urednik kar pridno pripisovati komentarje ali opravičila. Potem je nova tudi živahna stran Za sodobne žene in dekleta z lepimi, duhovitimi vinjetami Klavdija Palčiča — ter Vrtovi muz z aktualnimi ocenami: tako z ostro oceno obiska slovenskih pisateljev v Trstu, s kritično oceno učbenika ze, filozofijo (ocenjuje prof. Sedmak) in nove knjige pisatelja Vitnka Beličiča (Rebula). Pesmi je malo, Odlične pa so zadnje čase v Mladiki tiste, ki jih piše mlada pesnica Bruna Pertot. Tudi u-vodniki so živahni, v prvi številki odgovarja vrsta ljudi z raznih področij na vprašanje, kaj pričakujejo od leta 1971. Čeprav je vprašanje stereotipno., so nekateri napisati zelo osebne in pogumne misli. Nekateri so seveda ostali na sto let starih pozicijah, npr. tisti, ki se sklicuje na Mahniča in Obožuje njegove nazore ter jih želi Mladiki. Veliko prahu je vzdignila polemika pisatelja Alojza Rebule okrog pisatelja
terarnem in zato pristno doživetem in toplem odkrivanju življenja slovenske vasi v pclprete Idi dob..
Tekoče je napisan sestavek mlade Marije Besednjak, ki k-aže njeno nagnjenje k razmišljanju in presojanju, s toplim čustvom pa je napisan spis Anke Peterlin, tudi - v Mladi besedi, o neni babici. Profesor Jevnikar tudi v tem letniku nadaljuje svoj Pregled sodobne zamejske literature, in 'sicer konča pregled Kanade in začne z Avstralijo. To je, kolikor vemo, edini pregled, ki zajema vse, kar je izšlo po vojni izven meja Slovenije.
Skratka, lahko rečemo, da je letos napravila Mladika korak naprej: na enii strani' v večjo ljudskost, na drugi k bolj sodobnim tonom, na tretji pa ohranja približno eno tretjino prostora zahtevnejšim Stranem, namenjenim izobražencem. Posdbno je treba pozdraviti to, da je odprla strani mladini in pa ustregla bralkam, mislimo, s ponovnim kotičkom za ženške, ki sicer ni stereotipen, pa bo najbrž zalto zadovoljil posebno mlajše.	nd.
O Vorenčevem slovarju (Dodatno pojasnilo)
V 829. številki našega lista smo ped na- ki je pred letom 1950 dobil iz Gorice pre-slovom Kulturno sodelovanje poročali o Vo- J slikanih prvih 50 strani tega slovarja. V raz-renčevem slovarju. V zapisek pa so prišle ne-' pravi, ki jo je prinesel tretji letnik Slavisti-katere netočnosti , zato omenjeni članek'čne revije (1950, str. 91-97), popravlja dotlej popravljamo in dopolnjujemo z dodatki; postavljene napačne hipoteze, ki so bile ob-knjižničarja Marijana Ereclja :	Vorenčev | likovane na premajhnem poznavanju rokopisa,
slovar ni bil šele pred nedavnim naj-,pr;naša pa tucjj ve|,jik0 novih ugotovitev. Ven-den. Že Pohlin piše in ga v svojem delu Bi- dar se tudi Šolar na več mestih omejuje s
pripombo,, da bo dokončno sodbo moči iz-
bi iotheca Carniolae (1803) pripisuje p. Ks. Vo-rencu. Leta 1919 je	Blaž Grča v Domu in
svetu poročal o tem	slovarju in ga opisal to-
liko podrobno, da je na podlagi tega opisa V. Steska lahko	takoj ugotovil, da gre	...	...	.......
prav za rokopis, ki	ga navaja Pohlin. Blaž	lezi'k	Pn	Slovenski	akademiji znanosti m umet-
reči šele takrat, ko bo znanstvenikom na voljo celotna fotokopija rokopisa.
To je sedaj storjeno. Inštitut za slovenski
Grča je rokopis imel dvakrat v rokah; prvič leta 1869, se pravi štiri leta potem, ko ga je Kacin prinesel iz Otaleža v knjižnico goriške-ga semenišča, drugič pa tik pred prvo svetovno vojno, preden so knjige spravili v zaboje na varno.
