Občni zbor
Slov. prosvetne zveze
Delegati Slovenske prosvetne *veze s tržaškega ozemlja in delegati Prosvetne zveze na Goriškem so se jeseni leta 1961 sestali v Gorici na občnem zboru, ki je bil sklican prav z nameniti, da združi v enotno organizacijo obe do tedaj samostojno delujoči zvezi. Potrebo po taki združitvi je narekovala o-kolnost, da živimo vsi v isti državi in da imajo vsi deli naše narodne skupnosti v Italiji iste Probleme. Narekovalo ga je tu-
prepričanje, da bomo v eni sami veliki zvezi z večjim uspehom reševali naloge, zaradi katerih obstajajo naše organizacije. In, ne nazadnje, narekovala 8a je želja, da bi po eni sani organizaciji pospeševali ntedsebojno spoznavanje.
Po tej združitvi se danes pr-rič ponovno sestanejo zastopniki naših društev. Prvič bodo lahko naši prosvetni delavci ocenili, kako se Je obnesla združitev in kakšne pozitivne in negativne posledice je takratna °dločitev prinesla.
Naravno, da je bila nova, Dražena Prosvetna zveza, ka.o-te teritorialno področje zajema Ozemlje od Doiine preko Trsta, %rice, Beneške Slovenile ..a o ■ Rezije> nostavljena tudi pred hekatere probleme čisto logi-
enega 7-ieraja. SPZ je mo-iala v pogled t medsebojnih stikov najti nov način. V koliko 8e ji Je to posrečilo ali ne, bo Presodil današnji občni zbor.
Posebne prilike, v katerih deluje prosvetna organizacija narodne manjšine postavljajo taki organizaciji težje in razno-vrstnejše probleme, kot jih ima ®naka organizacija večinskega Uaroda. Poleg tega pa nima za Izvrševanje svojih nalog enako Ugodnih pogojev kot so oni večinskega naroda. Med te pogoje spadajo brez dvoma tudi denarna sredstva in vsi vemo, da luko SPZ, kakor tudi ostale slovenske kulturne ustanove, niso deležne s strani oblasti nikakršna podpore.
Naravno, da položaj narodne manjšine zahteva od njenih organizacij osnovno dolžnost, da se bori za sam obstoj te manjšine; da zavira in po možnosti za' :tavi asimilacijo. Zato mora krepiti zavest narodne pripad-hosti. Narodna pripadnost pa ^ more utrditi le s prepričanjem, da imamo Slovenci svoj
jezik, svojo literaturo, svoje običaje in svoje kulturne dobrine. Dobrine, ki jih hočemo še dalje razvijati v miroljubnem sožitju z drugimi narodi in ob medsebojnem spoštovanju. Dobrine, s katerimi hočemo dati naš, samobiten prispevek k skupni veličastni kulturni zgradbi civiliziranih- narodov.
Zato ne bo nikoli dovolj poudarjena važnost prosvetnega in kulturnega življenja za narodni obstoj naše manjšine. In, naravno, velik pomen, ki ga za kulturno življenje imajo naše prosvetne organizacije ter raznovrstne kulturne in umetniške ustanove. In nikoli ne bomo dovolj podprli, tako materialno kot moralno, teh organizacij v njihovem delu, ki je za naš nadaljnji obstoj tako bistvenega pomena.
Danes se večkrat slišijo pritožbe, da je premalo zanimanja za prosvetno delo. Nanašajo se v glavnem na preveč pičlo število aktivnih prosvetar-jev, dramskih amaterjev, zborovskih pevcev in podobno. Na drugi strani pa nam obisk naših kulturnih priredite- kaže, da je med našimi ljudmi za vsako prireditev veliko zanimanje. Napolnjene dvorane so pač precej zgovoren dokaz. Verjetno je lagodne j ši način življenja, ki ga prinaša napredek tehnike, kriv, da je danes manj zanimanja za aktivno prosvetno delo. Razvoj je prinesel tako velikansko izbiro hobbyjev, da se danes odloči za prosvetni hobby mnogo manjši odstotek ljudi. Kar pa še ne pomeni, da je naš človek postal brezbrižen za našo kulturo. Dobro obiskane prireditve govore dovolj jasno. In še bolj jasno pritožbe, da je marsikje kulturnih prireditev tako malo... Današnja publika zahteva le času ter razmeram primernejše oblike in način dela. Gotovo tudi kvaliteto .Ni res, da si želi le malovrednega kiča.
Ko se danes naši prosvetni delavci sestajajo na svojem občnem zboru, želimo, da bi probleme sodobnega prosvetnega dela temeljito obravnavali in prišli do koristnih in uspešnih zaključkov, želimo jim, da bi pri svojih sklepih imeli srečno roko in da bi njihove odločitve koristno vplivale na naš bodoči kulturni razvoj.
VU
Potihoma, da se ne zbudijo...


Glavni dogodek tedna je bil brez dvoma odstop Fanfanijeve vlade, ki sicer po ustavi —- kot mnogi ugotavljajo — ni bil nujen, toda že ob razpustu parlamenta v začetku letošnjega leta napovedan. Ni bil pa nujen tudi zaradi tega, ker so volilni izidi pokazali, da so si stranke levega centru pridobile nekoliko šibkejšo, vendar pa še vedno skoraj 60-odstotno večino glasov. Zato bi Fanfanijeva vlada levega centra lahko nadaljevala s svojim programom in bi do njene ostavke prišlo le tedaj, ko bi se tri stranke, ki so že v vladi sodelovale, dogovorile s socialisti za njihov vstop v vlado. Tak potek in razvoj povolilnega položaja bi bil tem bolj mogoč, ker celo sam Nenni zavrača trditve, da je treba čakati sklepe julijskega kongresa njegove stranke ker o posrednem ali neposrednem (kot doslej) sodelovanju socialistov lahko odločata vodstvo ali centralni komite PSI.
Zakaj se je zgodilo drugače? Predvsem zato, ker sam Fan-fani smatra, da je nujno izvajati dosedanjo eustavno prak-so», zlasti pa zato, ker zahteva najmočnejša struja — doro-tejska — krščanske demokracije in z njo vred tudi socialdemokratski voditelj Saragat, naj predsedstvo vlade prevzame namesto Fanfanija politični tajnik KD Moro. Kaže, da doro-tejci nočejo več Fanfanija, ker je preveč popuščal socialistom in zato zašel preveč na levo. Zelo značilno je, da se z njimi v glavnem strinja velik del tako imenovane ekonomske desnice, ki se je že potolažil z dejstvom, da pač drugačna vlada od levega centra ni mogoča in če je tako, potem naj bi bila čim bolj vlada centra in čim manj vlada levega centra, ko že desni center ali zgolj stari center ni več mogoč, če je do-rotejsko stališče kolikor toliko logično — kot je logično stališče omenjene desnice — se zdi nelogično stališče Saragata. In vendar ima tudi on svoje razloge zah). Upati je, da jih bo jasno obrazložil na zasedanju centralnega komiteja svoje stranke, ki traja prav ko pišemo te vrstice. Dobri poznavalci saragatovske politike trdijo, da je vmes pravzaprav njegova bojazen, ki je v bistvu ista kot dorotejska: tudi on se boji namreč Fanfanijeve preveč m levo usmerjene politike. Kaj takega pa si socialdemokratski voditelj od demokristjanskega ne more in ne sme dovoliti. Toda po drugi strani Saragat zatrjuje — in v tem je tisto socialdemokratsko protislovje ki ponovno prihaja na dan — da pristaja na programske točke KPI, pri čemer mu daje prav tudi Nenni. In zato je tem bolj značilno, da niti Nenni niti republikanski voditelj Reale ne zahtevata Fanfanijeve glave, ki seveda ne pomeni sa-
'■iiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii.........iliiiiitiiiiiimiiiiniiirnili.im..............................................................................................iiiiihiiiii...min....mn.....................
Pred noyo vlado
PRIZOR IZ NAJNOVEJSE USPELE DRAME JOSIPA TAVČARJA «V HONOLULU«, KI JO BO SLOVENSKO GLEDALIŠČE PONOVILO
PRVIČ DANES NA KONTOVELU OB’ 20. URI
TRETJI DAN VLADNE KRIZE V ITALIJI
tno glave, ki naj bi bila predvsem kriva demokristjanskega volilnega poraza, temveč pomeni spremembo določene politike.
In prav sprememba na slabše dosedanje politike levega centra, ki svojega programa v precejšnji meri ni izpolnila, je trenutno glavna nevarnost m hkrati težava za sestavo nove vlade. Okrog tega vprašanja se je dejansko vrtelo tako poročilo Mora na petkovem zasedanju glavnega odbora KD, o katerem se je včeraj diskusija nadaljevala.
Kaj je povedal Moro in kaj je glavni odbor, ki je njegovo poročilo odobril, sklenil? Odgovor je kratek: sklenil je nadaljevati s politično linijo, ki jo je sprejel neapeljski de-mokristjanski kongres, t. j. s politiko levega centra ob močnem poudarku nujnosti okrepitve borbe proti komunizmu, ki je pridobil nad en milijon glasov od leta 1958 oziroma 400 tisoč (kot je izračunal Moro) od zadnjih upravnih volitev in ki so odstotek svojih glasov dvignili od 19 leta 1946 na 25,3 letos. Razumljivo je, da je Moro štiri dobre petine svojega poročila posvetil prav temu uspehu KPI in neuspehu ali porazu — kot ga je sam imenoval — krščanske demokracije.
Kje so razlogi demokristjanskega poraza in komunističnega napredovanja? Moro je v odgovor na to vprašanje v glavnem dejal, da volivci «ni-so razumeli osnovne in nenadomestljive funkcije krščanske demokracije», komunisti pa so izkoristili spremembo starega socialnega ravnotežja, ki je nastal zaradi naglega razvoja države .Zdi se, da je s tem priznal hkrati nemoč in nesposobnost še vedno največje in najmočnejše stranke v državi. Hkrati pa je celo s pretiranim poudarjanjem svojega poraza pokazal odločno voljo, da se nazadovanje ustavi: predvsem z okrepljeno protikomunistično borbo in s «konstrnktivno zadovoljitvijo zahtev, ki jth postavlja socialna realnost v pre-viranju, ki je hkrati tudi nova».
To so seveda le besede, ki morajo najti svoje meso v konkretnem programu, o katerem pa Moro še ni govoril. Prav to pa je v veliki meri storil Nenni v svojem poročilu. Sicer ni povedal bistveno nič novega, vendar pa pada v oči v zunanjepolitičnem delu programa velik poudarek, da vključitev Italije v atlantskem zavezništvu ni v diskusiji ob istočasni večji vključitvi njenih pobud v politiko miroljubne koeksistence in vsega kar v to politiko spada. Seveda tudi ta po- * v
(Nadaljevanej na 2. strani)
DANES
Segni je nadaljeval posvetovanja o novi vladi
Živahna razprava o Nennijevem poročilu v CK PSI
Saragat je v poročilu na zasedanju CK PSDI predlagal tristrankarsko vlado levega centra ob zunanji podpori PSI, ki naj ji KD določi predsednika «Avanti!» kritizira Morovo poročilo, ker ne vsebuje programskih točk
RIM, 18. — V nadaljevanju posvetovanj za rešitev vladne krize je predsednik republike Segni sprejel danes najprej predsednika senata Merzagoro, nato predsednika poslanske
zbornice Leoneja, za njima pa ratoreja in Ruinija. Vsi štirje so novinarjem izjavili, da o svojih razgovorih s poglavarjem države ne morejo ničesar povedati Kot zadnji je bil danes pri Segniju — ki bo posvetovanja nadaljeval v ponedeljek — Saragat v svoj-stvu bivšega predsednika zakonodajne skupščine. Novinarjem je povedal, da se bo vnovič vrnil na Kvirinal v svoj-stvu pomičnega ' tajnika PSDI in da že sedaj lahko reče, da je Segniju povedal svoje mnenje, iti je tudi mnenje vodstva njegove stranke, in sicer, da je moč sestaviti danes samo vlado,levega centra, zakaj vrnitev na centrizem ni več mogoča, vladi pa mora predsedovati »človek. ki ima živ občutek za nevarnost, ki lahka danes 'nastane v drlavi .za, demt^cjacijo, a izbiro pre^uičarpo krSjčagiski demokraciji in seveda predsedniku republike: vlado pa naj sestavljajo predstavniki dosedanjih treh strank ob zunanji podpori socialistov; vladni program mora biti širok socialni program, ki naj sloni na veli-
bivša predsednika senata Pa-
kih reformah, na katerih je zainteresiran delavski razred: stanovanja, šolstvb, zdravstvo, socialna varnost«.
Ta program je obširno obrazložil Saragat v svojem poročilu n., današnjem .zasedanju CK PSDI, pri čemer je ponovil že znana stališča glede zunanje politike in poudaril, da PSDI pristaja na večstransko' atomsko oborožitev atlantskega pakta, ker nasprotuje povečanju števila a-tomskih sil. Nato je omenil, da spada v ta okvir tudi: pomiritev, razgovori za prekinitev a-tomskih poskusov, splošna razorožitev in prijateljstvo z nerazvitimi deželami, vstop Angli-j i v EST, podpora borbe proti novemu nacizmu v Zahodni Nemčiji, izpopolnitev borbe za evropsko enotnost. Ko je obravnaval formulo bodoče vlade, pa je še dOdal, da se mu zdi, da se tudi PSI strinja z njegovim predlogom.
Za giasove PSI je dejal, da bi jih bilo več, če bi bila stran-ba «bolj tekoča v polemiki in v napredovanju v smeri demokracije«. Za volilni uspeh KPI
pa je naštel tri vzroke: odvzem maksimalističnih glasov od PSI, oslabitev demokracije in napake političnega vodstva v okviru večine levega centra. Napredovanje komunistov po Saraga-tovem mnenju ustvarja nove probleme za to večino in dokazuje neučinkovitost alternativ z zoperstavljanjem komunistom te ali one stranke, ker je »edina učinkovita alternativa skupnost vseh socialno naprednih demokratičnih sil«. Za napredovanje socialdemokratov na volitvah pa je Saragat dejal, da je to «edi-na pozitivna plat volitev«, medtem ko je liberalni uspeh le «Pirova zmaga«. Izguba KD pa kaže na «nujnost preosnove te stranke«. — Po Saragatovem poročilu se je začela razprava, ki se bo nadaljevala tudi jutri.
V razpravi o Nennijevem poročilu na včerajšnjem zasedanju PSI so danes govorili: avtonomist Jacometti, Lelio Basso, avtonomisti Giolitti, Boni in Ču-ratolo, levičarja Libertini, Va-lori in drugi. Basso je dejal, da Nennijevemu porpčilu primanjkuje avtokritičnost, da je PSI s svojim zadržanjem dajala vtis, kot da bi bila solidarna z vsemi voditelji levega centra, tako da je KPI navidezno postala edina
stranka, ki lahko nadomesti KD. Poudaril je nato, da »e v Italiji ne more voditi demokratična borba z izolacijo KPI, kar pa nikakor ne potnem povtatlta na frontizem, kajti vsaka taka b&r-,ba zghteva sodelovanje socialistov,. komunistov in katolikov. »Novi levi center je možen ne samo na podlagi naprednejšega in bolje zajamčenega programa,' temveč predvsem, če bo imela PSI resničen občutek za stvari; to pa pomeni, da je levi center lahko samo ((taktičen kompromis, ki se vključuje v strategijo, ki mora ostati alternativa in ki ne trpi odstopanja od tistega, kar je nujno potrebno za politiko alternative.# Avtonomist Giolitti je dejal, da je premik volivcev v levo pozitiven za levi center, katerega program je večina volivcev vzela zelo resno. Na političnem planu pa mora PSI dokazati, da je moč z demokratično metodo doseči cilje oblasti in blaginje za delavski razred. Politika le-ega centra ima smisel samo, če sloni na obširnem dolgoročnem programu, ki vsebuje refor-mo struktur in ki je del načrtne politike. PSI je pred izbiro: ali lojalno in odgovorno sodelovanje za izvajanje določenega
programa ali pa prehod v opozicijo z namenom, da se ustva-ri nova večina s sodelovanjem PSI, večina, ki bo sposobna tak program uresničiti.
Levičarski prvak Valori je najbolj kritiziral Nennijevo po-ročilo v tistem delu, kjer govori o »atlantski lojalnosti, socia-listični enotnosti, funkciji socialistov OGlL s ciljem notranje polemike, protikomunistični borbi v delavskem razredu itd.« Po Valorijevem mnenju je levi center doživel poraz in glavni odbor Kd je poudaril predvsem antikomunizem pa se zato mora PSI upreti M&rovim nakanam in odločno povedati, da an-tikomunizmu nasprotuje. Kongres PSI mora ponovno ustvariti stranki «okvir osnovne perspektive in ji določiti funkcijo obnove italijanske družbe, ki pa ne more biti žrtvovana perspektivi levega centra«.
Jutrišnja številka glasila PSI «Avanti!» v. uvodniku glavnega urednika komentira Morovo poročilo na zasedanju glavnega od-bora KD in pravi med drugim, da Moro ni socialistom postavil ultimata, toda še nič ni določeno, saj je doslej glede programa
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kot kaže tretji dan vladne krize
v Italiji, se njeno reševanje razvija normalno, saj je poteklo zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije brez hujših sporov in spopadov in tudi polemika s socialisti se ni zaostrila, kar velja tudi za socialdemokrate. Dejstvo pa je, da so doslej le socialisti in socialdemokrati obrazložili svoje programe za novo vlado, medtem ko — kot ugotavlja pravilno glasilo PSI — se voditelj KD vprašanja programa dejansko sploh ni dotaknil. In prav to je glavno ter hkrati najbolj težavno vprašanje.
Danes bo ves svetovni tisk s poudarkom objavil vsebino poročila generalnega tajnika ZKJ maršala Tita na plenarnem zasedanju CK ZKJ v Beogradu o mednarodnem položaju in o stališču ZKJ do mednarodnega delavskega gibanja. Tito je v svojem poročilu ponovno še bolj ostro obsodil politiko kitajskih voditeljev in jasno orisal odnos ZKJ do KP Sovjetske zveze ter komunističnih partij ostalih socialističnih držav ter mednarodnega delavskega gibanja in poudaril potrebo po nadaljnjem izboljšanju teh odnosov, brez opustitve neodvisne zunanje politike SFRJ.
Od ostalih mednarodnih dogajanj pa je najvažnejši članek sovjetskega admirala Gorčkova, ki poudarja, da se bo sovjetsko ladjevje poslužilo svojih zakonitih pravic na podlagi haaške konvencije, ki predvideva »uničenje piratskih ladij in zajetja njihovih posadk, da se postavijo pred sodišče.« Članek je sovjetsko opozorilo ameriškemu Pentagonu, ki je sklenil opremiti trgovske ladje atlantskih držav z izstrelki »Polaris«. »Zaradi tega bi morali ameriški avanturisti razmisliti o posledicah, ki bi jih imelo uresničenje njihovih načrtov«, piše sovjetski admiral in dodaja: »Sovjetske oborožene sile budno spremljajo napadalne priprave Pentagona in njegovih zaveznikov in so pripravljene zadati napadalcu vsak trenutek smrten udarec z vso silo svojih jedrskih izstrelkov.«