O Vorencu, bosonogem avguštincu, je kasneje pisal Fr. Kidrič v Časopisu za jezik, književnost in zgodovino (1924), kasneje še Anton Breznik v razpravi o slovenskih slovarjih (Razprave društva za humanistične vede III, 1926), najobširneje pa pokojni Jakob Šolar,
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
VIATICUS
XXX.
To sem si Skušal psihološko razložiti s tem, da so Skandinavci podzavestno ^užaljeni«, da je prišel diktatorski režim na viado v državi, ki je veljala v njihovih predstavah kot demokratična, pripadajoča zahodni kulturni in politični sferi, medtem ko se jim zdi, da so še hujše diktature v Rusiji, Španiji in drugod nekaj naravnega, nad čemer se ne splača razburjati se, ker pač že tako dolgo trajajo. Na Oblast so prišle v času, preden je sedanja srednja generacija v Skandinaviji miselno dozorela, zato tistega nasilnega prevrata ni doživela in ga ne nosi v svoji zavesti. Toda z Grčijo je drugače. Polkovniki so prišli na oblast v današnjem času in zato pomenijo veliko večji izziv za demokratično zavest povprečnega Skandinavca.
Tako si naprednost in konservativnost lepo
držita ravnotežje v miselnosti skandinavskih ljudi: kar je daleč, bodisi geografsko bodisi časovno, jih ne vznemirja in ne boli, niti vojna v Vietnamu, razen že omenjene skupinice; vse imajo lepo katalogizirano. Ne marajo pa zmede v svojih predstavah. In tako zmedo je napravil v njih grški polkovniški režim.
Konservativnost mišljenja povprečnega Skandinavca je tudi vzrok, da ne morejo razumeti manjšinskega vprašanja, kot npr. v Italiji, ali nacionalnega vprašanja v večnarodnih državah, kot jo Jugoslavija. KraCkomalo jim ne gre v glcivo, kako da obstaja npr. v Italiji narodna manjšina, ki hoče biti tudi politično avtonomna, z lastnimi strankami itd. Prav tako jim ni mogoče dopovedati, da živi v Jugoslaviji več med seboj različnih naredov z različnimi jeziki in kulturami tor da to ti naredi avtonomni, z lastnimi republikami, (daljo)
nosti ima sedaj, zahvaljujoč se razumevanju g- nadškofa Cocolina, ki je s svojim dovoljenjem in naklonjenostjo omogočil (ne: poskrbel za fotokopiranje), da se je napravila fotokopija slovarja, možnost, da lahko na podlagi točnega teksta 'raziskuje nastanek tega rokopisnega kodeksa. Zaenkrat je tudi nerazrešeno vprašanje, kako je rokopis zašel v Otalež. Podatek, da bi Vorenc bil v Otaležu dušni pastir, zaenkrat še ni dokumentiran. V toliko je treba omenjeni zapisek v 829. številki našega lista popraviti in dopolniti.
SPACAL IN PALČIČ RAZSTAVLJATA V LJUBLJANI
Pred kratkim so v Ljubljani! zaprti dve razstavi, na katerih Sta sodelovala tudli Tržačana Lojze Spacal in Klavdij Palčič. Spacal je na samostojni razstavi v Mali gallerij.i prikazal nekaj novejših grafik, v katerih so prevladovali motivi z značilntoi elementi k raške ljudske arhitekture, izdelani v ploskoviti tehnik1! 'ih skrajno poenostavlj enih oblikah.
Veliko pozornost med ljubljansko publiko so vzbudila tudi dela Klavdija Palčiča, ki je razstavljal v Mestni galeriji skupno 's koroškim slovenskim slikarjem Omanom. Obiskovalcu je takoj padla v Oči zlasti razlika med slikovitimi, razgibalnimi In skoraj fantastičnimi oblikami pri Omanu 'in umirjenostjo, jasnostjo in barvno skladnostjo pri Palčiču. Razstavo je v televizijskem dnevniku pokazala 'ljubljanska televizija, Oba umetnika pa sta naiStOpilla tudi v oddaji »Kulturne diagonale«. Razstava v Mestni galeriji je pomenila samo uvod v načrten prikaz ustvarjalnosti slovenskih umetnikov, ki živijo In delujejo v zamejstvu.
Problematika gnojenja v tržaški pokrajini
hnietiihtuo
Z večjim poudarjanjem potrebe po gnojenju in z večjo propagando s strani proizvajalcev in trgovine z gnojili je narastla potrošnja gnojil. Sorazmerno s tem se je povečala tudi zmešnjava glede njihove uporabe. Na enii strani teži propaganda k poenostavljenju (komipleksno gnojilo v razmerju 10:10.:10 naj bi povsod ustrezalo), na drugi strani ni pospeševalna služba organizirana tako, da bi bila kos zahtevam. Slednja, kot znano, je preveč obremenjena z birokratskim delom (to velja za pokrajinska kmetijska nadzorništva) in torej ne more opravljati vloge nekdanjih potujočih posvetovalnic. U stanova za pospeševanje kmetijstva (ERSA) ni v tern oziru storila dosti, vsaj pri nas ne. Kmetovalci so zaradi pomanjkanja ustreznih kmetijskih šol v večini primerov brez temeljite osnovne izobrazbe, s pomočjo katere bi se sicer lažje znašli v današnjem precej zamotanem položaju na področju gnojil. Krnc-tijiski tečaji so sicer mnogo prispevali k izobrazbi kmetovalcev, vendar to iz prej navedenih razlogov nikakor ne zadostuje.
ORGANIZIRATI VRSTO DOMAČIH GNOJILNIH POSKUSOV
Treba bo, vsaj pri nas, iti nova pota. Vrsta domačih gnojilnih poskusov in z njimi povezanih raziskav zemlje in rastlin bi pripomogli h kopičenju znanja. Rezultati teh raziskav, dopolnjeni z izkušnjami agronomov in samih kmetovalcev, bi lahko služili kot osnova za pravilno in ekonomsko gnojenje v naših krajih. Seveda bi bilo ob tem treba tudi nekoliko dvigniti stopnjo strokovne izobrazbe, če bi hoteli res priti do zadovoljivih rezultatov v rabi gnojil posebno glede njihovega odrejanja in izbire. Za pravilno odrejanje gnojil pa se je treba odločiti za vrsto analiz tal v najbolj primernih zemlji-
TEDENSKI PREGLED
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA BOR - ČELANA 3:0 C15fl, 15:6, 16:6)
Bor se je nadvse častno poslovil od domače publike, potem ko je skozi vse letošnje prvenstvo želi velike uspehe. Zadnji gost, Čelana iz Bergama, je v sobOtnli tekmli doživel pravo katastrofo, saj je v vsej tekmi zbral le 13 točk Tržačan!, ki so se spet vrnili v Odlično formo, so dobesedno zmleli nasprotnika, čeprav je trener Veljak poslail na igrišče vse rezervne igralce. Ta nekak trening je našim fantom služil kot priprava na zelo zahtevno zadnje srečanje s Petrarco v Padovi, ki Si je že zagotovila napredovanje v A ligo. Plavi pa so letos že eno kolo pred kancem dokončno zasedli drugo mesto, kar !je največji uspeh naše Odbojke sploh. Čestitamo!
MOŠKA C LIGA KRAS - DELL’ACQUA TREVICO 0:3 (11:15, 11:15, 10:15)
Zgoničani so v zaostali tekmi proti eni izmed najboljših ekip tega prvenstva gladko zgubili. Igra rdečih je bila zadovoljiva, vendar so vsakokrat bb zaključku seta popustili, to pa je nedvomno posledica pomanjkanja treningov in morda prepričanja v svoje moči. Poraz pa ni demoralizira! Kraševcev, saj so že skoro gotovo
ščih in legali. Nekatere analize so poceni, druge so dražje, vendar je jasno, da bi tako analizo tal kot izvedbo celotnega programa morali prevzeti pristojni kmetijski organi, šele pozneje bi lahko predvideli primerno o-bliko prispevka, ki naj bi vzpodbujal kmetovalce, da se pos lužijo takšnih sredstev.
DOLOČITI MEJNE VREDNOSTI
Ne nazadnje bi bilo to vzpodbuda, da bi v posebnih serijah poskusov in raziskav določili mejne vrednosti za posamezne hranilne snovi npr. za fosfor na travnikih, za fosfor in kalij na njivah in posebno v vinogradih in sicer posebej za oba glavna tipa tal v tržaški pokrajini.