TRETJE PLENARNO ZASEDANJE CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Titovo poročilo o stališču ZKJ do mednarodnih vprašanj in o nalogah mednarodnega delavskega gibanja
Nujnost krepitve vseh naprednih sil - Ostra kritika KP Kitajske, ki se bori proti destalinizaciji - Izboljšanje odnosov med SFRJ in ZSSR ter drugimi socialističnimi državami in komunističnimi partijami brez opuščanja neodvisnosti v zunanji politiki SFRJ
BEOGRAD, 18 — V sejni dvorani srbske skupščine je bil danes tretji plenum CK Zveze komunistov JuJgoslavije, ki mu je predsedoval tajnik CK Edvard Kardelj, generalni tajnik Josip Broz Tito pa je podal —
poročilo o stališču Zveze komunistov Jugoslavije do aktualnih mednarodnih vprašanj in o nalogah mednarodnega delavskega gibanja v borbi za mir in •ocializem.
Tito Je najprej •ugotovil, da se družbeni razvoj danes giblje od kapitalizma v socializem Ustanovitev številnih socialističnih dr-žav in krepitev socialističnih in naprednih sil na svetu sta poglobila krizo kapitalizma kot družbenega sistema, pospešila padec kolonialnega sistema in ustanovitev novih nevezanih držav. Uresničenje sprememb v neodvisnih bivših kolonialnih državah pa otež-koča velika zaostalost. Tem državam je potrebna ne le materialna pomoč, temveč globoko razumevanje njihovih težav. To razumevanje in nesebično pomoč pa jim lahko nudijo samo socialistične in napredne države. «V današnjih pogojih, je poudaril Tito, so vsi narodi zainteresirani za ohranitev miru na svetu, ker se zavedajo, da bi v pogojih atomskega orožja tekmovalna vojna pomenila splošno katastrofo.«
7.a Zvezo komunistov Jugoslavije je jasno, da je napredni razvoj družbenih odnosov in mate-rialna krepitev socialističnih držav zgodovinska nujnost socialističnih sil v sedanji dobi. Zveza komunistov Jugoslavije ima za svojo internacionalistično dolžnost krepitev vseh naprednih sil, ki streme no socializmu. Koeksistenca med državami z različnimi družbenimi sistemi je neobhodna potreba vseh narodov. Aktivna koeksistenca je v sedanii dobi eno najmočnejših političnih sredstev borbe mednarodnega delavskega gibanja za družbeni napredek in za krenitev socialističnih sil na avetu. Na žalost, je ugotovil Tito, so zelo vplivne sile, ki menijo, da je hladna vojna v dobi nasprotij med socialističnimi in kapitalističnimi državami nekaj popolnoma naravnega. Obstoj socialističnih in kapitalističnih držav v današnjem zelo različnem družbenem sistemu je politična realnost, ki se ne da zbrisati z zemljevida z oboroževalno tekmo, oziroma s spopadi različnih družbeno političnih sistemov. Politika aktivne koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi je v današnjih pogojih edina alternativa in istočasno neobhodna potreba socializma in sveta •ploh.
Da bi se vojna izključila iz mednarodnih odnosov, je potrebno storiti vse, da se najprej odpravi hladna vojna, ki je ena največjih ovir za uresničenje miru in blaginje na svetu. Ta naloga se mora uresničiti s skupno akcijo naprednih sil in odgovornih državnikov.
«Sn politični in vojni č!n’telji na Vzhodu, kakor so na žalost kitajski voditelji, je dejal Tito, ki sodiio, da bi začetek razorožitve o-
sov s socialističnimi državami bilo v nasprotju s politiko aktivne miroljubne koeksistence Jugoslavije in da bi to imelo negativne posledice na odnose in sodelovanje Jugoslavije z nevezanimi državami in na konstruktivno vlogo, ki jo te države imajo v mednarodnih odnosih. Aktivna vloga in sodelovanje Jugoslavije z drugimi nevezanimi državami je v interesu vseh tistih sil na svetu, ki so proti vojni in za miroljubno reševanje vprašanj.
Tako stališče in pomen Jugoslavije pa ni všeč kitajskim voditeljem, ki so na trockističnih pozicijah. «Jugoslavija je za mir, je dejal Tito, in za mirno rešitev vseh spornih vprašanj. Toda Zveza komunistov Jugoslavije ne zanika borbe delavskega razreda v posameznih državah. Nasprotno, sodimo, da je borba delavskega razreda za boljše družbene odnose v vsaki državi velik prispevek k naprednemu gibanju ne le v dotični državi, temveč na svetu sploh. Sicer pa, je poudaril Tito, smo naše odnose do razredne borbe dokazali z deli in ne z besedami.«
Tito je poudaril, da so danes v revolucionarnem delavskem gi-banju nesoglasja med Kitajsko in nekaterimi drugimi državami, ki zastopajo dogmatska stališča, in ogromno večino socialističnih in komunističnih gibanj, ki so za napredek v svetu, za mirno rešitev spornih vprašanj, za miroljub. no koeksistenco med državami in narodi.
V zvezi z napaai Kitajske komunistične partije, je Tito dejal, da so jugoslovanski komunisti vedno priznali svoje napake in da niso nikdar trdili, da so bili in da so brez napak. »Toda, če gledamo na rezultate kitajskih komunistov v njihovem notranjem razvoju, tedaj so njihove napake proti našim velike kot Himalaja. Jugoslavija, je dejal Tito, ni dala nobenega povoda za spremembo odnosov Kitajske 1958. leta do Jugoslavije, in poudaril, da je glavni vzrok napadov kitajskih voditeljev na Jugoslavijo u-gled, ki ga Jugoslavija uživa v zijskih in afriških državah, posebno v nevezanih državah zaradi svoje nesebične in načelne podpore kolonialnim državam in njihovemu razvoju. In ta ugled, uživa Jugoslavija kot socialistična država zaradi svojega družbeno-poli-tifinega sistema. »Toda. vnaprej so propadli vsi poskusi kitajskih vo-diteliev, da bi nas očrnili pri a-friških in azijskih narodih posebno pri nevezanih državah, kajti vsi narodi dobro vedo, kakšna je Jugoslavija«.
Tito je nato dejal, da ne bo govoril o obrekovalnih napadih albanskih voditeljev na Jugoslavijo, kajti tu sploh ne gre za komuniste odnosno za ljudi z neko moralo, temveč za navadne avanturiste, ki so samo zvočniki kitajskih voditeljev. Napad vodstva KP Kitajske na socialistično Jugosla-
grožal »višje cilje« obstoječe a vjj0 je ses;lavnj dei pos]{Usa dog-dn' benn • Dolit čn“<ra sistema, in j matskih sil v delavskem gibanju da »o tisti, hi se zav««>majo za nn-1 zoperstaviti se naporom medna-polno razorož i«v naivni pači - ’ !: rodnega delavskega gibanja za u-m celo sovražn-Vi soc-a izma- M resničenje enotnosti akcije vseh ne trd mo, je de’al Tito. da bi naprednih sil na svetu za uve-sporazum o prenehanju jedrskih i;av]janje poiitike miru in mtro-poskusov. o razorožitvi, portnia ijubne koeksistence. Zato ta poli-nvrovne oogodhe z Nemčijo, reši- t;lla ni samo usmerjena proti ŽKJ, t«y vprašan-a Pcrhnn, n-vtralira- tcmve4 proti osnovnim interesom ei'» I.ao»a, spoštovanje neodvisno- VBeh naprednih ,it in socializmu.
;zem zbrale številne sile, ki so se utrdile, ki so v veliki večini razumele svojo vlogo in so pripravljene, da pred zgodovino prevzamejo svojo polno odgovornost za nadaljnjo usodo človeštva in uveljavljanje socializma na svetu.
V zvezi s tem je Tito ugotovil, da so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in med drugimi socialističnimi državami in komunističnimi partijami zadnje čase ugodno razvijali in da so pogoji, da se to sodelovanje še bolj razširi in poglobi.
»Na svetu je potrebno uveljavljenje socializma,« je poudaril Tito. «Temu se ne zoperstavljajo samo najreakcionarnejši krogi in ostanki kolonializma temveč tudi težnje v komunističnem gibanju, da se povampiri dogmatizem. ZKJ je dolžna sodelovati v borbi proti vsem negativnim pojavom, proti vsem tistim, ki zavestno delujejo na razdoru mednarodnega delavskega gibanja, proti politiki, ki zavira nadaljnji razvoj socializma,« je poudaril Tito.
»Mislim, je jasno, k, nosti in kakšna mora biti politika ZKJ v borbi za enotnost de-
je nadaljeval Tito, da kje in kakšne so obvez-
lavskega razreda in za pravilne odnose med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, ne da bi pri tem opustili svojo neodvisnost. Toda, je ugotovil Tito, naša neodvisna zunanja politika ne sme biti na škodo socialističnim državam in delavskemu gibanju. Naše trdno sodelovanje z vsemi miroljubnimi državami je v korist in v skladu s tako politiko.« Tito je poudaril, da je naloga ZKJ, da deluje za razvoj sodelovanja s komunističnimi delavskimi partijami, oblike in stopnje sodelovanja pa so odvisne od nadaljnjega poglabljanja medsebojnega razumevanja.
Pri tem bodo pozitivne in nega-tivneizkušnje iz preteklih dni koristno služile obema stranema, da se to sodelovanje gradi na trdnih o-snovah ln solidnih načelih. Morebitno nesoglasje Je potrebno na miren in konstruktiven način reševati. Da bi lahko pravilno ravnali in dali svoj prispevek k splošnim naporom vseh naprednih sil na svetu, je potrebno proučevati podobne družbene procese, spoznavati stvarnost drugih držav, objektivno infor-
držav, razkriti in razvijati plodno sodelovanje z vsemi revolucionarnimi partijami in gibanji.
•Jasno je,» je poudaril Tito, «da je potrebno razvijati čini plodnejše sodelovanje s socialističnimi državami. Iz teh postavk izhaja vrsta nalog v politični in idejni vzgoji. Internacionalizem in komunizem, ki konkretizira medsebojne odnose v socialistični skupnosti, morata biti prenešena tudi v naše odnose z drugimi državami in narodi, s tem da bodo plemenita čustva naših delovnih ljudi postala globlja in bolj človeška, S tem bo Jugoslavija pridobila še večji ugled in milijone novih prijateljev, ki so prevzeti z istimi stremljenji in ideali«, je zaključil Tito svoje poročilo.
V diskusiji o poročilu so sodelovali Milentije Popovič, Svetozar Vukmanovič, Dušan Kveder, Mi-jalko Todorovič, Aleksander Ran-kovič, Laza Mojsov, Dobrivoje Vidič in Veljko Vlahovič. Po razpravi je poročilo plenum soglasno odobril kot linijo in smernice za nadaljnje delo Zveze komunistov Jugoslavije.
B. B.
Vesolje
za ustanovitev večstranskih jedrskih sil je Spaak dejal, «da Zahodna Nemčija lahko sodeluje pri V ZDA so prejšnji teden izvrši■ I razpravi o uporabi atomskega o-
- I... - I _ a . .. _____I J _ l: » X ž _ ..	* .. 1- »1___; 1. ...I
mirati javnost o dosežkih drugih
iiiiiifiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
ATOMSKO OBOROŽEVANJE DRŽAV NATO
ZDA in Anglija zavračajo obtožbe SZ Moskovsko opozorilo zahodnim državam
Vrhovni poveljnik sovjetske mornarice javijo, da bo ta na podlagi mednarodnega prava uničila vse piratske ladje z izstrelki «Po!aris»
WASHINGTON, 18. — Ameriška in angleška vlada sta poslali sovjetski vladi noto, s katero zavračata sovjetske obtožbe v zvezi z ustanovitvijo jedrske sile NATO. Obe vladi trdita, da je namen ustanovitve te sile »izboljšati zakonito obrambo zahodnega zavezništva ln ne povečati nevarnost vojne«. Dalje pravita obe vladi, da nasprotujeta širjenju jedrskega orožja in da ima ustanovitev jedrske sile NATO namen preprečiti, da bi države članice imele lastno atomsko orožje.
Dalje pravita obe vladi, da ladje, ki bodo sestavljale jedrsko silo
NATO, ne bodo trgovske ladje, temveč vojne ladje, ki se bodo dale <z lahkoto identificirati kot sestavni del obrambnega sistema Zahoda«, in da ne bo šlo za noben poskus, da bi te ladje zakrinkali kot trgovske ladje.
V zvezi z obtožbami proti Zahodni Nemčiji poudarja ameriška vlada, da j« bonska vlada »demokratična« in da ima »miroljubne namene«. Angleška nota pa pravi v zvezi s tem, da Vzhodna Nemčija in druge vzhodnoevropske države delajo vojažke priprave. Angleška nota trdi tudi, da je sedanja napetost posledica po-itike vzhodnih držav. Obe vladi omenjata berlinski zid in dodajata, da sovjetska vlada nasprotuje sporazumu o enotni Nemčiji.
Glede pogajanj o prekinitvi je-drsk;h poskusov trdita obe vladi,
sprejemali vse tiste ukrepe, «ki so potrebni za njihovo varnost«. Na koncu pravita, da sta pripravljeni sprejeti «vsak razorožitveni ukrep, ki bi ga predlagala Sovjetska zveza, če bi bil učinkovit in realističen«.
Tudi zahodnonemška vlada je poslala sovjetski vladi noto, v kateri zavrača obtožbe glede prizadevanja, da bi dobila atomsko orožje. Bonska vlada trdi, da se je prostovoljno odpovedala izdelovanju atomskega, bakteriološkega in kemijskega orožja in da je pripravljena »sprejeti vse predloge, ki bi težili po dejanski omilitvi napetosti in po za jamčenju miru«. Glede Jedrske sile NATO trdi bonska vlada, da Jo ustanavljajo, «zato da se uprejo napadalni politiki Sovjetske zveze«.
MOSKVA, 18. — Vrhovni povelj, nik sovjetske mornarice admiral
da je	sovjetska	vlada tista,	ki	Sergej Gorč.ov objavlja	v «izve-
_ ~ z i_________________ t-i	.	:: t- si____i. ..	__ „ ____:
»ti Kube in re<:t»v drugih aktualnih mednarodnih vprašanj, od-»tranila vse probleme na svetu. Sodimo pa. da bi politika reševanja nadaljnjih aktualnih mednarodnih vprašani omogočila narodom, da svoje talente in energijo usmerijo v graditev novega si-»tema mednarodnih odnosov za po-»nešitfv ljudskega in družbenega razvoja«.
V nadaljevanju svojega poročila Je Tito ugotovil, da je zadnje čase v mednarodnem revolucionarnem delavskem gibanju prišlo do raznih hudih načelnih nesoglasij, bodisi v zvezi z mednarodnim položajem, kakor tudi v zvezi z Izvajanjem marksizma in leninizma. Voditelj Komunistične partije Kitajske ln nekateri drugi vztrajno zastopajo dogmatska stali ča v odnosih do nadaljnjega razvoja komunističnega gibanja. Zanikajo možnost reševanja spornih mednarodnih vpra anj z miroljubnimi sredstvi in sodijo, da Je to mogoče doseči samo s silo. Me ajo revolucionarno borbo delavskega razreda s koeksistenco med državami in narodi. Oni, kot kare, ne razumejo, da miroljubna koeksistenca med narodi ne pomeni ideološki kompromis, Ohranitev razrednih nasprotij in razreda borbe v kapitalističnih državah. Borijo se proti destalinizaciji in za povampirjenje stalinističnih odnosov in metod v komunističnem gibanju.
»Komunistična partija Jugoslavije ln njeni narodi so na svojem hrbtu občutili učinek stalinističnih metod. Pozdravili so sklep XX. m XXII. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze ne le zaradi obsodbe Stalinovih napak, temveč tudi zaradi ustvarjanja novega procesa v razvoju gospodarskih in dru benih odnosov v Sovjetski zvezi. Pomen teh sklepov je potrdila praksa. Zahvaliti se je treba tovarišu Hruščovu in njegovim sodelavcem, če so se izboljšali odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami, kar je ogromnega pomena ne le za Jugoslavijo, temveč za vse socialistične države in za revolucionarno delavsko in napredno gibanje sploh«.
«) obrl odnosi in sodelovanje s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami pa niso v nasprotju s politiko sodelovanja z vsemi državami, ki so za tako politiko na enakopravnih osnovah,« je dejal Tito in poudaril, da bi slabšanje odnosov z zahodnimi državami zaradi zboljšanja odno-
Tito je obtožil kitajske voditelje, ua s svojim delovanjem povzročajo fraiccionaško borbo v mednarodnem delavskem gibanju posebno v nekaterih azijskih komunističnih partijah in da s tezo, da se stališče revolucije premika od Vzhoda na Zanou, sku ajo skriti svoje aspiracije po hegemoniji in ideološkem monopolu v delavskem gibanju. »Po logiki voditeljev kitajske partije je proletarska solidarnost samo tista solidarnost, ki brez pridržkov podpira njihovo politiko in stališče. Doslednost te logike, se najboljše vidi v tem, da so Enverja Hodžo proglasili za najbolj o/'ednega revolucionarnega in vsakega marksista-lenini-sta«, je dejal Tito.
Komunistična partija Kitajske ie po besedah Tita postala središče, v katerem se zb.rajo dogmatske sile. Kitajski voditelji igrajo s svojim kritizerstvom in podcenjevanjem metode in načina borbe delavskega razreda negativno in demobilizatorsKO vlogo v delavskem gibanju. Na podoben način se obnašajo do nekaterih političnih sil v novoosvobojenih državah. Ob proslavi zadnjega dr-žavnega praznina na Kitajskem so kitajski voditelji javno proglasili geslo apermanentna nevarnost«, ki je, kot kaže kitajska varianta teorije Trockega o »permanentni revoluciji«. Danes pozivajo na enotnost delavskega razreda za »svetovno revolucijo, ki bi v sedanji etapi pomenila svetovno vojno in uničenje več sto milijonov ljudi«, a ne pozivajo na enotnost zaradi borbe za socializem in mir, »Zato ni slučajno, je ugotovil Tito, da je ta politika z-vrgla politiko pogajanj za rešitev spornih mednarodnih vpraša : in politiko v Bandungu objavljenih petih načel in se preusmerila na politiko zaostritve v Aziji in v mednarodnih odnosih sploh. Jasno je, je ugotovil Tito, da napredne sile na svetu ne morejo soglašati s tako politiko, ki n, v interesu miru, krepitve socializma in osvobodilne antiimpe-r.alistične borbe Ta politika negira borbo za mir. Duši borbo delavskega razreda v kapitalističnih državah za zboljšanje življenj, skih pogojev in pogojev dela, u-stvarja pogoje za sektaštvo in izolacijo množic v osvobodilnih in protikolonialnih gibanjih in u-stvarja široko področje za akcijo reakcionarnih in novokoloniahatič-nih sil. Tito je poudaril, da je v vseh teh vprašanjih potrebno za-vzeti jasno in načelno stališče in i da so se danes v borbi za sociali- |
noče tega sporazuma in da bi sovjetska vlada s sklenitvijo takega sporazuma »pokazala dobro voljo«.
Ameriška vlada pravi dalje, da je sovjetska vlada zavrnila »poskuse ZDA za zmanjšanje možnosti vojne po pomoti«, čeprav so ZDA »ohrabrene, ker je Sovjetska zveza sprejela predlog za ne-posredno povezavo med Washing-tonom in Moskvo«.
Ameriška nota pravi, da so na Zahodu »sprejeli obrambne ukrepe zaradi poprejšnjega sovjetskega sklepa, da ustanovi močan jedrski arzenal v Evropi«. Angleška nota pravi s tem v zvezi, da je v Sovjetski zvezi nameščenih 800 jedrskih raketnih izstrelkov za srednjo in manjšo razdaljo in da je glavno jedro teh izstrelkov naperjeno proti Angliji in njenim zahodnim zaveznikom. Angleška nota omenja nato navzočnost dvajsetih sovjetskih divizij v Vzhodni Nemčiji in okoli sto divizij na zahodnih področjih Sovjetske zveze in v Vzhodni Evropi.
Ameriška nota pravi, da bodo ZDA in njih zavezniki še dalje
stijih« članek, v katerem pravi, da se bo sovjetsko ladjevje posušilo svojih zakonitih pravic na podlagi haaške konvencije, ki predvideva «uničenje piratskih ladij in zajetje njih posadk, da jih postavi pred sodišče«. Članek je opozorilo Pentagonu zaradi sklepa. da opremijo trgovske ladje držav članic NATO z izstrelki »Po. la ris«.
Admiral Gorčkov piše med drugim; »Aednarodno praVo pooblašča uničenje piratskih ladij, naj te pripadajo kateri koli državi. Sovjetsko ladjevje se bo poslužilo svojih zakonitih pravic. Zaradi tega bi morali ameriški avanturisti razmisliti nad posledicami, ki bi jih imelo uresničenje njihovih načrtov. Sovjetske oborožene sile budno spremljajo napadalne priprave Pentagona in njegovih zaveznikov, Pripravljene so zadati vsak trenutek smrten udarec napadalcu z vso silo svojih jedrskih Izstrelkov.
((Sovjetsko ladjevje ima vse, kar potrebuje ne samo za obrambo obale Sovjetske zveze, za uničenje slehernega napadalca, ki bi prišel z morja, in da onemogoči
mimiititmiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiniiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiimiiiiimiiiHimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiimiiii
Koordinacijski odbor za manjšinska vprašanja je včeraj zasedal v Kopru
KOPER, 18. — V Kopru se je danes sestal koordinacijski odbor za manjšinska vprašanja o-krajnih odborov SZDL Reke, Pulja in Kopra. Razpravljali so o enotnih načelih pri izdelavi posebnih členov v statutih občin, kjer živi italijanska manjšina.
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki glavnih odborov SZDL Hrvatske in Slovenije, referent za vprašanja manjšin v izvršnem svetu Hrvatske Branko Manojlovič in predsednik jugoslovanske delegacije v italijan-sko-jugoslovanskem mešanem odboru za izvajanje določil londonskega sporazuma Mitja Voš-n jak.
Za osnovo razpravi o načelih še popolnejših zagotovil za vsestranski razvoj narodnostnih manjšin in enakopravnega polo-iaja občanov italijanske narodnosti je služil osnutek nekaterih členov bodočih statutov občin Kopra, Izole in Pirana. O-nutek statuta teh treh občin vsebuje 24 členov, ki podrobneje določajo pravice in načine uve-
ljavljanja enakopravnosti občanov italijanske narodnosti. Ti členi vsebujejo med drugim določila o enakopravnem položaju državljanov italijanske narodnosti na vseh področjih javnega in gospodarskega življenja, o načelih dvojezičnosti in enakopravnosti jezika narodne manjšine v javnem poslovanju, o šolah z italijanskim učnim jezikom, o dvojezičnih šolah, o pogojih za svobodno kulturno delovanje manjšine in drugih pravicah, ki izhajajo že iz zvezne ustave in iz republiških ustav.
AOSTA, 18. — Danes se je zaključil 13. kongres Federalne unije etničnih skupnosti. Delegati so izvolili za novega predsednika Nemca Johanesa Svenda, inšpektorja akademije »Bismarkstrasse« za dobo dveh let. Za častnega predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Danec Hans Schmidt. Za podpredsednike pa je kongres izvolil Pran coza Ing. Pierra Laurenta ln Frie dricha Volggcrja, sedanjega pod predsednika «Stldtiroler Volkspar tei».
njegovo udarno silo, temveč tudi, da z ofenzivnimi operacijami zada odločilne udarce vsaki sovražni mornarici in njenim oporiščem na najbolj oddaljenih področjih oceanov.«
Kar zadeva borbeno moč ameriške mornarice, je Gorčkov prepričan, da so ameriške atomske podmornice zgrajene ž velikimi pomanjkljivostmi. »Katastrofa s podmornico »Thresher«, dodaja Gorčkov, je samo posledica avanturističnega značaja tehnične politike Pentagona na tem področju, ker hoče kolikor mogoče naglo po. večati število atomskih podmornic v ZDA. Ta katastrofa potrjuje še enkrat, da je dejansko stanje a*
meriške podmorniške mornarice loval je, da 'mirovna pogodba daleč od take popolnosti, kakor • Nemčijo še ni sklenjena. Poudaril 1° J.Pr,1?tazuJeJ0.. »merici vojaški je, da je treba postaviti jedrsko voditelji v svojih izjavah.«	I orožje pod nadzorstvo O načrtih
*......
li nov poskus poleta v vesolje, ki je zelo dobro uspel. Astronavt Gordon Cooper je odletel s kabino »Zaupanju sedem» na tir okoli Zemlje, ki jo je dvaindvajsetkrat obrožil in je nato srečno pristal na morju. Cooper je letel nekaj več kakor 34 ur je preletel skupno skoraj milijon kilometrov. S tem uspešnim poletom so se ZDA zopet nekoliko približale Sovjetski zvezi, ki je glede poletov v vesolje precej pred ZDA. Vendar pa ta znanstveni uspeh ZDA zasen-iujejo druga ameriška dejanja, ki bi utegnila resno kompromiratt poznejše raziskovanje vesolja. Nedavno so ZDA namreč zopet izstrelile v vesolje 400 milijonov bakrenih igel. Sovjetska agencija Tass je objavila pooblaščeno izjavo. v kateri poudarja, da delajo ZDA s tem priprave za jedrsko vojno in da st postopoma lastijo pravico uporabljanja vesolja v tu namen. Agencija dodaja, da se a-meriški vojaki ne ozirajo na nevarne posledice za človeštvo, ki lahko nastanejo zaradi okuženja vesoljskih področij blizu Zemlje zaradi takih poskusov. Izjava dodaja, de Sovjetska zveza ne bc mirno gledala na tako početje in bo prisiljena izvajati potrebne posledice zaradi te nevarne pobude ZDA. Izjava omenja pisanje ameriškega tiska, ki pravi, da bi pas, ki ga bodo sestavljale bakrene igle. sestavljal «sistem kozmičnih komunikacij za vodenje raket in strateškega letalstva ZDA v primeru vojne«. Končno izjava u-gotavija, da so znanstveniki mnogih držav kritizirali ta poskus, ki bi utegnil ovirati komunikacije z astronavti na poti proti Luni in drugim planetom ter resno oškodovati astronavtsko dejavnost. S tem hočejo ZDA namenoma onemogočiti pobude za mednarodno ureditev dejavnosti v vesolju.
Vzhod-Zahod
V odnosih med Vzhodom in Zahodom vlada sedaj nekako zatišje, t.j. niso v ospredju taka vprašanja, ki bi nevarno stopnjevala napetost. Trenutno so še vedno glavno vprašanje razorožitvena pogajanja v Ženevi, ki pa se nikamor ne premaknejo. Dan za dnem ponavljajo vzhodni in zahodni delegati argumente, ki so jih doslej že tisočkrat in tisočkrat ponovili, tako da so nekateri izvenblokovski delegati naveličani poslušati vedno iste argumente in medsebojna obtoževanja ter so pozvali jedrske velesile, naj se vendarle odločijo na konstruktivnejša p opajanja.
Nekatere kroge na Zahodu in Se posebno francoske uradne kroge so razburile izjave belgijskega zunanjega ministra Spaaka, ki se je v intervjuju z zunanjepolitičnim komentatorjem moskovskih «Izvestij» izrekel za krepitev stikov in za ustvarjanje vzdušja medsebojnega razumevanja med Vzhodom in Zahodom.
Spaak je dejal, da je načelo miroljubne koeksistence sprejemljiva oblika in da bi nepriznavanje tega' načela dejansko pomenilo sprejemanje hladne vojne oziroma še huje, priznavanje, da je termo-nuklearna vojna neizbežna. Obla-
roija v okviru teh skupnih sil NATO, a da nima pravice reševati tega vprašanja.
Belgijski minister je dodal, da bi ustanovitev brezalomske cone v Evropi ugodno vpl.„ala na ureditev nemškega vprašanja. Odločno se je izrekel za sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim p aktom. Hkrati je kritiziral sklenitev pogodbe med Francijo in Zahodno Nemčijo in dejal, da ta sporazum ni pomirljiv činitelj.
Ta obsodba francosko-nemške pogodbe je izzvala ostro reakcijo francoskih uradnih krogov, ki so presenečeni, da se je Spaak opredelil glede dveh vprašanj, ki zanimaj o vse članice NATO, a ne samo Belgijo — glede nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom in glede brezatomske cone v Evropi.
Tito-Naser
Posvetovanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
ie Saragat prvi ne'Kaj povedal, ko je govoril o stanovanjih, šolstvu, bolnišnicah, socialni varnosti. »Toda tudi tu se ni moč ustaviti na sredi poti, ker so te stvari globoko povezane z reformo struktur, zakaj ni moč spremeniti lica države, če se ne spremenijo njene strukture, če se ne razbije staro ravnovesje in če se ne najde novo ravnotežje«. «Nen-nijevo poročilo obširno obravnava velika vpra; anja, ki jih vsem postavlja gradnja socialistične družbe in to so hkrati vprašanja, na katera morajo odgovoriti tudi komunisti v trenutku ko po tolikih hudih napadih ponovno pozivajo na enotnost«, zaključuje »Avanti« svoj uvodnik.
Zanimiva je bila polemika med sindikalistoma Polom in Foajem, ki je hkrati tajnik CGIL. Prvi je namreč predlagal, naj bi na kongresih socialisti nastopali ločeno od komunistov in navedel primer milanskega sindikalnega aparata, v katerem so sociallati v manjšini itd. Foa je obsodil vse tiste tovariše, ki vnašajo elemente razdora v enotnost leve baze v CGIL, ker to vodi do izgube delavske in kmečke baze, do politične smrti stranke kot socialistične sile. »Za razširitev enotnosti delavcev,« Je dejal Foa, »Je potrebno med nami in komunisti odkrito diskutirati vprašanje socialistične demokracije. Ta diskusija ja še bolj nujna spričo slabosti socialistične perspektive v delavskem gibanju Italije. Toda diskusija Je nemogoča, če Izhaja iz »sobe z gumbi« in iz sodelovanja v vladi s KD. Resnica je v tem, da vstopa medrazredna vloga KD v globoko krizo, ker se Je njena posredovalna meščanska vloga obrabila in zaradi mednarodne usmeritve cerkve, ki ponovno postavlja v diskusijo eno samo stranko za katolike To je počasen proces, toda gotov in preko njega dozorevajo pogoji za novo levico in novo desnico. Misliti, da bo ta proces zaustavil levi center, pa Je perspektiva, ki jo Je treba odločno zavrniti«,
Avtonomist Cattani je izrazil mnenje, da novi komunistični volivci niso glasovali za komunistično družbo, temveč za obnovo državnih in gospodarskih struktur države v okviru demokratične družbe. Avtonomist Brodollni Je kritiziral »zmerno linijo levega centra« in zahteval levi center, ki bo izvršil globoko obnovo, ki bo izvajal program in zaradi tega PSI mora misliti na opozicijo, če ne bo za vse to imela dovolj jamstev.
Razprava o Nennijevem poročilu se bo nadaljevala jutri.
Pred novo vlado
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavka ni brez protislovij in vprašanje je tudi, ali bo ostale tri partnerje v levem centru zadovoljila.
Odgovori na ta ln druga vprašanja boao začeli prlnajatl šele prlnoanji teuen, ko bo Se gni določil mandatarja za sestavo nove viade po zaključenem posvetovanju z voditelji posameznih stranic.
Ze sedaj pa je jasno, da bo moral sestavljavec sestaviti zopet vlado levega centra. In verjetno bo to piav Moro, ki je v petek istočasno z Nenmjem zavrnil zahtevo KRI, da se mora tudi ona spričo tolikšnega volUnega uspena vključiti v vladno področje. Mojo je to zavrnitev obrazložil s trditvijo, da je bistvena funkcija KD, da drti KRI izolirano v opoziciji, Nenni pa z ugotovitvijo: da pač sami komunisti vedo bolje kot kdor koli drug, da ie niso ustvarili rtotranjin in mednar rodnih, ideoloških in političnih pogojev niti glede sodelovanja s KD niti glede delavske enotnosti, vendar — je dodal Nenni — »zaradi tega komunisti niso izven igre, kot sicer ne more biti izven igre strnjena sila milijonov pristašev in volivcev, pa čeprav ostane ta i-gra omejena na zunanjo in samostojno ost, ki bi povzročila nadaljnji napredek sedanjega položaja, če M bila pod lojalnim vodstvom.» Zato pač sestavljavec nove vlade ponudbe KRI ne bo upošteval. Togliatt1 je s tem v zvezi v nekem članku zapisal: <Bila bi nesreča, če bi se sedanji pritisk ljudstva izkoristil ponovno za premik na socialdemokratske pozicije.*
Nov razgovor Rusk-Dobrinin
WASHINGTON, 18. - Dean Rusk ln sovjetski poslanik D t irinin sta Imela nocoj razgovor na jahti »Patrick J.» na reki Potomac. Zatrjuje se, da je hotel Dobrinln pred svojim odhodom na posvetovanja v Moskvo imeti razgovor z Ruskom o Nemčiji, Berlinu ln razorožitvi.
Cooper prispel v Honolulu
HONOLULU. 18. — Astronavt Gordon Cooper je prispel nocoj z vojno ladjo »Kearsarge« v Honolulu, kjer so ga čakale žena, hčer. ki in velika množica. Cooperja so prepeljali s helikopterjem z ladje na kopno.
Predsednik Z AR Naser je prejšnji teden obiskal Jugoslavijo, kjer se je na Brionih razgovarjal z maršalom Titom tn njegovimi sodelavci. To je bilo že trinajsto srečanje med njima. Skupno poročilo o razgovorih pravi, da sta predsednica ponovno ugotovila enakost ali podobnost pogledov na številna mednarodna vprašanja. Pri tem sta z zadovoljstvom ugotovila, da kaže vzdušje v odnosih na svetu nekoliksno izboljšanje in da prihaja vedno bolj do izraza spoznanje, da se mednarodni problemi morejo in morajo reševati miroljubno s pogajanji m sporazumevanjem.
Dalje sta z zadovoljstvom ugotovila, da nenehno narašča število držav, ki zastopajo politiko ne-povezovanja v bloke in da se hra-orilnn veva njihov prispevek k splošnim prizadevanjem za pomiritev in uresničenje miroljubnega sožitja med narodi. Predsednika sta prepričana, da je vloga izven-blokovski držav v sedanjem razdeljenem svetu nenadomestljiva. V tem sklopu sta vsestransko proučila mogoče oblike in smeri nadaljnjih akcij teh držav.
Razen tega sta predsednika ponovno poudarila, da je danes splošna in popolna razorožitev najnujnejša naloga vseh odgovornih vlad. Se poseben pomen pripisujeta sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov Zato pozivata odgovorne sile, naj se v največji meri trudijo, da dosežejo tak sporazum. Prav tako sta predsednika pozdravila pobudo držav Latinske Amerike o razglasitvi n jihove.ga ozemlja za brezatomsko področje.
Končno poudarjata, da je treba likvidirati ostanke imperializma in kolonializma, in zato je treba v najkrajšem času uresničiti izjavo OZN o priznanju neodvisnosti kolonialnim narodom. Z zadovoljstvom ugotavljata, da se je od zadnjega srečanja povečalo število neodvisnih držav v Afriki. Pri tem pa odločno obsojata prizadevanje neokolonialističnih sil, da bi spremenile naravni proces emancipacije in konsolidacije novih držav. Predsednika sta poudarila tudi Velik pomen bližnje konference OZN o trgovini in razvoju in konferen-
e/. ief°v afriških držav v Adis Abeb i.
Konferenca v Adis Abebi
V Adis Abebi, prestolnici naj-starejše neodvisne afriške države, so se zbrali zunanji ministri 32 neodvisnih afriških dežel, ki pred-stavljajo 80 odst. vsega afriškega prebivalstva. Zunanji ministri bodo na svoji konferenci — ki je U.V0,dKxV a/r!*k» vrh — obrazložili stališča svojih vlad do mednarod-ne?a . Položaja in gospodarskih, političnih in kulturnih problemov sodobne Afrike. Opravili bodo še zadnje priprave za veliko zgodovinsko srečanje šefov in premie-rov neodvisnih afriških držav, ki st bo začelo 22. maja.
Poleg šefov 32 neodvisnih držav se bo konference udeležilo tudi 19 voditeljev osvobodilnih in političnih gibanj nesamoupravnih o-zemelj Afrike. Skratka v Adis A-0®°; bo Prisotna skoraj vsa Afrika.
Glavni cilj konference je doseči akcijsko enotnost vseh neodvisnih afriških držav, ki so bile doslej razdeljene na tri grupacije: kazablanško, monrovijsko in skupino najmlajših neodvisnih držav, fci s® niso opredelile za nobeno od obstoječih grupacij. V pripravah za afriški vrh je prišla do izraza težnja, neodvisnih afriških držav, da ne glede na razlike, ki obstajajo med posameznimi grupacijami.. ustvarijo čim tesnejše sodelovanje in minimalni skupni program. Ta težnja po enotnosti izhaja iz problemov, ki so skoraj vsem afriškim državam skupni: posledice kolonializma, prodiranje neokolonializma, gospodarska zaostalost Afrike jn pritisk gospodarskih integracij. Bistveni problem za skoraj vse afriške države je pridobitev gospodarske neodvisnosti, ki je nujen pogoj politične neodvisnosti. V nekajletnih izkušnjah so afriške države prišle do spoznanja, da se morajo v boju proti zaostalosti bolj nasloniti na svoje lastne sile, ker se bodo le tako lahko upirale prodiraju ne-kolonializma. To pa bodo lahko dosegle, če se bodo tesneie povezale med seboj. V Adis Abebi naj bi torej izdelali platformo afriškega sodelovanja na vseh področjih: političnem, gospodarskem in kulturnem.
Med političnimi vprašanji, o katerih bo razpravljala konferenca v Adis Abebi, so glavna: likvidacija kolonializma na afriških tleh. medafriško sodelovanje, ki naj temelji na skupni afriški ustanovni listini in vprašanje odnosov do glavnih mednarodnih problemov Med mednarodnimi problemi je pričakovati, da bo poleg protiblo-kovske usmerjenosti prišla do izraza predvsem skunna zahteva vseh afriških držav, da ne bi afriškega kontinenta izkoriščali zn u-tomske poskuse.
Važno mesto bodo na konferenci zavzemali gospodarski problemi, zlasti gospodarski razvoj neodv.s-nih afriških držav.
Zasedanje ministrov GATT
V Ženevi se je začela konferenca ministrov za trgovino držav splošnega sporazuma o carinah m trgovini (GATT). Navzoče so dele-
gadje 50 držav članic./Na konje- nu papirju.
renči obravnavajo važna vpraš* nja za razvoj mednarodnega spodarstva in trgovine. Na dnevnem redu je tudi vprašanje razvoja nezadostno ruzvitih dežel iy odstranitev ovir za izvoz proizvodov iz dežel v razvoju.
Podlaga diskusije o trgovinski* in gospodarskih problemih nezadostno razvit ih držav so priporočila treh odborov GATT. F«po’£ čila teh odborov temelje na J'r"' gramu akcije, ki ga je predlagal 21 držav, med katerimi so Braelilija, Burma, Cejlon Čile, Kuba, Indija, Indonezija, Nigerija, in Jugoslavija.
Poročilo odborov ugotavlja, (j* je opaziti določen napredek flle°® krepitve trgovinske menjave nel ' dostno razvitih držav, da pa ;• še vedno prevelik jez med priporočili GATT in prakso. Poročilo nadalje ugotavlja, da članice GA TT še niso izdelale specljičnin programov aktivnosti v tej smeji m tudi niso določile datumov, oo katerih nameravajo progresivno zmanjševati in ukiniti carine n uvoz iz manj razvitih držav.
Program akcije 21 držav je središču pozornosti ministrov letošnjem ženevskem sestanku. 1 o program vsebuje sedem specifični" predlogov za ukinitev ali zmanjšanje obstoječih carinskih in druSl,, pregrad, medtem ko v osmi tocM predlaga vrsto ukrepov, kako ° olajšali napore manj razvitih OJ žav, da bi si zagotovile raznovrsv-nejši gospodarski razvoj, povečale svoje izvozne kapacitete in povečale dohodke od izvoza.
Program akcije predvideva drugim tudi oovezo industrijsko razvitih držav, da se ne bodo upirale povečanju uvoza iz manj razvitih držav in da ne bodo zviševale carin prav za tisto blapo, za katerega vedo, da ga nerazvite države v interesu lastnega gospodarskega napredka morajo čim več izvažati.
Druga točka programa se nanaša na kvantitativne omejitve. J* omejitve bi bilo treba odpraviti 0 letu dni, razen v posebnih prim®” rih, ko gre za specifične probleme.
Ena izmed točk programa akcijt 21 držav določa, naj industrijsk« države ukinejo carine na uvoz »a* rovi n iz nezadostno razvitih u1" žel. Industrijske države naj takoj začnejo zmanjševati m ukinjati «'u' nnslce zapreke za polizdelke 1,1 gotove izdelke. V prihodnjem letu dl naj znižali carine vsaj za 5U“.ii-Ostale točke programa določa'0 svoboden uvoz tropskih proizvodov ter progresivno zmanjševanj* notranjih taks na blago, ki je bilo v celoti ali vsaj deloma izdelano v manj razvitih državah.
Po poročilu treh odborov se industrijske države deloma v celot' strinjajo s predlogi 21 držav, odloma pa izražajo »največjo pripravljenost*, da se po njih ravnajo, -razen kjer to ni mogoče*.
Arabska federacija
V Siriji in Iraku sta p/ejšnji t*” den vladi odstopili. V Siriji J* nalogo za sestavo nove vlade d°-,bil vnet unionist Džaundi, v Iraku pa predsednik dotedanje ' vtd<l* El liakr.
, SKoraj istočasni odstop teh dv«> vlad so v Kairu tolmačili kot znali tesne povezanosti političnih dogajanj v obeh deželah. Toda v Ba9‘. daau je El Kabr sestavil vlado, k* je še okrepila pristaše strankt Baas in vojsko. Tudi Džaundi j* v Damasku zašel v težave v prizadevanjih za sestavo novo vlade in je mandat vrnil. Novo vlado je sestavil zopet Šalah Bitar. V Kairu so to novo vlado negativno ocenili in poudarili, da ta utelešuje dominacijo stranke Baas, kar je v nasprotju s kairsko * javo o trojni federaciji.
Pogajanja za rešitev krize v ž'*' riji so oda težavna, kaju pokazal* se je, u u nuoeua stran noče i*' pusiiti. Baas je menila, da tn** Kljub urniku svoje prve garnitur* s političnega pozonšča še dovoli moč i, da sestuvi vlado iz svojih ljudi ob pomoči tuKoimenovanih
neodvisnih. Po drugi strani pa tuai unionisti trdno vztrajali prt svojin zahtevah, da morajo o* t* vse skupine enakopravno zastopane v viadi, revolucionarnem svetu m politični fronti. Prepričan1 so namreč, da vlada, ki ne bi jela vseh unionističnih sil, ne bt mogla izvajati politike unije. Stališče unionistov do teh težet‘1 Baas je morda najbolje pojasnil bivši član Bitarjeve vlade m V®T ditelj unionistov-socialistov Satu1 sujun, ki je dejal. »vlada, kt n* bi zastopala vseh unionistični1} sil, ne bo uživala podpore unionističnih skupin in ne bo vlada, k' bi aktivno sodelovala pri ustvarjanju arabske enotnosti. Vlada, v kateri bi imela premoč ena strah-, ka, bi vodita do ustvarjanja o*'
v uniji, če bi do vzpostavitve
unije sploh prišlo*. Sami Sufah je pri tem poudaril, da ne govori samo v imenu svoje skupine, temveč, da je to slaušče vseh unionističnih skupin. V manj' uradn-J1 izjavah pa so šli unionisti še dlje m so trdili, da Baas ne misli rer no glede unije m da želi predvsem utrditi svoj položaj v Iraka in Sinji in se razguvarjati o uniji šele tedaj, ko bo to dosegla.
Kairski tisk ostro kritizira sirsko stranko Baas. Listi razen t** ga pišejo, da je tudi bagdadski radio prvič napadel druge unionistične skupine v Sinji, kar kaže na enotno stališče stranka Baas v Sinji m Iraku. Kairski tisk je doslej zelo pisal o iraškem Baasu.
-Al Ahram* piše, da bi v sedanjem položaju utegnila stranka Baas začeti kampanjo za obrambo svojih poziciji, ki bi se končala ‘ srditimi napadi na Kairo. «Stvar bi se lahko sprevrgla v reakcionarni državni udar alt v radikalno ljudsko revolucijo. V obeh Prt' merih bi stranka Baas izgubila oblast».
*Nihče ne more zanikuti*, nadaljuje list, -da je Kairo nupel t’** sile, da bi dogodki ne ubrali te poti toda pokazalo se je, da Je šlo po vodi vsako upanje, da bi se baasistično vodstvo spremeni-*o- Po vsem tem ne kaže, da b)
Z AR lahko sodelovala ali celo živela v miroljubni koeksistenci • vodstvom sirske stranke Baas*.
Vie to 'kaie, da bodo potrebrt* še mnogi napori, preden bo dozorel cas za začetek uresničevanih
dogovorjene federacije. To ponovno kaže na reutizern, ki ga je pokazal Naser med pogajanji, ko J* spričo prvotnega navdušenega zaleta vztrajal, da mora zadeva P*' lagoma dozoreti m da je pri vsem potrebna pošto/ tto.tr ker je pT€d' vsem potrebno ustvariti dejansko čuten o ennnost in ne le enotnost
PfiinorslSrdiievnllr
— 3 —
19. maja 1963