VPLIV GNOJIL NA RASTLINE IN ČLOVEŠKO ZDRAVJE
Poleg tega bi kazalo postopoma priti tudi do natančnejšega preučevanja, kako vplivajo gnojila na bilanco organske snovi v tleh, na strukturo tal, skratka na trajno rodovit nost zemlje, pa še vpliv na kvaliteto pridel ka. To je zelo pereče vprašanje, ker se čedalje več glasov dviga proti uporabi gnojil, ki se ne ozira na možen negativen vpliv za naše zdravje. Jasno je, da mora nekdo v določenem trenutku nekaj ukreniti, konkretno načeti reševati vprašanje, kako nadomestiti hlevski gnoj, ki ga je vedno manj.
SKUPNA POBUDA DEŽELNIH KMETIJSKIH USTANOV
Povsem jasno je, da se takšnega dela lotijo lahko samo strokovnjaki v znanstvenih zavodih v sodelovanju s pokrajinskimi nadzorništvi (ki jih ne gre izključiti iz takšnega delokroga), posebno pa v sodelovanju z Deželno ustanovo za pospeševanje kmetijstva (ERSA). S preureditvijo deželnih knte-
DOMAČEGA ŠPORTA
dosegli svoj čillj, tjj. obstanek v C lligi, kar je za prvo leto nastopanja vsekakor lep uspeh. V preostalih tekmah si morajo tako Drasičevi fantje nabrati potrebnih izkušenj, da bodo lahko drugo sezono častno zastopali svoje barve v zahtevnejšem prvenstvu. Odbojkarska, zveza je namreč sporočila, da bo prihodnje leto povečala število nastopajočih ekip v C ligi od osem na dvanajst.
ŽENSKA B LIGA SOKOL - ZARJA 3:2 (13:15, 11:15, 15:3, 15:3, 15:12) V povratnem derbiju za obstanek v B ligi je Sokol vrnili Zair j! milo za drago. Že pred začetkom tekme se je na Stadionu I. Maj zbralo precej navijačev, da si ogledajo to nadvse važno tekmo. Ekipi nista razočarali publike, saj je bila igra na zadovoljivi tehnični ravni, zlasti v odločilnem zadnjem setu; agomiilstlično pa so naša dekleta pokazala vse, česar so sposobne. Prva dva seta sta se začela z vodstvom Nabrežink. Bazovke pa so se kmalu zbrale ter dohitele in krepko prehitele nasprotnice. Bele so se tako predramile šele ob zaključku nuzov, ko pa je billo že prepozno za dosego zadovoljivega izida. Ko je že vse kazalo, da bodo rdeče z lahkoto Osvojile tekmo, so Veljakova dekleta zaigrala zbrano v naslednjih dveh delih igre in dobesedno strla vsak odpor Bazovk, ki so v dru-
tijskih raziskovalnih zavodov je verjetno več. upanja, da se bodo ta vprašanja reševala načrtno in dolgoročno. Čimprej pa bi morale omenjene ustanove sesti za mizo in izdelati program dela.
S strokovnimi predavanji pa naj bi še naprej skušali vzbujati zanimanje za vprašanja gnojenja, kajti še vedno se dogaja da mnogi ne ločijo rastlinskih (organskih) od rudninskih (umetnih ali anorganskih) hranil oziroma gnojil. Mnogi tudi ne vedo, da je treba praviloma vsako leto gnojiti vse kulture — razen metuljmic (npr. detelja) — z dušikom, losforom in kalijem in po potrebi tudi z ostalimi hranilnimi elementi in da zato dognojevanje samo z enim od glavnih rastlinskih hranil ne da in ne more dati najboljšega možnega ekonomskega učinka. Mnogi ne vedo, da lahko fosfor in v večini primerov tudi kalij trosimo izven vegetacijske dobe, da pa je delovanje dušičnih gnojil zelo odvisno od časa uporabe.
Zaradi hitrega razvoja industrije gnojil in spreminjanja sentimenta in pa zaradi prej navedenih razlogov, bi takšna pobuda bila več kot potrebna.
'— o —
OKUS TRŽAČANK JE ŠEL PO GOBE?