iir
Ob 20-letnici vstaje in kapitulacije Italije
Z uporno, dvignjeno glavo
•a
Hi
i:::ii:i::ii:i:i:i::!:::ii::i::iiiii:iši:i::ii::ii::::ii:!:::i::iii:i:i:::::iiii::iii:::::::::::::i:i:iiH!£:i:i:i:::!:u:::i:::::::::::iii:::£;:::!i:::iiB:£!m
V NOČI OD 18. NA 19. DECEMBER 1943
Junaška diverzantska akcija
na rudnik svinca in cinka v Rajblju
Dne 16. decembra 1943 je skupina prostovoljvcev iz vrst 3. bataljona 2. soške (kasneje 18. brigade »Bazoviške«) odšla na dolgo i,n tvegano pot preko Mangarta v Rajbelj, kjer je minirala rudnik svinca in cinka. S tem je prizadejala veliko škodo nemški oboroževalni industriji, ki »ta ji bili ti dve kovini močno potrebni.
Naporna pot čez zasnežene in poledenele mangartske stene je zahtevala tudi primerno opremo in obutev udeležencev akcije. To so priskrbele terenske organizacije bovškega okraja. Potrebno razstrelivo so dobili iz min, ostalih po I, svetovni vojni. Razdelili so ga v vreče, težke po 20 kg.
Skupina je bila razdeljena na štiri ekipe, katerih vsaka je dobila svojo nalogo. Prva, ki je štela 12 partizanov, poveljeval pa ji je četni komandir Silvo Gianfrate-Srečko, naj bi minirala separacijo in električno centralo. Druga ekipa s šestimi partizani pod vodstvom četnega komisarja Feliksa Zorca-Bovčana naj bi uničila jez za zbiranje vode ter žičnico za dovoz rude. Tretja ekipa pod vodstvom četnega komandirja Ivana Likarja-' Sočana naj bi zažgala rudniško žago ter minirala stolpe voda visoke napetosti. Štela je tri partizane. Četrto ekipo je vodil re-refent za propagando 3. bataljona brigade tovariš Danilo Ko-mac-Brdavs. Štela je tri partizane. Ta ekipa je imela nalogo popisati Rajbelj z gesli in raztresti letake.
Štab bataljona je napravil podroben načrt pohoda. Pri tem je izkoristil podatke, ki so jih partizanom posredovali rudarji, prjstaši Osvobodilne fronte ter antifašisti italijanske narodnosti.
V noči med 16. In 17. decembrom se partizani prehodili pot med bataljonskim taboriščem na pastirski planini Za krajem (kota 1208), severno od vasi Drež-nica in Kumčičem (kota 806), f Vzhodno od vasi Čezsoča. Zvečer »atega dne so šli čez most v Ktezsoči,- skozi Kal in Koritpipo, ob desnem bregu reke Koritnice, čez Iiigoro (kota 1032) v Log pod Mangartom, kjer so počivali dve uri. Vsak partizan je dobil za popotnico približno pol kilograma telečje pečenke, nekaj sira in kruha. Hrano je pripravil terenski odbor OF v vasi.
Točno opolnoči med 17. in 18. decembrom so partizani odšli dalje mimo vasi Strmec na Planjo (kota 1553) in na Vraško Skrb (kota 1799). Ta pohod je bil hudo naporen. Pot je držala po slabih stezah, bila je strma in še poleti nevarna. Mraza je bilo nad 20 stopinj, pihal je strupen veter in sproti zametal sledi s snegom. Čeprav skoraj sami domačini, nekdanji rajbelj-ski rudarji, so morali partizani uporabljati kompas. Udiralo se jim je skozi sneg v ruševje. Tisti, ki so gazila prvi, so se morali pogosto menjavati. Posebno hudo je bilo na grebenu, kjer je tulila burja. Ko so se spuščali, jih je vzel s seboj plaz. Pa ni bilo hudega. Samo sneg so si morali otresti izza vratov in žepov. Blizu Vraške Skrbi so eno Uro počivali. Zakurili so tudi ogenj ter pogreli zmrznjeno meso in kruh.
Šele okoli 16. ure je utrujena kolona prispela do rajbeljske lovske koče, kjer je bilo zborno mesto za akcijo. Tam so se tudi dogovorili, da se akcija prične točno ob 22. uri tistega dne, to je 18. decembra 1943. Vsaka skupina je dobila tudi vodnika, domačega partizana.
Počitek je bil kratek, trajal je komaj tri ure in pol. 2e je bilo treba naprej. Nekako okoli 21. ure so partizani zagledali rajbeljske luči. Ze pred tem se je iz skupine oddvojila ekipa, ki je bila namenjena minirat jez in žičnico. Jez je bil namreč kilometer do dva izven mesta.
Dostop v mesto je bil težaven. Partizani so morali čez cesto in Jezerski potok. Ulice so bile osvetljene, po njih so hodile nemške in italijanske patrulje. Zato so izbrali pot po stranskih Ulicah.
Glavna skupina je bila ob določenem času pred veliko osvetljeno stavbo, ki je pomenila za rudnik srce. Prišli so v veliko dvorano, kjer je zaudarjalo po strojnem olju. Povsod so bili inštrumenti, na vozičkih akumulatorji, prepletem z žicami. Tako so ugotovili, da so v dvorani za polnitev akumulatorjev. Nikjer žive duše. Skozi ključavnico v vratih so opazili dva vojaka, stražarja. Z naperjenim o-rožjem so ju prisilili k vdaji. Povedpla sta, da sta v stavbi še dva karabinjerja, ki bi sicer morala stražiti zunaj. Toda zaradi mraza sta se umaknila v stavbo k peči.
Iz te dvorane so partizani prišli v naslednjo, polno velikih strojev, ki so oglušujoče brneli. Od tam se je prišlo v malo sobo. Skozi zasteklena vrata so za-
Tvegana 53-urna pot skupine prostovoljcev 3. bataljona 2. soške brigade čez zasneženi Mangart do Rajblja
gledali začuden obraz karabinjerja, ki je zijal v partizane. Ko so mu veleli, naj se vda, je izginil. Partizani so se takoj spomnili, da je morda odšel telefonirat. Torej za njim.... Kmalu so ga ujeli in razorožili, nato pa še drugega. Prva dva ujetnika so že spravili v kot. Zdaj sta dobila druščino. Strahoma so vsi štirje gledali v partizane, kako razmeščajo ob strojih vreče, iz katere so štrlele črne vžigalne vrvice. Instrumente so začeli uničevati z ročnimi bombami. Nato slab blesk vžigalic ob močni električni svetlobi.... Nekaj skokov, potem pa hitro ven. Komaj so bili čez vodo, je strahovito zagrmelo. Ves Rajbelj je bil v hipu v neprodirni temi in tišini. Nenadoma je iz elektrarne bruhnil velik plamen. Vnelo se je olje v transformatorjih. Tako sta bili uničeni e-lektrična centrala in separacija.
Miniranje jezu ni popolnoma uspelo, ker je bilo za to na razpolago premalo razstreliva. Pri vrnitvi si je Feliks Zorc-Bovčan zlomil nogo in so ga morali nositi.
Sočanova skupina je skušala požgati žago in skladišče gradbenega materiala. Ključa, ki bi ga morali najti na dogovorjenem mestu, ni bilo. Zato so zamudili precej časa z iskanjem. Ko ga kljub temu niso našli, so vrata razbili. Razbijanje je opozorilo stražarje, da se nekaj dogaja. Ujeli so ju, tedaj pa je prišel pogledat k žagi tudi nemški vojak. Tudi tega so ujeli živega. Tedaj je že zadonela prva eksplozija. Hitro so polili les z bencinom in ga zažgali z dvema bombama. Tedaj sta prišla k žagi dva nova sovražna vojaka. Odgnali so ju s streljanjem. Nove eksplozije. Zaslišali so glasna nemška povelja. Treba je bilo pohiteti na zborno mesto pri osamljeni hiši zunaj mp?ta. Žar ga ni pogorela, ker se ogenj' ni razgorel in so ga stražarji kmalu uspeli zadušiti. Kljub temu pa žaga nekaj časa ni obratovala.
Tudi ekipa propagandistov ni imela lahkega dela, a je le napisala nad 300 gesel. Na nekaj hiš so naslikali Titovo sliko. V neposredni bližini nemškega poveljstva in občine so napisali gesla o NOB, o Jugoslaviji in zavezništvu v skupnem boju proti fašizmu.
Opolnoči med 18. in 19. decembrom so bile že vse ekipe na zbornem mestu, le ekipe, ki je razstrelila jez, še ni bilo. Mnogi trdijo, da so slišali pri jezu eksplozijo. Torej je bila akcija opravljena, ekipe pa še ni.... Nestrpno so jih pričakovali skoraj celo uro, preden so prišli. Komisarja z zlomljeno nogo so pustili pri zanesljivih ljudeh v predmestju Rajblja. Ko je skupina prišla na zborno mesto, je vodstvo začelo razpravljati, ali je prav, da so ga pustili v mestu. Nazadnje je bilo sklenjeno,
naj ostane komisar kar tam, ker so najbrž Nemci že prišli do jeza in zato mora vsa skupina kar najhitreje prekoračiti Mangartsko sedlo. Pač pa so se dogovorili, naj za Bovčana poskrbe terenske organizacije.
Proti drugi uri po polnoči je skupina odšla proti Mangartu. Sele ob osmih zjutraj je skupina prvič dlje počivala. Ko so se udeleženci akcije naslednji dan, to je 20. decembra po polnoči, vrnili v bataljon, so jih tam svečano sprejeli. Bataljon je namreč že poprej zvedel za uspešno akcijo v Rajblju.
Pomen akcije je bil velik. Takrat je bilo v rudniku zaposled-nih blizu 1600 delavcev in uslužbencev. Rudnik zaradi akcije ni obratoval več kot tri mesece, nato pa je obratoval z manjšo zmogljivostjo. Skoda je bila ocenjena na 100 milijonov lir, in sicer samo za obnovo strojev. Skoda, ki je nastala zaradi zastoja proizvodnje, je bila mnogo večja.
Pohod partizanskih prostovoljcev do Rajblja in nazaj čez za-
sneženi Mangart je pomenil višek človeške vzdržljivosti. Partizani so bili na poti 53 ur. V tem času so vštete 4 noči — partizani so hodili 39 ur, le 14 ur so spali ali počivali. V tem času so partizani premagali navzgor 4100 metrov višinske razlike, navzdol pa 4300 metrov. S seboj so nosili 140 kg razstreliva ter 46 kg hrane in orožje.
Kljub hudemu mrazu so samo enemu partizanu zmrznili prsti na nogah. V akciji so ujeli tri karabinjerje in enega nemškega vojaka. Vse štiri so razorožili in kasneje spustili. Akcija je i-mela tudi politični pomen, saj je zanikala nemško laž, da je partizansko gibanje v Posočju in Nadižju uničeno.
Čeprav so partizani z dejanjem dokazali svoj humanizem, ko so izpustili ujetnike, so Nemci nekaj dni kasneje ravnali čisto drugače. Tretji dan po akciji so ujeli četnega komisarja Bovčana, poveljnika ekipe; ki je minirala jez. Izdala ga je neka ženska iz Rajblja. Ustrelili so
Ognjeni krst tržaške brigade
Napad na Dornbcrg, Prvaeino in most čez Vipavo
Franc Crnugelj - Zorko, komisar Briško-bene.škega odreda
ga v Trbižu. Pred ustrelitvijo si je moral z zlomljeno nogo kopati lastni grob. Pri tem je zaradi noge hudo trpel.
Zaradi akcije na rajbeljski rudnik so Nemci 22. decembra 1943 izvedli z večjimi silami ofen-
zivni ‘sunek proti Bovškemu. Pri tem so doživeli 25. decembra v dolini Lepene hud poraz, ki jim ga je prizadejal 3. bataljon 2. soške brigade.
Franc Crnugelj-Zorko
....m*"...................iimiii.......miiiiii.iiiiiiiim..umnim.......
IZ DELOVANJA PARTIZANSKIH TEHNIK
Kako smo tiskali «Zdravljico>
OKTOBRSKO sonce so prekrili oblaki. Pričelo je pršeti, lahno, a stanovitno. Od vsepovsod je pritekala voda, se prelivala preko previsov in skal in drvela po grapah in. kotanjah proti' šumeči Zali. V grapi onstran Podgrivarja je pod zemljo, kamor smo se vselili v septembru, enakomerno tekel tiskarski stroj.'
h »1 D'. 1	1	- ^
Nič lepšega ni in ne bolj skrivnostnega kot pomlad in. poletje, jesen in zima na dav-ških prostranstvih. Temni jelovi in smrekovi gozdovi skrivajo neprehodna pota, polna
Prvi izvod so poslali Titu
skalovja, prepadov, sotesk, grap m previsov. Stoletni macesni se ozirajo na samotarske kmetije in strme preko razdrapanih vrhov v daljavo proti Blegašu in Črnemu vrhu, na Porezen in mimo Ratitovca na hrbet Jelovice.
Tisti čgs je bilo v zraku nekaj svečanega, nekaj, kar nas je napolnjevalo z veselimi upi. Moč fašistične zveri, ki je povzročila toliko gorja, je pričela upadati pod u-daroi borcev za svobodo. V brezupnem boju se je zver še krčevito oklepala življenja in v krvavem besu divjala po Evropi.
Ko smo se ob večerih našli pri Španovi mami, pri Fod-grivarjevih ali na žbontu, pri Šuštarjevih, pri Jemcu ali drugod, so bila naša srca polna obetov in pričakovanj. Kako je tedaj zvenela pesem: »Svoboda, svoboda zlata, skoraj boš tu!»... Peli smo, recitirali, govorili in poslušali. Takrat —■ in to je bil čas stoletnice Prešernove »Zdravljice*, — je dobila ta pesem vse globlji pomen. Osvojili smo jo z vsem srcem in razumom.
... žive naj vsi narodi!
Dolgotrajni dež je razmeh-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiKiiiiaiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiaiiiiiMiiivfiiiifififiiiiiaiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiMiaMMintginan^naungini^i
PARTIZANSKA
LITERATURA
Po sledovih osvobodilne borbe v mariborskem okraju
MILAN ŽEVART
Pogosto ugotavljamo, da ob raznih izletih, ekskurzijah in obiskih domačih in tujih gostov, nimamo podatkov o teh in onih krajih pomembnih v zgodovini osvobodilnega boja ter o dogodkih, odločilnih v tem boju. Nekaj splošnih knjig o zgodovini osvobodilnega boja je premalo, lokalni viri po muzejskih zbirkah pa tudi niso vedno dostopni. Da bi se lahko vsakdo seznanil z dogodki, ki so bili kakorkoli pomembni v narodno osvobodilni vojni, zlašti o dogodkih, ki so v zvezi s posameznimi partizanskimi spomeniki v Mariboru in mariborskem okraju, je ravnatelj mariborskega muzeja narodne osvoboditve Milan' Zevart, napisal o tem priročno knjigo. Ta priročnik, ki nosi naslov «Po sledovih narodno o-svobodilne vojne v mariborskem okraju« je pravkar izšel pri založbi Obzorja in bo mnogo pripomogel k boljšemu spoznavanju spominskih
politične dogodke, dotika pa se seveda tudi kultur-ooprosvetnega življenja v partizanih, kurirskih postojank, sanitete, domačega prebivalstva, skratka vsega, kar je bilo kakorkoli pomembno in zanimivo v osvobodilnem boju na tem področju. Pri tem je seveda dodal svojemu besedilu obsežno slikovno dokumentacijo; fotografije oseb, krajev, hiš in reprodukcije dokumentov, tako da so podatki kolikor mogoče popolni pa tudi jasno in razumljivo predstavljeni. Poleg prikaza dogajanja med osvobodilno vojno, pa je avtor dodal tudi prikaz nekaterih pomembnejših revolucionarnih dogodkov med obema vojnama ter strnjen in pregleden vodič po muzejskih zbirkah v mariborskem okraju, ki prikazujejo osvobodilni boj. Knjigi pa je dodal tudi več preglednih seznamov in imenikov.
Ževartova knjiga je po svojem značaju vodič
krajev in dogodkov ki so se v času osvobodilne’ 'po krajih, pomembnih v. osvobodilni vojni. Zato vojne odigravali ob njih. Kot pravi avtor, je je'kratkpča in preglednost ter jasnost tekstov nje
knjigo namenil predvsem šolnikom, ki jim primanjkuje priročnikov pri pouku zgodovine o-svobodilnega boja. Toda Ževartova knjiga ne bo koristila samo šolnikom, temveč prav vsem, ki bodo hoteli pobliže spoznati posamezne dogodke iz osvobodilnega boja in se seznaniti z zgodovino, povezano s posameznimi partizanskimi spo- . meniki.
Knjigo je avtor uredil po abecednem redu posameznih krajev mariborskega okraja. Ob vsakem kraju, zlasti ob večjih, podaja avtor najprej splošni prikaz dogodkov med vojno, nato pa posamezne partizanske borbe, akcije in druge dogodke, kakorkoli pomembne v zgodovini osvobodilne vojne. Pri Mariboru pa je snov razdeljena po posameznih ulicah, v katerih so bile kakorkoli pomembne hiše oz. pomembnejši dogodki. Avtor skuša prikazati osvobodilni boj kolikor mogoče popolno, čeprav na kratko. Pri tem prikazuje vojaške in
poglavitna lastnost. Morda bo zato komu to gradivo preskromno, morda so v njem tudi še nekatere netočnosti, na kar opozarja avtor sam, saj je moral marsikatere podatke preverjati ali pa celo na novo iskati. Prav tako avtor tudi ni mogel vključiti v knjigo vseh imen borcev, padlih tn drugih udeležencev osvobodilnega boja. To bi namreč presegalo okvir priročnika. Taka kot je pa' bo knjiga dragocen pripomoček pri spoznavanju osvobodilnega boja v Mariboru in na njegovem področju. Pritegnila bo ne samo tiste, ki so sami doživljali vojni čas in v osvobodilnem boju sodelovali, temveč predvsem mlajše in sploh vse, ki se bodo hoteli kakorkoli seznaniti s posameznimi dogodki v tem boju in spomeniki o njih. Dajala pa bo tudi pobudo za dopolnjevanje spominskega gradiva in nadaljnje proučevanje.	g, Ru<
dal zemljo. In nekega večera — na srečo smo bili vsi pri večerji — se je nad tiskarno premaknil plaz in jo v strahovitem trušču uničil.
Porti, vendar polni nezlomljive volje, smo kopali v blato, da rešimo dragoceni stroj, črke, papir. Kar smo našli, smo skrbno očistili in naskrivaj prenesli v grapo pod Španovo kmetijo. In v tem času, ko se je TRILOF Izmotaval iz svoje nesreče, je dozorevala misel, da natisnemo »Zdravljico* kar se da lepo.
OPOMBE: Tehnika TRILOF je pričela delati po zaslugi Edija Bregarja-Donca ob tretji obletnici OF. Po tej obletnici je tiskarna dobila svoje ime (TRIL. OF). Septembra 1944 se je preselila iz Ločnice pri Medvodah v Davčo. Ob preselitvi je naletela kolona pri prehodu ceste v Poljanski dolini na motorizirano nemško kolono. Padlo je' osem tovarišev. Tiskarna je bila v dobrih 14 dneh s pomfcčjoztehr nikov jz Primorske obnovljena. Vendar je v oktobru doletela TRILOF nova nesreča, ki je o-menjena v spisu. Zasul jo je plaz.
Bilo je v maju. Slavni Tržaški bataljon se je povečal in se že pred kakšnim mesecem prefor-miral v brigado. Cas je mineval v organizaciji in vojaški pripravi borcev. Bilo je med njimi mnogo novih, ki jih je bilo treba vživeti s starejšimi, skratka ustvariti med novimi in starimi homogeno borbeno formacijo. Novinci so z zanimanjem poslušali starejše borce, ko so pripovedovali o prejšnjih borbah. Oči so jim bleščale v upanju, da se bo kmalu tudi njim nudila priložnost pokazati se vredne člane nove brigade.
In res se je taka priložnost nudila kaj kmalu. Bataljon je dobil nalogo, da se za kakih deset dni pridruži XIX. slovenski brigadi, ki se bo premaknila s Trnovske planote v bližino nekaterih sovražnih oporišč zaradi ofenzivnih akcij. Pohod je bil dolg, saj je bilo treba hoditi po daljši poti, da ne bi sovražnik prehitro zvedel za namene brigade. Tovariši so bili utrujeni, bodisi ker niso še bili navajeni na pohode, driigi pa zato ker so že preveč časa mirovali. Naš bataljon je korakal na repu kolone. Na mnogih so se kazali očitni znaki utrujenosti, toda vsakokrat, ko se jim je približal slavni komandant XIX. brigade Stjenka, in se pozanimal za njihovo počutje, so se delali, kot da bi bili kar najbolj spočiti.
Proti jutri smo dosegli vnaprej določene položaje, na katerih smo ves dan počivali. Popoldne je bil poveljnik bataljona poklican na raport, pri čemer so ga seznanili s krajem, ki ga bo brigada napadla in z operativnim načrtom. Bilo je treba uničiti posadke v Dornber-gu in v Prvačini ter razrušiti železniški most čez Vipavo v bližini Dornberga. Naš bataljon bo razdeljen tako, da bo lahko sodeloval pri vseh treh napadih, dvajset mož pa se bo postavilo pred vojašnico fašistov, ki so« imeli nalogo stražiti most, in jim preprečiti vstop v akcijo. Začetek napada' 'je bil določen za.22. uro.
Povelja so bila .hitra sporočena bataljonu in priprave so potekale v največji naglici. Za 19. uro je bil dogovorjen odhod na razne postojanke. Pol ure pred določenim napadom so bili že vsi

Idejo sta sprožila Viher in j;j Janez 12 Pokrajinske tehnike. III Ob praznovanju 100-letnice III «Zdravljice» je izrezljal tova- jjj riš Viher čudovito vinjeto. Ob III ogledovanju njegovega dela lil smo pričeli razmišljati o tem. ji; Vsi smo bili navdušeni. Ko II; sem se vrnil v tiskarno, so lil se navdušili tudi vsi drugi, lil Pričeli smo iskati primeren j|| papir. To ni bila lahka stvar. |;j Toda Rajko, ekonom iz Po- |j| krajinske tehnike, je «izvrtal» jjj tudi nemogoče. Viher in Ja- ;;j nez sta se povsem poglobila jll v izdelavo linorezov. In ko je II; bilo vse pripravljeno, smo pri- jll čeli. Noč in dan je tekel stroj. III Ob njem so se izmenjavali jll Miro, Miloš, Janez, Slavko, jjj Radovan, Francka, Nuša in jj; Darinka, Ivanka in Samo. Šti- jjj ri ure dela, tri ure počitka na jjj pogradu nad strojem. Ko je jjj bila zadnja stran natisnjena, ;j; zadnja stran znesena in zad- jjj nja kitica povezana, smo bi- jjj li ponosni.
Povsem razumljivo — prvo jjj «Zdravljico» smo poslali to- jjj varišu Titu. Izbrali smo jo jjj med najlepšimi, ji dali števil- jjj ko 1, jo skrbno zavili in odda- Hi li kurirju.
Potem smo se šele oddahni- jjl li. Vzel sem nekaj «Zdravljic» jjj in šel na pot. Spustil sem se jjj v dolino do zapuščenega mli- jjj na ob Zali. Stopil sem skozenj jjj in nato v rake, po katerih je jjj tekla voda. Od tod pa po mno- jjj gih ozkih brveh iz desk in jjj pod previsi izsekanih steza jjj do Pokrajinske tehnike. Bo- jjj din in vsi ostali so «Zdravlji- lij co» kar pohvalili. Veseli so jjj je bili tudi na Pokrajinskem jjj komiteju KPS za Gorenjsko, jjj zlasti tovariša Krmelj in O- jjj solnik
Ko sem se proti večeru vrnil jjj v Trilof, smo bili še posebno jjj veseli lonca zaseke, ki smo III ga za nagrado prejeli pri Po- III
ALOJZ GRADNIK
Balada o vrnitvi briškega partizana
krajinskem komiteju OF.
Pravijo, da je »Zdravljica* med najlepšimi partizanskimi tiski Morda. Eno pa je gotovo: da je «Zdravljic.a» med najlepšimi in najpomembnejšimi stvaritvami. Odpirala in kazala nam je pota bodočnosti, klicala na boj in nas obo-roževaa v boju za tlo bodočnost. To je bila ljubezen do svobodne domovine. Ta ljubezen je najlepša in zato je tudi partizanska «Zdravljica» naj lepša.
Boš
Dež lije, štropota dol s črnega neba.
Kdo zdaj na okno trka?
Noč gluha je in mrka.
Prišel je sin nazaj, neznan v domači kraj.
*Kaj me ne vidiš, mati?* Mati stoji pred vrati.
«Prišel nazaj sem sin.
Ne slišiš? Sem Tonin.*
*Kje, kje si, sin moj mili?* «Tu, mati!* *Bog se usmilil*
*Ne vidiš? Poln sem ran. Tonin sem, partizan, brez puške, brez barete, brez svetle bajonete.
Tonin sem, tvoj otrok.
Tonin sem, zdaj brez rok.
Ne morem vrat odpreti in tebe ne objeti.
Tri dni sem skoz in skoz, noči tri hodil bos.
Vse so stezč in trave od mojih nog krvave.*
»Ce bos si, sin, nikar ne skrbi, škornjev par prinesem* — in par rjavi pred, prag mati postavi.
«Tri dni sem, tri noči iskal domov poti iz bele Benečije.
Pil žejen sem pomije,
in jedel sem osat in hodil v hleve spat.
Kako pri nas je, mati? Kako s sestro je, z brati?
In Tina? List vsak dan sem čakal njen zaman.* tTina, o sin moj, Tina, dobila je že sina.
Vem, da ti bo hudd,
Tonin, pozabi jo!* jeclja bleda ko stena in pade na kolena.
«Bog z njo!* je sin dejal in bridko je dodal:
*Kako se je jokala ko sva slovo jemala!
Bila je češnjev cvet, ko smokve in grozda med, tako je bila sladka.
O sreče doba kratka!*
«0 moj Tonin, o joj, pozabi jo! Nocoj naj ti domača streha bo srcu, sin, uteha.
Le stopi noter v hram. le pridi v hišo k nam, ne bomo zdaj več sami, boš pil in jedel z nami,
potem boš sin. nocoj,
Tonin boš dragi moj, spet v kamrici spal svoji po takšni dolgi hoji.*
*Ni treba mati, hram že sam zdaj lep imam, ni velik ali zame zadosti je dno jame.
Tam v senci me cipres ne pdli sonca kres, tam hišica je moja dom večnega pokoja.
V dom mali, mirni moj, o mati, že nocoj nocoj že pridi z mano, še pred zornico rano!*
tTonin, o sin ti moj, saj pojdem še nocoj, nocoj še pojdem s tabo, le vzemi, sin, me s sabo!*
Dež lil je, štropotal, blisk se za bliskom vžgal. Tam na borjaču v kali so rjavi škornji stali.
In dež, dež nenehljiv vso noč je v škornje lil.
In v črno jamo hkrati sta legla sin in mati.
na svojih mestih. Cas je potekal počasi; ozračje je bilo naelek-trizirano. Naloga, ki je bila pred borci, ni bila lahka, pred našimi pa je bila še posebna dolžnost, dokazati, da je nova brigada vredna naslednica Tržaškega bataljona.
Končno je rdeča raketa švignila pod nebo dogovorjeni znak • za napad. S skoraj neverjetno točnostjo se je začel ogenj iz vseh orožij in medtem ko so težke brede ostale na svojih, dominantnih točkah na višinah, so se borci s huronskim «na juriš« spustili v napad. Usodna beseda je odmevala od vsepovsod. Zagrizeni ogenj sovražnika ni mogel zaustaviti napada. Italijani in Slovenci so se borili skupaj. Eni so hoteli prehiteti druge v požrtvovalnem medsebojnem tekmovanju.
V bližini mosta čez Vipavo j« namestnik političnega komisarja ukazal prekiniti ogenj in je pozval sovražnika na predajo 2 opozorilom, da se morajo vsi Italijani, vredni tega imena, pridružiti borcem za svobodo in proti Okupatorju. Toda fašisti niso hoteli sprejeti poziva na predajo. Odgovorili so s še močnejšim ognjem. Poslej ni bilo več razloga za pogajanja. Ce fašisti niso hoteli razumeti pametnega predloga, potem naj plačajo svoje službovanje nacističnemu okupatorju s svojo krvjo. Znova so se dvignili vzkliki «na juriš!*, še nekaj rafalov in že je bil sam komisar osebno v bunkerju, ki je ščitil most. Bil je prazen. Fašisti so v zadnjem trenutku zbežali in pustili v bunkerju orožje z vsem strelivom.
Prva zmaga je bila tu, vendar pa še ni nastopil čas za proslavljanje. Treba je bilo izkoristiti zmedo med sovražnikovimi vrstami in osvojiti še drugi bunker onstran mostu. Pn novem napadu smo se že posluževali orožja, ki smo ga pravkar zaplenili. Sovražnik je nekaj časa odgovarjal, nato pa je nepričakovano obmolknil. V enem samem naskoku je. bil osvojen tudi drugi bunker. Tudi v njem ni bilo nikogar več, razen še razgretega orožja.
Manjkalo je nekaj minut do 23. ure. V manj kot eni uri je bil cilj naše akcije dosežen, vendar pa naloga s tem še ni bila v celoti končana. Kurirji so ta-.... k°i stekli v zaledje po minerje, ki bi morali vreči most v zrak. II; Tedaj pa so se nepričakovano iz smeri fašistične vojašnice oglasile strojnice. Kaj se dogaja? Skušajo mar blokirani fašisti narediti izpad? Zadeva je bila mnogo bolj enostavna. Ko so naši videli minerje na mostu, se niso omejili več na blokado vojašnice, temveč so sprožili napad proti njej. Spet je bilo zaslišati krike «na juriš!« in med njimi eksplozije ročnih bomb. Poveljnik bataljona tov. Ticca je prvi prestopil prag vojašnice, toda tudi ta je bila prazna. Fašisti so izkoristili maloštevilnost napadalcev in pobegnili skozi okna na zadnji strani poslopja.
Medtem so se polnili vozovi 1 številnim plenom, je silna eksplozija pretresla ozračje. Most na Vipavi je zletel v zrak. Med tem pa je divjala borba pri Dornbergu in Prvačini. Sovražnik se je srdito branil in ko ga je komisar Orfeo pozval k predaji, je odgovoril z metanjem
1
I
£:£££:
ji: bomb skozi okna. Drobci bomb III so ranili namestnika brigadne-III ga komisarja v nogo, tov. Roji: mo pa v trebuh. Takoj so ju odnesli z dvorišča, drugi pa so III se znova vrgli v napad, Borci III so se skrivaje za hišami pribli* jjj zevali korak za korakom k voli! jašnici dokler ni na povelje kolji mandanta Stjenke poveljnik de-jjj setine Monello prvi pretekel cesto |l m se zagnal proti zabarikadira-jjj nemu vhodu v vojašnico. Faši-III sti presenečeni spričo tolikšne jjj drznosti, so dvignili roke in za-jjl čeli moledovati za milost. Takoj jjj so bili razoroženi. V dveh urah jjj je bila akcija pri Dornbergu za-jjj ključena, pri Prvačini, kjer je jjj bila tudi uspešna, pa je trajala jjj tri -ure. Tudi v Prvačini so se fa-jtj Sisti srdito upirali, vendar za-::: man. Medtem ko so se zttiago-III vite kolone vračale na svoje iz-jji hodiščne položaje, so rdeči pla-jjj meni zažganih vojašnic razsvet-jjj Ijevali nebo.
jjj Med borci je vladalo veliko ve* jjj selje in velik ponos nad uspe-jjj hom. Pred očmi še vseh prestra-jjj šenih in zbeganih ujetnikov, ka-jjj terih je bilo 86 so se naši slo-jjj venski m italijanski partizani jjj objemali in stiskah roke v pro-jjj slavljenju skupne zmage nad jjj skupnim sovražnikom.
::j Plen je bil naravnost ograji! men za partizanske pojme: dva jjj protitankovska- topova, težki in jjj lahki metalci min, težke brede, lil strojnice, puške, pištole in celil lo štiri mule, medtem ko je bi-ji: lo streliva, raznih živil in d rali! gih reči kar na vozove, jij Brigada je tako uapešno prelil stala svoj ognjeni krst in doka-ji; zala, da so uspehi Tržaškega bali! taljona prešli v dobre roke. lz brošure ((Brigata T,riestina»