Tržačanke so od nekdaj slovele po svojem okusu in medi. Nikoli se niso Vdaljale pretiravanjem. Nova generacija Tržačank pa se je, kolt kaže, izneverite tej pozitivni tradiciji. Danes lahko vidimo v Trstu najslabše oblečene ženske v Italiji in v Evropi sploh. »Maksi«, ki napravi tudi iz najprikupnejšega dekleta grdobijo in ji da silhueto starke, je skoraj popolnoma prevladal med Tržačankami, tako kakor nikjer drugje Pri tem pa gre največkrat za slabo urejene plašče ali konfekcijo, iz slabega blaga, seveda v znamenju varčevanja, kaljti veliko blaga pač več Stane.
Marsikdo — zlasti med moškimi — žaluje za nekdanjim okusom Tržačank. Tako tudi jaiz.
M. B.
gih dveh nizih nabrale 'le šest točk. Prišli smo tako do odločilnega seta, ki so ga moraile Na-brežiinke vsekakor osvojiti, da so tako ohranile upanje za obstanek v B ligi. Set se je pričel u~ ravnOvešemo, pri stanju 44 pa je Zarja krepko povedla in to celo 10:5. Ko je vse kazalo, da si Sokol ne bo več opomogel, so se predstavnice nabrežimSke občine predramile in ob ipodpori glasnih navijačev dohitele naisproitnice ter osvojile set im tekmo. Igralke na olbeh 'straneh mreže so dobro opravile svojo nalogo, posebej pa velja omeniti Coljevo, ki si je že v prvem setu poškodovala gleženj, a je kljub temu ostala do konca na igrišču im odigrala svojo najboljšo tekmo.
BREG - PRIMAVERA MARZOTTO 3:2 (11:15, 12:15, 15:6, 15:10, 15:8)
Vse je kazalo, da bo Breg tudi v povratni tekmi z Doipoiavoro doživel poraz, saij je gostujoča efcilpa vodila že z 2:0. Ekipa iz Valda-gna se je izkazala za solidno moštvo z dobro obrambo in z zadovoljivim napadom. Brežahke se zlasti v začetku niso izkazale v napadu, ko pa je v tretjem setu Forausova začela zalagati tolkafiice z dobrimi žagami, so dekleta iz Doline kmalu strla vsak odpor Marzotta. Premoč naših je tako trajala do koinoa; v tem delu Igre lahko pohvalimo zlasti Klabjanovo ter že omenjeno Forausovo, ostale igralke pa smo videli igrati že bolje.
(Nadalj. na 8. strani)
RADIO TRST A
F.J.- 71 SMRT V POMLADI
♦ NEDELJA, 14. maroa, ob: 8.00 Koledar; 3 30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Skladbe za lutnjo; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaija za najmlaljše; 11.35 Riingaraja za n-:- 'e malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš .oais; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba ipo željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 M. Tonecki: »Peti za bridge«. Radijska drama. Prevedel F. Jeza; 16.15 Janaček: Suita za or k.; 16.35 Izbor popevk iz Festivala SanremO 1971; 17.00 Parada orkestrov; 17.30 Revija. zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.15 Poročila; 20.30 Naši kraji in ljudje v slovem umetnosti; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.40 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 15. marca, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutrainlja glasba; 11.40 Radiio za šole; 12.00 Kitarista Sabicas in Escudero. 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 1V..20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Oasamassimov orkester; 17.20 Za mllade poslušavce - Obletnica meseca -Ne vse, toda o vsem; 18. 15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.15 Polifonski zbor; 19.30 Nekaj jazza; 19.40 Poistni govori (6) - J. Kunčič: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo...«, 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.45 Slovenski sOlisti; 22.05 Zabavna glasba.
' TOREK, 16. marca, ob: 7.00 KOledar; 7.30 Jutra n-]ia glasba; 11.35 Šopek 'Slovenskih pesmi; 11.50 Na električne orgle igra Oaminii; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; in mnenja; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost;
18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Novele V. Bartdla »Samo kratek račun«; 19.25 Zbor »Vesna« iz Sv. Križa; 19.45 Glasbeni best-selletfji; 20.00 Danes v deželni upravi; 20.35 Wa-gner »Somrak bogov«. V odmoru (21.45) Per-tot: »Pogled za kulise«.