gfafcp f -M
.

>'5* JXkfc> »
.;««r
•■ vx,.^

# A .
$»55522
Wfc T\ 2L KM*}
. HPVENKRCVt * POČ« )
jfVJKM	.ffj
y ,. . - -rm± ,.y -	'-■ ■> Y
i GB>« NON/INRKjft
■ st« \) svo^n fc«
SOPiSVJ KJ«SL« po HtmNO M£ST.„
J'< ; > (■ \*
POVEM T\,t#Ts« »* DE TU NEK« / \ *VEZ«.,.»
__l^ TU ostani H N
f\l RECiPlKCliO
c*«em '. Obutua
**gLy
^S»* ^Pin Pik-.
IZTOK ŠUŠTERŠIČ
® NftT 60’ 2«MISO/ Res nv SL«e>«\ v«^ ME ST KOŠKE 60 PU VČKl LVST ...
/TO 1E VSE' UP«K | D« N«M« CSC STE
\tx\u DOVOUEKit1
SPECHO-«UP«K, GOK3E > VPh« ČE RfcPORT«!«^
Mv«UT'
OLEV. TftntE 1E N«
KPSKE1E
POL URE K«SNEX ST« C®>RWg HQ\»W4fWO« '1E LETEL« SMO- W
im PusTOLOVSCi>»«n w«k«or j
^\NO LETPLO
rHM'.UP«H,SRNE feO SPET KRI iNRROfet KOT \ 7ftfrH3\KR«T^
iMSMSt
Nfl LETRUSCe SO PRILETELI TIK PREts PRIČETKOM NEVIHTE. Bvl 3E ŽE SKWO«\ ČRS Z« SPUST...
|M LETRLVJ 3E PEKO« Z«SKR6ELO
/OPROSTITE'.
L ZDI SEMIOPI
r>^N€VH4T<L-

57*w‘<;
/ 0W'6R£Z >KWM t ŽE AST«3«N0
F TRŽAŠKEM PRIRODOSLOVNEM MUZEJU
s 385 ptioi
♦Tržaški naravoslovni mu-tej boleha za pomanjkanjem prostora. Naš naravoslovni muzej je prenatrpan, že dobrih 120 let se samo nosi, do-naša, zbira. Potrebna mi je nova hiša, zgrajena po mojem načrtu, da bi že preden bi za-
čeli kopati temelj, že v naprej točno vedel, kje bo kaj stelo. Potem bi res lahko bil naš bogat muzej res pravi muzej, ki bi točno vršil to, kar se dandanes od sodobnega muzeja zahteva: znanstvena zbirka in središče strokovnih
raziskav, predvsem pa bi moral biti zavod, ki bi znanost na preprost in razumljiv način posredoval vsem plastem prebivalstva*. Tako pravi ljubeznivi ravnatelj našega občinskega naravoslovnega muzeja g. dr. Renato Mezzena.
V	pogojih, v katerih se nar haja, skuša napraviti čim več. Predvsem mu je pri srcu muzej in skuša njegove zbirk* približati obiskovalcem.
Pred kratkim se je v oddelku ptičev pojavila maketa razsežnosti 5 mX3 m. Zamisel idealista g. ravnatelja. V šestih mesecih so on, dva dijaka, en srednješolec in en visokošolec jurist izdelali čisto sami vso maketo. Mizo so seveda naredili mizarji, strokovni del je pa delo direktorja Mezzena in obeh dijakov Perco. Muzej je kupil samo materjal, vsi trije so delali samo iz idealizma.
V	maketo je ujet delček morja južno od Tržiča proti Gradežu: Viale degli Albero-ni. Vidimo laguno in barje. Laguna je iz dveh delov, najprej oni zunanji del. Globoko morje z močno zaznavno plimo in oseko, morje, ki je še zelo nemirno. Nato vidimo notranji del sivorumene plitve in mirne lagune že z otoki in rastlinjem. Zadnji del je puščava, barje, mestoma že obdelana, mestoma še v njem plitkejši ali pa globlji bajerji.
Na to ozemlje so postavili menda 385 ptičev — samo iz družine rac — Anatidae in to iz vse Italije, ki živijo južno ob Tržiču, ali ne. Vsako žival
vidimo tam, kjer se ponavadi združuje. Poleg rac je še nekaj zelo navadnih pričev, ki žive v lagunah in pa na barju.
Se splača pogledati. Maketa ima vedno mnogo, predvsem mladih, občudovalcev, še posebej je privlačno, da je mogoče vsakemu ptiču kaj kmalu, po kazalu, ki je tam blizu, določiti ime, škoda, res škoda, da ne tudi po naše.
T. P,
							P			11				
							■							
										■				
										■				■
												>		■
														
											■			
	1 - —													
_	f	Mn		mmmm	wmmm											
VODORAVNO: 1. nizozemski pomorščak, po katerem se imenuje velik »vstralški otok — strd — kratica za »delniško družbo*, 2. ravnik — sedež papežev v Rimu, 3. človek, ki daje nasvete — reka, ki teče skozi Firence, 4. moško ime — kiparski vzorec kalup — kratica za ljudski odbor, 5. prva črka abecede — cigaretni ogorek — slovenski operni pevec, ki nastopa na Dunaju (Anton), 6. ameriško moško ime — mogočna staroveška mestna država v severni Afriki, 7. listek z napisom, nalepka — pritok Rena v Zahodni Nemčiji — geometrijski pojem, 8. država v zahodnem planinskem delu ZDA — letni znesek ali obrok, letnina, 9 tročleni matematični izraz — tračnica.
NAVPIČNO: A. oporoka, B. zbi-ralec naročnikov, C. Zemlja.— ptica, ki živi na Novi Zelandiji, D. zmaga v šahu — merjaščev zob, E.
najmanjši deli materije — moško ime (Edvard), F. ameriška filmska igralka (Kirn) — mariborska tovarna avtomobilov, G. vodna žival — avtomobilska oznaka Kar-| lovca, H. Krležev« drama — arabski žrebec, I. zaslužni vojaki, staroste, J, ameriški general, ki je vodil čete OZN na Koreji, K. latinski veznik — ime dubrovniškega komediografa' Držiča, L. dvogovor t- osebni zaimek, M. cirkuški uslužbenec, ki dresira živali, N. del tedna — ime švedske film-ske igralke Ekberg, O. spodnja ploskev posode — pristanišče ^ Izraelu.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Kitajska — nemoč, 2. Adenauer — koliba, 3. risanka — maraton, 4. Tot — kationi — R(iko) D(ebenjak)), 5. Ot — konstruktor, 6. Tito — e — aa — Ovid, 7, Ezop — Calvin Ita, 8, Keres — Scala — cin, 9. Amiranti — Odra.
Innocenti IM 3
Sele pred dvema mesecema je Morris predstavila svoj model A 40 S (z motorjem 1100 cc.). Danes je ta tovarna spet na dnevnem redu s svojim novim modelom, o katerem smo sicer že pisali, ki bo zaradi svoje skrbne izdelave in seveda ustrezne in odgovarjajoče cene, direkten konkurent italijanski Fulviji družbe Lancia.
Vozilo znano pod kratico IM 3 (Innocenti Morris tretji model) se stvarno v marsičem razlikuje od angleškega modela A 40 S bodisi po tehnični koncepciji izgradnje bodisi po svojih karakteristikah in sposobnostih in po svoji zunanjosti in obliki.
Italijanski model hoče ugoditi težnjam italijanskega tržišča in zato je pri dokončni obliki imala posvetovalno vlogo tudi turinsko družba, ali če hočemo »avtomobilska krojačnica*' Pininfarina.
Innocenti Morris IM3 je pol-uti-
Sissram,,
————...... ..L. . r I.I.II............. ...	^M— L?nj| |11.	Avli ^
.....	'.I .lJii,
litarno vozilo, ki nudi marsikatero udobnost. V ohišju je prostora za 4 osebe, v prtljažnik pa smemo dati še 40 kg prtljage, pri vožnji porabi 7,4 litrov goriva vsakih 100 km. Maksimalna hitrost, ki jo vozilo lahko doseže je 145 km h (vsaj tako zatrjuje tovarna).
IM 3 pa se odlikuje predvsem po svoji tehničnih karakteristikah. Na prvem mestu je vpetje. Graditelji so se poslužili sistema hidrj-lastik, ki omogoča povsem varno vožnjo in obenem onemogoča one negativne ppjave, lji pridejo včasih do izraza pri vozilfh s pogonom na sprednjih kolesih.
Hidrolastik vpetje sestoji iz štirih valjev iz gume, plastične snovi in kovine, eden pri vsakem kolesu, ki vsebujejo posebno tekočino (45 odst. vode, 45 alkohoia, 10 odst, protizmrzujočega sredstva). Desna in leva valja sta med seboj povezana s cevjo, preko katere se pretaka iz enega v drugega tekočina in prav to pretakanje ih menjavanje tlačenega pritiska v posameznem valju omogoča stalni prijem kojes na . cestišče.
Motor leži prečno na osi vozila na sprednji strani ter poganja sprednji kolesi. Na sprednji strani sta postavljeni diskasti zavori, ker pač morata prenašati največje obremenitve, medtem ko so na zadnjih kolesih običajne čeljustne zavore.
Zunanjost vozila je lična. Notranjost pa je skrbno urejena. Sedeži so anatomske oblike, dobro obloženi. Previs prednjih sedežev po želji lahko menjamo do polnega kota, tako da je možno v vozilu tudi ležati.
Armaturna plošča ima novo ob-
liko in je instrumentalno dokaj popolna. Poleg pepelnika je tudi vžigalnik za cigarete, zrcalce je tako zgrajeno, da luč zadaj vozečega avtomobila ne slepi voznika. Poleg brzinomera sta dva števca, za dnevno in za skupno kilo-metražo, ter števec za število obratov motorja. Zadnji števec je zelo praktičen za • vse one, ki ljubijo takozvano športno vožnjo, saj se samo na osnovi točnega števila obratov motorja, lahko popolnoma izrabijo sposobnosti vozila. Števec pride v poštev tudi takrat, ko hočetho porabiti čim manj goriva. Izkoristek moči je največji, ko se motor vrti s tistim številom obratov, ki nam daj? maksimalni vrtilni moment, v našem primeru (pri IM 3) se to zgodi pri 2500 obratih na minuto.
Našteli smo glavne značilnosti tega pol-ekonomičnega vozila. Dodali smo tisti pol, ker je prodajna cena IM 3 precej visoka: okoli 1.300.000 lir, kar bo brez dvoma znatno omejilo število kupcev.
Mrve in drobiž
oTRONCU je kovina podobna kovini kalciju. Stroncij O 90 Pa je radioaktiven stroncij. Določeni atomski po-
izkusi so vzrok, da se nahaja v ozračju stroncij 90. Do sedaj je bilo znano, da je nevaren za okostje vpliv stroncija 90. švedski znanstveniki so pa sporočili zadnje čase, da so s tem stroncijem delali poizkuse na živalih. Dognali so, tako poročajo, da ima stroncij 90 slabe posledice na dedne osnove. Kakor kažejo poizkusi, se slabe posledice kažejo že v treh naslednjih rodovih potomcev. Seveda zaenkrat še ni dokazov, da bi veljalo to tudi za ljudi.
T NDIJANCI so bili svoje dni edini prebivalci na obeh ★	1 ameriških celinah. V današnjih ZDA so jih skoraj
docela iztrebili. V začetku našega stoletja je v ZDA živelo samo še 200.000 rdečekožcev. Sedaj pa njih število zopet narašča, pravijo da na leto povprečno za 2 ih pol odstotka. Trenutno jih je neki zopet okoli šesto tisoč.
* r J ^ URIST in trgovec sta dva različna pojma. Trgovec K A prodaja in denar odnaša, turist pa gleda, se zabava in. denar prinaša. Za turiste se vse države pulijo, predvsem tiste petične. Laž je človeška hiba. Trije Izraelci in on državljan ZDA so se v Moskvi prijavili kot turisti, v resnici so pa prodajali obleke, ure in različno inozemsko blago. Zato ker so lagali, da so turisti, jih je sovjetska oblast neusmiljeno izgnala iz SZ.
i ]ly| OSKVA, Kijev, Leningrad imajo medkrajevne tele* W irl f°nske govorilnice v teleskopiji. Uporabniku je na razpolago mikrofon in dva televizorja, v enem vidi samega sebe v drugem pa svojega sobesednika. Tisti, v katerem gleda samega sebe, ga le obvešča, da naprava brezhibno dela.
a T> OGASTVO ni nikoli tako veliko, da se ne bi moglo T< J3 *e Povečati. Bogataš ni treba, da bi razmetaval, lahko še vedno kaj prištedi. Amerikanec Paul Getty, ki živi na svojem posestvu v Angliji, je neki najbolj bogat mož tega sveta. Da se ne bi njegovi uslužbenci preveč pogovarjali po telefonu in tako zapravljali po nemarnem zlatega časa In istočasno trošili telefon, so pri njem vsi telefoni tako urejeni, kot pri nas v Trstu telefoni v javnih govorilnicah; ne moreš se pogovarjati, če ne daš v napravo kovanega denarja, to se pravi ne moreš govoriti, če ne plačaš.
tj IMALAJA je gorstvo, v katerem so najvišji vrhovi T* 11 na svetu. Letos skušajo priti na najvišji vrh Ame-rikanci. Dva od te skupine sta že zgradila taborišča v višini osem tisoč metrov. Sem bodo prenesli vse potrebno, potem pa bodo skušali se prebiti še višje in končno najvišje. Počasi se pride daleč, pa tudi visoko.
Načrti za nov rešilni avto
Britanski zdravnik dr. Peter Bothwell se ukvarja s konstrukcijo posebnega rešilnega avtomobila, za katerega se že sedaj zanima reševalna služba. Posebnost vozila bi bila v tem, da bi se zadnji del karoserije lahko s pomočjo hidravličnega sistema spustil prav do tal. Bol-nika ali ponesrečenca bi tako mnogo laže spravili v vozilo.
TVT OGOMET je kaj priljubljen šport, skoro še bolj pri-1 T ljubljena je nogometna stava. Najstarejši nogometni
klub na svetu je Notts County v angleškem mestu Nottingham. Letos ima sto let.
tj AZPOLOŽENJE človeka, pa tudi živali je mestoma * XV odvisno od barve okolja. Bik in puran, kot je znano, se zelo razburita če vidita rdečo barvo. Tudi žaba takoj hlastne iz vode če po gladini vode bingljamo z rdečo nitko. Na Kitajskem so često stene restavracij prepleskane z rdečo barvo. Kitajci so umetniki življenja in poznavalci ljudi. Kitajci vedo, da je neka vez med tekom in barvo okolja. Rdeča barva vzbuja veliko poželenje po jedi, modra in vijoličasta barva dušita tek, rumena in oranžna, pa ga budita. Nasvet — oni ki bi radi shujšali pa imajo prevelik tek naj jedo v modrem ali vijoličastem okolju, ali pa naj si vsai 'daio na mizo prt take barve.	3
V
ŽELEZNICA ne more voziti po morju. Zamudno in Zj drago pa je blago prekladati, zato pa čez morske ožine, kjer ni mogoče zgraditi mostu, vozijo trajekti ali feriboti. Za dva dobro vemo, eden je med Kalabrijo in Sicilijo, drugi med Francijo in Anglijo. Trajekt pa so vpeljali tudi na Kaspijskem morju med mestoma Baku in Krasno-dovsk, ki sta tri sto kilometrov narazen. Vozi trajekt «Sovjetski Aserbajdžan,* ki je dolg 134 m in na katerem je tračnic za 30 vagonov po 50 ton.
tj ENETKE so mesto na morju, sredi na morju, kjer *T X3 daleč na okoli ni debelih skal. Za temelje svojih hiš so vozili kamenje od vsepovsod. Podirali so tudi Areno v Puli in vozili njeno kamenje v Benetke. Več temeljev v Benetkah je iz pulske arene. Leta 1458 pa so rekli v Puli «Ne boste več podirali naše arene, da boste drugod zidali. Ne!»
.	T T KVE so lepa slovenska vas v Kanalski dolini. Cuje
>4	U se, da imajo zelo ubran mešan pevski zbor. Ali ni
škoda, da nobena slovenska radijska postaja ne povabi teh idealnih pevcev iz te skrajne vasi, da bi jih vsi mogli slišati nam v veselje njim v pogum in nagrado.
.	TVT ANUQUPIRNGAAKUT ninquissarsiurtug ungaslttuaa
M NaI i lummanluni*. Eskimi so dobili končno pisavo in svoj knjižni jezik. Prvi pisatelj Eskimov je 23 let staro dekle. To je prvi stavek njene prve bajke: «živel je obtečajni medved samotar. Ime mu je bilo nanug. Nanug je izvalil jajce morskega orla. Iz tega jajca ni prikljuval na svet piščanček morskega orla, marveč beli medved, ki je imel krila.*
o OMALCI so dobili svojo politično samostojnost. Prej so M O jih upravljali in jim vladali Angleži, oziroma Italijani. Vsi Somalci govore somalščino, ki jo pa ne morejo pisati, ker nimajo še svoje abecede. Vse kar Somalci pišejo, pišejo ali italijansko ali angleško. Dva časopisa, ki tam izhajata sta eden italijanski, drUgi angleški. Somalska oblast je sedaj naročila strokovnjakom, da spravijo čimprej skupaj za njih jezik primerno in uporabno abecedo. Se že kregajo — eni bi hoteli latinsko, drugi pa arabsko pismo.
OVEN (od *1. 3. do /	,v \	20- 4.) Zelo pomemb-
(	i no in srečno razdob-
\J Je. med katerim bo
V	y prišla do izraza va-
^	ša osebnost. To ži-
zahno razdobje pa morate prav izkoristiti.	Pomemben obisk v
sredini tedna. Prijeten družinski večer.
BIK (od 31. 4. do /	\ 20. 5.) V tem tednu
I	boste lahko rešili
“M	neka sporna vpraša-
V	y nja in to tudi v dru-
anl- Treba je najti pravilno pot. Perspektive pa so ugodne. Bližnje zanimivo potovanje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 8.) Ugodno razdobje za vaše zasebne in sentimentalne odnose. Ne sprejemajte naglih potreben je trezen Nepričakovana pomoč za rešitev nekega finančnega vprašanja.
RAK (od 21. S. do 22. 7.) Za vaše pobude obstajajo zanimive možnosti. Bolj se morate potruditi. Več pažnje posvečaj-


Veljaven od 19. do 25. maja
odločitev,
preudarek.
(!.=>
m

te družini in utrditvi domačih vezi.
- LEV (od 23. 7. do f	\	22. 8.) Nekatera dru-
f	\	žinska vprašanja za-
J htevajo več takta, V	J	prijaznosti in občut-
^ ljivosti. Zanimiva srečanja s kulturnimi ljudmi in več daljših pisem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razburka-n o sentimentalno življenje, srečali boste neko osebo, ki ste jo skoro pozabili. Nekateri načrti se kaj lahko uresničijo, vendar ne brez določenega napora.
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) Bolj lahko zaupate sami v sebe, saj vas v družbi radi vidijo in st« vsem simpatlA-
cenega napori TI
d)
ni. Treba je več naporov in tesnejših stikov z različnimi osebami. V sredini tedna na vidiku srečanje z zanimivo osebo in živahen večer, poln dobre volje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Zadnje poznanstvo se lahko spremeni v nekaj globljega. Splošni položaj je ugoden, vendar ne smete biti tako nervozni In morate trezneje proučiti položaj. Veter vam veje v hrbet in je treba izkoristiti priložnost.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Nekaj nerazumevanj sentimentalnega značaja. Na vidiku je tovanj«. v
nekaj skrbi, ne bo pa hudega in boste vse lahko uredili. Finančne skrbi.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Prijetna družba dragih o-seb. Pokazati pa morate več dobre volje. Nekaj težav pri poslovnem delu, ki pa jih s primernim naporom zlahka odstranite.

j Je po-družini
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nova sre-| čanja, novi obrazi in nova prijateljstva. Skratka teden poln presenečeni in razburjenja. Obstajajo tudi možnosti resnejših težav in nerazumevanj, zato je potrebna precejšnja mera opreznosti. Zanimivo pismo.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Poslušajte vašo intuicijo in se vrzite krepko na delo, ki ne bo ostalo brez dobrih posledic. V odnosih z drago osebo ne bodite nestrpni. Srečen zaključek neke pomembne zadeve. Nenaden obisk.

TEDEN
Po prekinitvi zaradi volitev in predvolilne kampanje, so se v preteklem tednu ponovno začeli sestajati občinski sveti občin na Tržaškem in tudi pokrajinski svet. Kot prvi se je sestal prav pokrajinski svet, ki sicer Se ni zabel z razpravo o pokrajinskem proračunu, pač Pa je bila seja posvečena precej važnim upravnim zadevam in vprašanjem svetovalcev. Med drugim so razpravljali o nameravani zapori rafinerije «Esso-Standard*, poslušali so poročilo o stanju tuberkuloznih obolenj v pokrajini, ter vzeli na znanje zahtevo svetovalca PSI inž. Pečenka, naj bi pokrajinska uprava tiskala tudi v slovenščini — kot je že v italijanščini — deželni statut za dijake srednjih šol.
Tržaški občinski svet se bo sestal sicer šele jutri, vendar pa se je med tednom sestal občinski odbor, v katerem je odbornik za finance podal pregled občinskega proračuna, o katerem bo moral razpravljati občinski svet. Ta proračun predvideva 3.272.722.000 lir deficita. Razen proračuna, ki pa bo prišel na vrsto najbrž kasneje, bo občinski svet moral razpravljati še o 472 sklepih občinskega odbora.
Nabrežinski občinski svet se je sestal v torek in brez odlašanja začel razpravljati o proračunu dgvinsko-nabrežinske občine. Proračun predvideva 44.733.880 lir primanjkljaja pri 92.253.607 lirah dohodkov in 136.986.947 lirah izdatkov, od katerih odpade na šolske potrebe kar 27 odstotkov.
Sinoči se je sestal tudi občinski svet v Zgoniku, o čemer pa poročamo na tržaški strani.
Sindikalno življenje se je nenadoma zaostrilo na zaključku tedna, ko so sindikalne organizacije v vsedržavnem merilu napovedale 36-urno stavko pristaniških delavcev, ki se bo zaključila danes dopoldne. Pri-staniščniki zahtevajo, da se dejavnost pristaniških družb razširi tudi na industrijska pristanišča. Zaradi nenadne napovedi stavke je ostalo v tr-..žaškem pristanišču blokiranih 15 ladij. Že napovedana stavka pri »Italcementi* je bila odpovedana, pač pa se je nadaljevala delna stavka v livarni Tovarne strojev.
Zelo razgibane so bile tudi v tem tednu priprave za volitve šestih članov upravnega sveta Delavskih zadrug. Lista »Demokratična koncentracija* je bila že objavljena, pripravljena pa je tudi že lista «Za obnovo Delavskih zadrug*, ki temelji na sindikalni zasnovi in ki se bo borila predvsem za demokratizacijo zadrug.
V minulem tednu so bile tudi volitve na tržaški univerzi za izvolitev novega akademskega sveta. Volitve niso v ničemer spremenile dosedanje sestave in vse liste so obdržale isto število predstavnikov kot So jih imele doslej. V akademskem svetu bosta tudi dva Slovenca, izvoljena na listah UGI in Adria.
na katerem so uradno razdelili 36 nagrad in diplom velikim, srednjim in malim kmetom, ki so se pri tem tekmovanju najbolje odrezali. Med nagrajenimi so tudi slovenski kmetje iz Brd, ki se uspešno uveljavljajo v težavnem gospodarskem stanju, v katerem se nahaja tudi kmetijstvo na Goriškem. Med njimi naj omenimo Alojza Bužinela iz Krmi-na, ki je prejel nagrado 75.000 Lir, Josipa Komjanca z Valeri-šča (150.000 lir); Marčela Humarja z Valerišča (75.000 lir); Aleksandra Klanjščka z Oslav-ja (25.000 lir) in Silvestra Primožiča z Oslavja (25.000 lir).
Ob tej priliki je imel pokrajinski kmetijski nadzornik dr. Vianello poročilo o stanju kmetijstva na Goriškem ter omenil tudi napredek živinoreje, vkljub lanskim težavam zaradi pomanjkanja krme.
V okviru priprav za občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki bo danes v prosvetni dvorani v Gorici, je prosvetno društvo «Vrba» v Sovodnjah priredilo kulturno prireditey s pestrim programom. Domača i-gralska družina je pod vodstvom režiserja Mirka Kuzmina podala dve burki enodejanki, otroški pevski zbor iz Stanci reža je pod taktirko Franca Lupina ubrano zapel vrsto pesmi, vse pa je poživil godbeni trio iz Steverjana. Udeležba na prireditvi je bila dobra. Pozneje je imela mladina še prosto zabavo s plesom.
DANES V GLAVNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE V TRSTU
Svečana podelitev
naprednim kmetovalcem s
nagrad
Tržaškega
Nagradnih natečajev so se udeležili predvsem vrtnarji in cvetličarji
Danes dopoldne bodo v glavni dvorani trgovinske zbornice svečano podelili nagrade kmetovalcem s tržaškega področja, ki so se udeležili letnega natečaja za dvig kmetijske proizvodnje in trtletneaa natečaja za ureditev kmetijske proizvodnje.
Natečaja za leto 1961-1962 se
je udeleiilo skupno 13 kmetov (10 malih posestnikov in 3 srednji posestniki). Posebna komisija, ki so jo sestavljali ravnatelj kmetijskega nadzorništva, predstavnik vladnega generalnega komisariata in 3 strokovnjaki, je soglasno sklenila, da se nagradijo-
IVAN REGENT — Devlnščina štev. 10	(150.000 lir)
PRIMO PELLEGRINI — Ul. Bo veto štev. 43/1	(100.000 lir)
ROMAN KOBEC — Ul. Scarllcchio štev. 18	( 75.000 lir)
ERMENEGILDO OLENICH — Bazoviška ulica štev. 15 ( 75.000 lir) EDDA SINIGAGLIA — Ul. Roma (na štev. 79	( 50.000 lir)
IVAN VERTOVEC — Ul. Čampanelle štev. 84/1	<50.000 lir)
FRANC KODRIČ — Stara Istrska ulica štev. 80	( 200.000 lir)
GIUSTO BARI — Ul. Costalunga štev. 188	(150.000 lir)
VALENTIN ŠVAB — Ul. Costalunga štev. 312	(100.000 lir)
Iz tega seznama je 'razvidno, da so se udeležili natečaja in dobijo nagrade samo cvetličarji iti vrtnarji.
Triletnega natečaja za dobo 1959-1961 se je udeležilo 6 kmetov, nagrade pa bodo dobili:
ORLANDO ROSARIO — Sv. Jernej GIULIA MARSICH por. Chiriaco — Sv. Jernej GIOVANNI PAROVEL — Zindis
(300.000 lir) (200.000 lir) (100.000 lir)
Prvi natečaj, ki je vsako leto, ima namen nagraditi in prikazati javnosti kmete, ki so se lotili, ne samo v tem letu, umnega kmetijstva in so tako
dosegli večjo proizvodnjo, nato pa so svoj pridelek skrbno pripravili za trg s primerno embalažo in vabljivo konfekcijo ter ga nudili potrošnikom
KONTO VEL
Pritožbe glede regulacijskega načrta
Najvažnejši dogodek preteklega tedna na Goriškem je bila nedvomno stavka tekstilnih delavk in delavcev v tovarnah v Podgori in v Ronkah. V četrtek 16. t. m. je namreč za 24 ur prekinilo delo okrog 4800 delavk in delavce v, ali 97 odstotkov vseh zaposlenih v teh obratih. Do stavke je prišlo, ker vodstvo tovarne ni sprejelo sindikalnih zahtev, med katerimi je zvišanje proizvodne nagrade na 36.000 lir, zvišanje minimalnih akordov, raztegnitev akordnega dela na oddelke, ki ga še nimajo itd. Omenimo naj, da se je stavke udeležilo tudi 20 delavcev električne centrale. Med tem pa se še vedno vršijo pogajanja med vodstvom tovarne «fiocco» in med sindikalnimi predstavniki delavcev za izboljšanje prejemkov delavcem tega obrata.
Kot je že nekaj let v navadi, da razdelijo spomladi nagrade udeležencem tekmovanja za napredek kmetijstva, je tudi preteklo nedeljo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici organiziralo v občinski sejni dvorani sestanek kmetov,
Poročali smo že, da je 21. aprila zapadel rok za predložitev pritožb v zvezi s splošnim regulacijskim načrtom tržaške občine.
Zasebniki in ustanove so poslali občinski upravi 320 vlog, v katerih se predvsem zasebniki pritožujejo zaradi vključitve njihovih zemljišč v »zeleno področje* ali pa v področja, na katerih naj bi bile zgrajene ceste, parki in stavbe za javne ustanove.
Pričakovati je bilo, da bo novi regulacijski načrt prizadel določeno število lastnikov zemljišč v mestu in okolici in da se večina od njih ne bo strinjala s tem, da bi občinska uprava postavila nekako hipoteko nad njihovimi zemljišči, na katerih po uzakonitvi regulacijskega načrta ne bo mogoče zidati nobenih zasebnih stavb. Tako se je zgodilo npr. tudi, da so sestavljavci regulacijskega načrta vključili zlasti v »zeleno področje* nekatera zemljišča v bližini Kontovela, ki niso samo primerna za zidanje stanovanjskih hiš, ampak tudi za morebitno intenzivno obdelovanje, in sicer za cvetličarstvo in vrtnarstvo z ustreznimi toplimi gredami in drugimi temu primernimi napravami, ki zahtevajo tudi gradnjo raznih gradbenih objektov. Poleg tega pa je v mnogih primerih tudi nujno, da si kmet, ki ima namen valorizirati svoje zemljišče, zgradi tudi stanovanjsko hišo v neposredni bližini svojih cvetličarskih in vrtnarskih' naprav. Ce pa so ta zemljišča proglašena za »zeleno področje*, vsi ti načrti padejo v
poveduje kakršno koli gradnjo na zemljiščih «zelenega področja«, razen gradenj javnih lokalov, za katere je treba imeti posebno dovoljenje župana in ne smejo biti višji od štirih-metrov.
Zato so številni Kontovelci vložili pritožbo proti vključitvi njihovih zemljišč na področju od Šeginavce do Apnenice in zemljišč od vasi do Dacja, ki ležijo med staro in novo cesto, v »zeleno področje*. In prav velik del omenjenih zemljišč je zelo primeren za intenzivno obdelovanje in za morebitne gradnje vrtnarskih ter cvetličarskih naprav z gradnjo stanovanjskih hiš.
Njihove pritožbe sedaj proučujejo na občinskem tehničnem uradu. Upajmo, da bodo občinski uradi upoštevali te pritožbe in temu primerno tudi svetovali občinskemu odboru, naj izključi omenjena zemljišča iz predvidenega »zelenega področja*. Poleg tega pa bi bilo potrebno, da bi se tudi svetovalci v tržaškem občinskem svetu pozanimali za to vprašanje, ga proučili in se zavzeli za pozitivno rešitev v koris t prizadetih kontovelskih lastnikov, ko bodo pritožbe predložene občinskemu svetu.
Prispevki za razvoj kokošereje
razpisalo 2. natečaj za izboljšanje kokošereje. Za ta natečaj je na razpolago skupno 550 tisoč lir.
Rok za prijave zapade 31. maja, za izvršitev del pa 30. septembra. Kdor namerava zgraditi nov kokošnjak, ali izboljšati dosedanjega s prispevki tega natečaja, naj se za informacije obrne
neposredno v svojih trgovinah, kioskih ali na stojnicah. Na ta način pridelek prihaja od proizvajalca do potrošnika svež in po nižji ceni. Od tega imata seveda večjo korist proizvajalec in potrošnik, člani omenjene komisije so si večkrat skrbno ogledali vrtove, grede, rastlinjake, opremo, stroje, način obdelovanja in prodaje. Pri tem pa so zlasti upoštevali organizacijo proizvodnje in naprave za racionalno prodajo proizvodov. Jasno je namreč, da se bodo na našem področju, spričo razmer na podeželju in zahtev trga, ohranile in razvijale le kmetijske posesti z naprednim, industrializiranim značajem. Umni proizvajalec lahko na manjši površini in z manjšim trudom dOEeže večje uspehe, svoj pridelek pa laže in bolje proda neposredno potrošniku. Pri tem je seveda velikega pomena, kfiko svoj pridelek nudi kupcu, skrbno potrošniku. Pri tem je se-polnoma pravilno, da je ocenjevalna komisija vse to upoštevala. To pa morajo vedno bolj upoštevati vsi naši kmetje, od vrtnarjev in cvetličarjev do vinogradnikov in živinorejcev.
Pri drugem natečaju je ocenjevalna komisija upoštevala ne samo ta načela in zasluge tekmovalcev, ampak tudi bistvene spremembe pri ureditvi in smernicah kmetijskega gospodarstva in proizvodnje, ki omogoča znižanje proizvodnih stroškov, večjo proizvodnjo in s tem večji dobiček. Nekateri kmetovalci so v treh letih popolnoma spremenili svoje kmetije z novimi vinogradi, gredami, njivami, ki jih intenzivno obdelujejo.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo še nove uspehe. Njihov zgled naj bo v spodbudo drugim kmetovalcem, zlasti pa kmečki mladini.
SAMATORCA
S Plesa pod mlajem* v Dolini, 12. maja
Nismo v zadregi za vnovčenje vinskega pridelka. Razpečali bi ga, kolikor bi ga bilo. Ce ne gre v gostilne — te se ga namreč sumljivo otepajo — pa gre na drobno — z osmico. Za naše količine zadošča nekaj kratkih dni, ker ga več popijejo »flaško-ni» kot pa osmični gosti. Količine so majhne, a kakovost pijače toliko bolj odlična. Naval pivcev na osmice to najbolje potrjuje.
S pomočjo šestih traktorjev, kolikor jih šteje vasica z niti tridesetimi hišnimi številkami, smo kljub neugodnemu vremenu in pomanjkanju delavnih rok pravočasno in še nekam dobro obdelali svojo zemljo. Sedaj bo stalna skrb s trto: borba proti plesnobi in strupeni rosi, okopavanje itd. Trto moramo za vsako ceno ohraniti zdravo. Nekateri menijo, da naj bi trtam o pletvi potrosili su-perfosfat in kalijevo sol, ki izredno pripomoreta h kakovosti pridelka, pospešita zorenje grozdja in lesa in napravljata les bolj trden in odporen. Izkušnje povedo, da bi se tako gnojenje zelo izplačalo. Kakih 80 dkg superfosfata in nekaj več kalija na vsako trto bi bil majhen izdatek. Zaroda je letos dosti.
na kmetijsko nadzorništvo.
iiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiuimimiimiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiMiiifiiiiiiiiii
Nekam zaskrbljeno zremo na senožeti: trava je majhna, redka in so na več krajih pleše, ki jih je povzročila zima. Tako je tudi z deteljišči.
Kaže dobra letina češenj, ki jih je pri nas še precej. S tem sadnim pridelkom pa si ne bomo pomagali, ker cena ne odgovarja stroškom za obiranje. Prav bi bilo, da bi si jih vsaj nekaj nasušili za čaj, ki je odlična pijača, zlasti pozimi.
Kako sadimo in negujemo šparglje
Plemenite šparglje gojimo zaradi odebelenih sočnih in okusnih poganjkov, ki rastejo iz podzemnega dela stebelca. Spargelj je iskano blago na trgu, še posebno pa v industriji.
Spargljev je več sort. Med temi se odlikuje erfurtski orjaški spargelj, ki daje debele in močne poganjke z zašiljenimi belimi glavicami.
Ta rastlina potrebuje toplo in sončno lego. Najbolje uspeva na rahli in peščeni zemlji, ki ima dovolj apna in ilovice. Težka in zbita zemlja ni primerna za šparglje. Takšno zemljo moramo prej razrahljati s tem, da ji primešamo pesek in kompost. Zemlja ne sme biti preveč vlažna.
S sredstvi, ki so Jih dale na razpolago Tržaška hranilnica in posojilnica, pokrajinska uprava in trgovinska zbprnica, je pokra-
vodo, ker regulacijski načrt pre- i jjnsko kmetijsko nadzorništvo
ŠEMP0LAJ
Lepa šolska prireditev
Naša šola je s svojo nedeljsko prireditvijo otvorila šolske »veselice* na podeželju ob zaključku šolskega leta. Najbolje je, če ostanemo pri izrazu »veselica*, saj nudi danes menda edino priliko za trenutek iskrenega veselja. In ta šolska veselica je udeležence s tem navrha-no postregla. Za to izredno primeren in dovolj prostoren šolski hodnik je komaj zadoščal veliki udeležbi staršev šolskih o-trok, predstavnikov šolskih o-
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo te obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, 01. Milano 18
TELEF. 35-169
V;V>
•••*.:


Katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico nacionalno in angleško umetna in organska gnoiila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik za Tržaško, Goriške in Beneško Slovenijo: sve. lemo znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGK1A»
blasti in prijateljev mladine ter odra.
Prvo točko sporeda Je izpolnil šolski zbor s petimi mladinskimi pesmimi: Ježek ima polje, čebelice, žabe, Rezjankica, Nesrečna ljubezen. Dobro izvedene pesmi z zvonkimi in ubranimi glasovi so zelo razgibali občinstvo.
• Priprava zemlje za šparglje
Zemljo v jeseni rigolamo najmanj 50 do 60 cm globoko. Takrat gnojimo z zrelim gnojem ali kompostom. Istočasno potrosimo 6 kg kalijeve soli in 6 kg žlindre na 100 kv.m. Ce apna primanjkuje v zemlji, tedaj potrosimo še 25 kg žganega apna na to površino. Zgodaj spomladi izkopljemo 25 do 30 om široke in tudi toliko globoke jarke, ki naj bodo medsebojno oddaljeni 80 cm do 1 m. Na dno jarkov položimo debeli sloj zrelega gnoja, katerega pokrijemo « 5 cm debelim slojem komposta ali zelo dobre vrtne zemlje.
Po sredini jarka s količki označimo, kje bomo sadili šparglje. Razdalja naj bo približno 50 do 60 cm. Količki morajo biti tako
veliki, da segajo nad površino zemlje. Okrog vsakega količka naredimo majhen kupček iz kompostirane zemlje. Na to položimo rastlino. Korenine na vse strani enakomerno razprostremo in potem z rahlo zemljo zasipljemo tako, da okrog korenin ni praznih prostorov. Nad koreninami naj bo okrog 5 do 8 cm rahle zemlje. Za sajenje špargljev jemljemo eno ali dvoletne špargljeve rastline vzgojene iz 'semena.
• Vzgoja špargljevih rastlin iz semena
Zemljo v jeseni globoko pre-rahljamo in pognojimo z zrelim gnojem. Spomladi razrahljamo in pognojimo 1 ar površine s štirimi kg kalijeve soli in štirimi kg superfosfata. Seme špargljev sejemo v vrste, ki so medsebojno oddaljene 40 cm. V vrstah naredimo 3 do 4 plitve jarke in v te polagamo špargljevo seme na razdaljo 5 cm. Potem jarke zagrnemo in zemljo stlačimo. V slabih 14 dneh rastline vzkalijo. Špargljeve rastline so krhke, zato niso primer, ne za pikiranje. Okrog rastlin previdno odstranjujemo plevel in jih po potrebj zalivamo. Konec maja potrosimo 1 kg nitromonkala na 100 kv. m zemljišča. Se bolj pa je, če to gnojilo raztopimo v vodi in s tem zalijemo špargljeve rastline. Koristi tudi zalivanje razredčeno gnojnico. V poznejših mesecih ni priporočljivo gnojiti dušičnimi gnojili, ker se poganjki do zime ne bi dovolj razvili in bi jih mraz poškodoval. Pred zimo moramo zemljo okrog špargljevih
I.UCTO
Seveda so naši ljudje osredotočili svoje zanimanje v igro s petimi slikami »Mačeha in par storka*, ki je za mladinski oder po svoji vzgojni motiviki izred no primerna. Izvedba je v splošnem odlično uspela, čeprav je igra precej zahtevna. Glavna vloga je bila poverjena Nevi Zidarič (pastorka) in Armidi Ko-smina (mačeha), ki sta zaslužili vse prizanje; a tudi Sabina Grgič (nesrečna hčerka mačehe), Sonja Suban, Sonja Pleri (Peric) — kot sončna žena, David Paulina (Jure) in Davorin Trampuž (napovedovalec) so se prav dobro odrezali . Kulise, glasbena in svetlobna oprema so močno prispevale k učinku. Igralci so bili deležni navdušenega priznanja. Eni in drugi: deca, učiteljstvo In občinstvo so bili s to prireditvijo zelo zadovoljni.