♦ SREDA, 17. marca, Ob: 7.000 Koledar; 7.30 Jp-tranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17. .00 Tržašfki mandoTinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce - Ansambli na Radiu Trst -Slovarček sodobne znanosti - Jevni-kar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost;
18.30 Radio za šole; 18.50 Kancertisti naše dežele; 19.10 Higiena in zdravfje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 »Bert, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.30) Za vašo knijižno polico; 22.20 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 18, marca, ob: 7.00 KOlodar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Igra trobentač Hirt; 12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Mersinu; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra kvartet Ferrara; 17.20 Za. mlade poslušavce. Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.10 Pisani balončki; 20.00 Šport; 19.30 Izbrali smo za vas; A. Arbuzov »Obljuba«; 22.25 Zalbavna glasba.
♦ PETEK, 19. marca, Ob: 8.00 Koledar; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Sv. maša v Rojanu; 9.45 Glasba za harfo; 10.00 Praznična matineja; 10.45 Koncert orkestra Glasbene Matice v Trstu; 11.45 J. Petertin: »Božja pot sredi breskovega cvetja«. Mladiniska igra; 11.35 Od motiva do motiva; 12.10 P. Benigno: Vpliv zdravil na človeško tetto (11): »Terapevtska uporaba nekaterih snovi, ki jifh vsebuje organizem; 12.20 - 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba itz vsega sveta;
16.30 E. Cevc: Preproste stvari: »Zibelka«; 16.45 ZalbaivnS orkester; 17.20 Za mlade poslušavce;
18.30 SOdobni slovenski skladaltelji; 18.45 Stru-mentalni ansambli; 19.10 C. Silvestri: Zgodovina tržaškega pomorstva (4); 19.25 Moški vokalni kvartet; 19.40 Postni govori (7) E. Škulj: »Zgodi se Tvoja vOlja...«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Koncert Operne glasbe; 21.45 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glaisba.
♦ SOBOTA, 20. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Veseli motivi; 12.10 N. Kuret: Ljudska ve-
»Zakaj bi te bilo sram?«
»Sam ne vem zakaj. Ampak vsakokrat, ko se spomnim tistega, me postane sram«
»Kaj pa se je zgodilo?«
»Najbrž veš, da sem potem, ko sem prišel iz zapora, na skrivaj odšel v tujino, da bi si tam poiskal delo? Tu me namreč nihče ni hotel vzeti v službo, poleg tega pa je vladala pri nas orezposelnoet, kot še zdaij.«
»Slišal sem, da si bil zunaj. Tudi sam si mi omenil.«
»No, torej. Bil sem v Franciji, a ilegalno, brez potnega lista. Francozi pa so bili tisti čas kar divji na ljudi brez potnega, lista, saj se je potikalo po Franciji na tiisoče beguncev iz Nemčije in tudi ljudi, ki so se hoteli preko Francije vtihotapiti v Španijo, da bi se bojevali v republikanskih tujskih brigadah. Francoski policiji so šli taki ljudje grozno na živce, bogve zakaj. Tudi jaz sem hotel v Španijo, kot prostovoljec. Vendar so me na naborni komisiji v Parizu zavrnili zaradi močne srčne napake, za katero do tedaj niti sam nisem vedel. Talko sem si začel iskati delo, a ga nisem našel. Nisem imel potrebnih papirjev, niti obrtnega manija, verjetno pa tudi ne dovolj spretnosti. Vedno sem bil v vsaki stvari precej neroden, kakor še zdaj,« se je nasmehnil.
»No, stvar se je končala tako, da sem se končno znašel v Parizu brez vsega, brez papirjev, brez dela in brez denarja. Klatil sem se okrog ilegalno in se skrival pred vsako uniformo. Tedaj mi je prišlo na misel, da bi šel na sovjetsko veleposlaništvo prosit, da bi lahko odpotoval v Rusijo. Saj veš, v Rusiji sem videl svoj ideal, Obljubljeno deželo socializma. Upal som, da mi bodo tam dali delo. Bil sem pripravljen iti, kamor koli bi me poslali, tudi v Sibirijo, in še rad, sajj sem toliko bral o deviški zemlji ob Bajkalskem jezeru Ob Amunju in v ^i-odnii Azili i. Rad bi bil oral novo zemljo i« sejal žito ali bombaž. Naravnost srečen bi se bil čutil, če bi me bili sprejeli. A me niso.«
»Zakaj ne?«
»Ne vem. Najbrž zaradi nezaupanja.«
TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s 7. strani) DOPOLAVORO MARZOTTO - BOR 3:2 (12:15, 15:13, 12:15, 15:5, 15:9)
Borovke so v Valdagnu odigrale svojo letošnjo naljslabšo tekmo, saj so izgubile proti za razred Slabši ekipi, ki je tako osvojila prvi dve točki prvenstva, a je kljub temu Obsojena na gOtov izpad. Plave so le Od časa do časa pokazale povprečno igro; drugače so bile zelo statične in so zagrešile več najosnovnejših in nerazumljivih napalk ter tako dovoljevale domačinkam, da so zbirale točke ter osvajale sete
Tržačankam želimo, da bi čimiprej pozabite na rovainja in vraže (12) 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14 45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaija za avtomobili ste; 16.10 Operetni odlomki; 16.30 »Pod svobodnim soncem«; Po romanu F. S. Finžgarja dramatiziral F. Jeza. Enajsto nadaljeavnje; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Otroški pevski zbor iz Brežic; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 StSare Slovenske ljudske igre: Jakob Benedek »Slavo-mir on Jovana«; 22.30 Zabava.a glasba.
»Saj imaš vendar tako pošten Obraz.«
»Zate, in za Anito seveda. A ne za druge.« Spet se je nekam bridko nasmehnili in se pogladil z dlanjo po obrazu, kot da bi hotel podzavestno ugotoviti, v čem je tako oblikovan, da ne vzbuja zaupanja.
»Torej se je slabo končalo?« je vprašal Tine, da bi pretrgal molk. Zdelo se je, da je Kos pozabi' kaj je mislil povedati, -ali da se je tako poglobil v tilsti neprijetni spomin da se ni spom-tiiO, da še ni končal pripovedovanja.
»Na veleposlaništvu rm je napotil vratar v veliko sobo, v kateri so sedeli trije ljudje. Vsak na drugem koncu sobe. In vsi trije so si bili močno podobni. Vsi trilje so imeli judovske ali morda armenske obraze, kaj vem, z velikimi u krivljeniimii nosovi itn debelimi ustnicami. Bili n majhni, črnolasi in temnopolti kot murni. Vsi.] tako se jih spominjam. Zdeli so se mi čudno majhni v tisti veliki sobi in čudno tihi in pusti, za predstavnike naljsrečnejše, najbolj revolucionarne države na svetu. Ko sem povedal, kaj bi rad so mi dejali, da je nemogoče. Ne sprejemajo delavcev za Sovjetsko zvezo. Nikakor. Jaz pa se nikakor nliisem hotel odpovedati svojim lepim sanjam o življenju v kakem pionirskem kolhozu Ob Bajkalskem jezeru ali pod Pamirjem, in sem silil vanje, nalj mi vendar ustrežejo. Dobro, je dejal končno eden izmed n'jih, naj izpolnim formularje. Vzel je iz nekega predala kup formularjev v francoščini im ruščini ter mi jih pomolil. Izpolnjeval sem jih dobro uro. Bili so formularji za potovanje v Rusijo. Brezbrižno jih je vzel, površno preletel in jih spravil v predal. Kdaij naj pridem po odgovor? sem vprašal. Črez kakega pol leta, je de jal. Ali res ni mogoče prej-? sem prosili. Saj ne morem toliko čaisa čakati v Parizu. Ne, prej ni mogoče, mi je odgovoril. Ti formularji morajo iti v Moskvo. Moral sem iti. Danes me je sram, če se spomnim, kako so me odpravili na veleposlaništvu države, ki sem jo imel tako rad in zaradi katere sem bili zaprt, da ne rečem dru gega.«
(Dalje)
DOMAČEGA ŠPORTA
to igro ter da bi prebolele trenutno krizo. Prof. Drasič mora mladim dekletom spet vliti zaupanje v lastne moči, ki je po Odstopu Pernarči-čeve precej splahnelo.
OSTALI IZIDI KOŠARKA
Moška D liga - BOR - ZUCCHERI 41:47 ODBOJKA
Moška D liga - BREG - PAV 0:3
ketna
PLAČAM po 100 do 200 tisoč lir za kolekcijo ali posamezne kopije mladincih zbirk:
TOPOLINO - Tre porcellini - Pape-rrno - Audace - Supplementi (dodatki) k Topolino - La risala - Yumbo - letniki od 1930 do 1940.
Pisati na naslov: Fermo posta TS, passaporto n. 2269661 /P.
Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphis.Trst