ur®

I.tpro
semenjakov pokriti s slamnatim gnojem ali kakšnim drugim zaščitnim pokrovom.
• Sajenje enoletnih in dvoletnih špargljevih sadik
Spargljev nasad ne delamo za eno ali dve leti, temveč najmanj za 15 let. če je dobro negovan pa vzdrži včasih tudi čez 20 let.
Jarki, v katerih smo posadili špargljeve sadike, naj bodo do polovice izpolnjeni z zemljo. Vse nadzemne poganjke iz posamezn.h rastlin rahlo privežemo ob kol. Sele v jeseni zagrnemo rastline z zemljo, da jih zavarujemo pred mrazom. Spomladi pa zemljo »pet odstranimo. Drugo leto v jeseni pokrijemo rastline s kompostirano zemljo in potem vso površino zvravnamo. Spomladi tretje leto v špargljevem nasadu prekopljemo. Nato naredimo iz rahle, peščene zemlje grebene nad šparglji. Grebeni ne smejo biti višji od 30 cm, ker bi bili v nasprotnem slučaju špargljevi poganjki preveč dolgi in tanki.
Če sadimo enoletne sadike, imamo prvi pridelek šele po treh letih. Ce pa sadimo dvoletne sadike, imamo prvi pridelek že drugo leto. Pri prvem pridelku smemo prerezati le 3 do 4 poganjke in to iz močnejših rastlin. Pri drugem pridelku, to je od četrtega leta dalje, začnemo z rezanjem poganjkov v aprilu in končamo konec junija, v toplejših krajih pa v sredini julija. Posamezna rastlina da letno 10 do 15 poganjkov, lahko pa jih da tudi do 30. Najprimernejši so poganjki takrat, ko vrh privzdigne površino zem lje. Režemo previdno, da ne poškodujemo tistih poganjkov, ki še niso dovolj veliki. Navadno so po* ganjki dolgi okrog 20 cm in debeli od 1 do 3 cm. Iz 1 ha lahko dobimo 20 do 60 stotov špargljevih poganjkov. Režemo jih vsakih 2 do 4 dni. V hladnih kleteh pri toploti 1 do 2 stopinje se pripravljeni špargljevi poganjki lahko držijo tudi do 4 tedne. V navadnih kleteh pa le 3 do 4 dni, če spodnji del postavimo v vlažni pesek.
• Gnojenje v času proizvodnje
Takrat, ko pobiramo poganjke, zemljo večkrat prerahljamo. Poleti pa Izdatno pognojimo z zrelim gnojem (do 5 stotov na 1 ar), ki ga takoj plitvo podkopljemo. Tudi zalivanj? z razredčeno gnojnico je koristno.
Lahko pa gnojimo tudi s 5 kg kalijeve soli in 1 kg nitromon-kala na površini 1 ara. Zgodaj spomladi pa potrosimo na isto površino še 5 kg superfosfata.
V prvih letih lahko v vmesne vrste sejemo tudi raznovrstno povrtnino:	solato, kolerabico, bob,
nizki grah in nizki fižol, čebulo itd.
Pred začetkom plesa so se pod mlajem zbrali vsi dolinski fantje. Spredaj so v belih srajcah partnerji, ki bodo letos morali k vojakom
Člani dolinskega kvinteta, ki so igrali, ter Dario in Darko, ki sta pela, so se tudi tokrat dobro odrezali. Niso zaman znani daleč, naokoli
Ob zvokih vesele glasbe so se vrteli pod mlajem mladi pari, proti večeru pa so zasrbele pete tudi starejše, ki so se pod mlajem pomladili
Dobra domača pijača vedno vleče, tako deželane kot meščane. Pred kioskom vinske z razstave je bila do pozne ure gneča. Srkali so ga na osminke in na litre
čevapčiči so pred nekaj leti prišli iz Srbije v Koper, od tam pa brez propustnice in uvozno-izvoznih dovoljenj na Tržaško. Tudi za čevapčiče, ki sta jih letos v Dolini pekla dva Miljčana, je bila vedno gneča, čevapčiče so seveda pekli zraven vinskega kioska, da so jih gostje lak-ko takoj zalili, kakor je pač treba, da bolj teknejo
(Foto M. Magajna)
■PfiiliorsST*(JnevnIlr
Vreme včeraj: najvišja temperatura 2'i l, najnižja 15.5, ob 19. uri 20.2; zračni tlak 1014.8 raste, vlage 49 ,odst,, veter 10 km severovzhodnik, nebo 6/10 poobiačeno, morje rabilo’ raz,Ribano, temperatura morja 16 6 stop nje.
— 6
Tržaški dlevnik
19. maja 1963^
RESOLUCIJA IZVRŠNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zvišanje tarif Javnih skladišč hud udarec celotnemu gospodarstvu
Zaskrbljenost kmetijske sekcije zbornice spričo nameravanih razlastitev zemljišč pri Sv. Ani
Ze v petek se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice. ki pa je sejo podaljšal na soboto zaradi številnih pomembnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Na seji so sprejeli resolucijo, s katero trgovinska zbornica odločno protestira proti povišanju pristaniških tarif, o čemer smo poročali že včeraj.
V resoluciji se uvodoma ugotavlja, da so že povišali tarife glede akordov pristaniških družb ln da bodo 1. junija stopile v ve ljavo nove višje tarife Javnih skladišč.
Tržaški gospodarski krogi so zelo zaskrbljeni, saj bodo imele višje tarife negativne posledice in bedo uvedene prav v razdobju, ko se skuša zagotoviti pristani-Ičti večja konkurenčna sposobnost jn torej boljše možnosti prometa. Odbor trgovinske zbornice zato ne sprejema nobene odgovornosti za ta ukrep, ki bo imel nujne posledice za mednarodni tranzitni promet in torej za celotno gospodarstvo tržaške pokrajine.
Uradno stališče tržaške trgovinske zbornice v celoti potrjuje vesti, ki smo jih v našem listu že objavili in podčrtuje resno nevarnost. ki obstaja za nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča.
Na isti seji izvršnega odbora je bilo govora tudi o številnih drugih pomembnih vprašanjih. Ta. ko je odbor podčrtal, da je treba čimprej pričeti z gradnjo avto ceste Trst-Videm-Benetke s štirimi cestišči. Celotno vprašanje gradnje te avto ceste se je namreč ponovno zapletlo in kaže, da bo prišlo do ponovnih zavlačevanj Istočasno je odbor pozval ANAS) naj uredi državno cesto št. 14 še pred letošnjo intenzivno turistično sezono.
Dr. Vatta je poročal o sestanku, ki je bil v Ljubljani in na katerem so razpravljali o pripravah za sejem Alpe-Adria Odbor je pooblastil dr. Vatto, da bo poročal zainteresiranim operaterjem o vseh podrobnostih, povezanih s tem sejmom.
Obširno so tudi govorili o apli-kaciji zakona o gradbenih zemljiščih in zlasti o sklepih tržaške občinske uprave, ki namerava raz. lastiti obširna zemljišča pri Sv. Ani. Kme.tjjska sekcija zbornice je zaskrbljena žaradi teh' sklepov, saj bodo razlaščenci le s težavo lahko dobili podobna, za kmetijstvo primerna zemljišča, istočasno pa bo tržaško tržišče ostalo brez nekaterih dragocenih lokalnih pridelkov. Zato je treba — po mnenju zbornice — pri izvajanju za-
Sprejem v čast slovenske poslanke Marije Rernetič
Sinoči je tržaška federacija KPI priredila sprejem v počastitev Marije Bernetič, izvoljene v poslansko zbornico. Prisrčnega spreje-so se udeležili predstavniki različnih slovenskih gospodarskih kulturnih in političnih organiza-
,M""","l,i|,",,"l„11|,11,11„I1111"M1,,1'1111,1"t'll|1iii1miii......................
cij in med njimi predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Kmečke zveze, Prosvetne zveze, Italijanske socialistične stranke. Mladinske iniciative, Slovenskega gledališča, predstavniki šolnikov, vidni umetniki in kulturni delavci ter razne osebnosti.
Med sprejemom je nayzoče najprej pozdravil odg. ur. glasila KPI «Delo» Miro Kapelj, nato pa tajnik_ federacije prof. Šema. Vsem navzočim se je za odziv zahva-lila poslanka Marija Bernetič, ki je zagotovila, da se bo v parlamentu borila za pravice vseh Slovencev, ki žive v Italiji.
Danes, NEDELJA, 19. maja
Ivo
Sonce vzide ob 4.31 in zatone ob 19.33 Dolžina dneva 15.02, Luirva vzide ob 2.47 in zatone ob 14.46 Jutri, PONEDELJEK, 20. maja Bernard
Skoraj ose otroške vrtnarice s Tržaškega so se včeraj udeležile seminarja v Gregorčičevi dvorani, ki ga je organizirala Prosvetna zveza. Predavale so prof. Nada Mrakovčič, prof. Mara Marčec in Prof. Pia Gostil, njihova izvaja-
nja pa so lepo ponazorile in ilustrirale dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane. Predavateljicam in dijakinjam, ki so žrtvovale del svojega šolskega izleta v Benetke za sodelovanje na serhinarju, gre vse priznanje in
.......................................... „„ ......................
pohvala. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Profesoricam in dijakinjam želimo prijeten izlet i Benetke z željo, da bi nas še ob iskale in posredovale našim otroškim vrtnaricam svoje znanje
kona upoštevati značilnosti tukajšnjega kmetijstva.
nesreče so požar pogasili v dvajsetih minutah. Skoda je neznatna.
Zasedanje zdravnikov za otroške bolezni
Nova delavska zbornica CGIL sporoča, da je ravnateljstvo tovarne čevljev 'Lucky Shoe Compa-ny, ki ima svoje obrate v Starem pristanišču; izobesilo na tovarniško oglasno desko komunike, v katerem obvešča vse uslužbence, da bo delo v tovarni ustavljeno 25. maja letos. Vsi delavci bodo odpuščeni, razen uradnikov in okrog 20 delavcev in delavk, ki so zaposleni pri izdelovanju vzorcev. I Včeraj se je začelo na sedežu l^unike nadalje P°-iasr,:iuje, da | tržaškega centra za rakasta obolenja zasedanje zdravnikov za otroške bolezni. Otvoritvi zasedanja so prisostvovali predstavniki oblasti, med katerimi so bili tudi vladni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise in drugi. Zasedanje se se bo zaključilo danes dopoldne z diskusijo o podanih poročilih.
bodo 17. junija začeli ponovno delati samo nekateri delavci.
Ravnateljstvo poudarja, da bili prisiljeni prekiniti z delom zaradi pomanjkanja naročil in zaradi higiensko-zdravstvenih vzrokov.
Pokrajinski sindikat FILA-CGIL sporoča, da bo zapora tovarne prizadela okrog 1.000 delavcev in delavk. Zato je naslovil poziv deželnemu nadzorništvu za delo, deželnemu uradu za delo in združenju industrijeev, naj čimprej skličejo sestanek s sindikalnimi predstavniki, na katerem naj se skuša rešiti to zelo važno vprašanje v korist delavcev. Sindikat nadalje ugotavlja, da ravnateljstvo tovarne s prekinitvijo dela krši med-konfederalni sporazum od 18. oktobra 1950, ki se nanaša na odpuste zaradi zmanjšanja števila osebja.
Zapora tovarne čevljev odnosno začasna prekinitev dela, kot to tolmačijo delodajalci, bo prizade-1% kot smo že omenili, okrog 1000 tržaških delavcev. Po nekaterih veiieh se zdi, da namerava druž ba popolnoma ukiniti svoje obrate v Starem pristanišču in da bo za prihodnje mesece obdržala v službi samo še malo število uradnikov in delavcev, ki naj bi o-pravljali zadnja dela pred likvidacijo. Zato je potrebno, da se vsi organi oblasti zavzamejo za to vprašanje in da preprečijo zaporo, ki po mnenju delavskih organizacij ni upravičena, ker je imela tovarna do sedaj vedno mnogo naročil in ni nikoli zabredla v kako delovno krizo.
Občinska seja v Zgoniku
Sinoči je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, ki je med drugim odobril občinski proračun za letošnje leto. Zaradi pomanjkanja prostora bomo prihodnjič obširneje poročali.
Požar na vlačilcu
Na vlačilcu «Audax», ki se je mu-dil v pristanišču Duca d’Aosta je je včeraj vnela platnena ponjava v podusluhiu pod ©mnn-
PRISTANIŠKI DELA VCI V OBRAMBO SVOJIH PRA VIC
Uspela stavka pristaniščnikov s protestno manifestacijo po mestu
V podporo pristaniščnikom so stavkali tudi delavci Javnih skladišč - Protest proti prihodu raket v tržaško pristanišče
36-urna stavka pristaniških delavcev je popolnoma uspela. Delavci so začeli stavkati v petek ob 21. uri na poziv vseh treh sindikalnih organizacij, ki so napovedale stavko v vsedržavnem okviru, tako da je bilo delo v vseh italijanskih pristaniščih za 36 ur popolnoma ustavljeno. Ladje, ki so bile privezane v tržaškem pristanišču, niso mogle v času stavke ne izkrcavati ne vkrcavati blaga. Nekatere pomorske družbe so dale ukaz svojim ladjam, naj takoj odplujejo iz pristanišča m naj kar pustijo na obrežju odnosno v skladiščili blago, ki bi *a morale vkrcati. Druge ladje pa so počakale do 8. ure danes zjutraj ko se jp stavka končala.
Včeraj ob 10. uri sb se pristaniški delavci zbrali na skupščini, kjer so jim sindikalni predstavniki obrazložili pomen stavke. Stavka je bila napovedana zato, ker je ministrstvo za trgovinsko mornarico izdalo družbi Fornicocke iz Vado Li-gure pri Sayoni dqvoljenje, da lah-ko sama vrši vse nakladalne in raz-kladalne operacije svojega blaga. ure m tako imenovano «funkcio-nalno avtonomijo«, ki izključuje družbe pristaniških delavcev od de-
Jv. nekaterih Pristaniških industrijskih področjih. Kot je zna-nP. ln k°t določa tudi stari pomor-
nw-hak0nlk\ ije vse del° v pristaniščih za ^nakladanje in razkladanje blaga dodeljeno pristaniškim druž-Prepovedano, da bi ka-teri koli drug zasebnik sam opravljal nakladalne in razkladalne ope-racije. Zakonik pa določa, da se iahko le v izrednih primerih do-' voh kakt družbi ali podjetju, da v JoJL,r^,žiji razklada in naklada bla-Sh™,a * ustanovitvijo industrijskih področij v pristaniščih, se je “M«? že Uveljavila nekaka
drožbe od* rielkIjUe^J° Pristaniške aruzbe od dela v teh področjih. V
Trstu imamo primer industrijskega prisfanišča, kjer «Italcementi» sama s svojimi delavci in s svoji-mi žerjavi naklada na ladje cement.
S stavko zahtevajo pristaniški de-lavci, da ministrstvo za trgovinsko mornarico preneha z izdajo dovoljenj tako imenovane '(funkcionalne avtonomije« in da prekliče vsa
dana dovol-’en'>a’ ki so ž® bila iz-
Na skupščini so delavci izrazili pripravljenost po nadaljnji zaostritvi borbe za obrambo svojega dela Poleg tega pa so tudi obsodili pri-
^>JjrŽSfk0 Pristanišče ameriške križarke, kt bo prišla v Trst v ponedeljek in bo ostala v tržaškem pristanišču do 3. junija, ker so na njej nameščene rakete, ki lahko nosijo atomsko konico. Po končani skupščini se je okrog 500 pristaniških delavcev odpravilo po mestnih ulicah. Nosili so transparente na katerih so bila gesla o obrambi” avtonomije dela v pristanišču in gesla proti raketam v tržaškem pristanišču. Manifestacija po mestu se je zaključila v največjem redu pred hišo pristaniških delavcev, kjer so se delavci razšli.
II llllllllllllllllllllllllllf 111111111,111,,,,m ..................................
PRED VOLITVAMI ČLANOV UPRAVNEGA SVETA
Sestava kandidatne liste «Za obnovo Delavskih zairug»
Na listi so znani zadrugarji in med njimi tudi dva Slovenca
WMM§M
IliiSlIHi	\
Protestna povorka pristaniščnikov po mestu
.............m"—™.................-..«."*»»..luni................
SPOROČILO RAVNATELJSTVA «LUCKY SHOE C0MPANY»
Okrog 1000 delavcev na cesto zaradi zapore tovarne čevljev
Deh bo ustavljeno 25. majaf v močno skrčenem obsegu pa naj bi se nadaljevalo 17. junija
cem. Gasilci, ki so prihiteli na kraj
nf»sr#NČP Co nn7Dt>	; 1: .. J •'
Nezgodi na delu
V tovarni Atlas v Industrijskem pristanišču je prišlo včeraj do dveh nesreč. Najprej se je ponesrečil 31-letni električar Antonio Guerra iz Aquilinie 914. Ko je skupaj z delovnimi tovariši postavljal na tečaje električne kabine težka vrata, so ta zdrsnila navzdol in mu zlomila desni mezinec. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 15 dni.
Na dermatološki oddelek pa so sprejeli 49-letnega delavca Giovan-nija Zappadorja iz Ul. Giuliani 12, ki je v isti tovarni padel s 4 m visoke lestve, ko je postavljal kabel za električni kavelj. Verjetno zaradi poškodovanega kabla, v katerem je bil tok 380 voltov, se je tedaj zaradi stika sprožil plamen, ki je delavca opekel po desni strani glave in na pod-laktih in ga tudi vrgel na tla. Zappador, ki je zadobil opekline prve in druge stopnje, bo ozdravel v 10 dneh.
Pri delovni mizi ga je zadela kap
Včeraj je pri delovni mizi zadela kap 42-letnega uradnika Riccar-da Zampierija iz Ul. Franca 2/2. Nekaj po deseti uri je Zampierija, ki je bil ravnatelj tvrdke Torresel-la, ki ima sedež na Trgu Tomma-seo 4, medtem ko je pregledoval neke listine, prijela slabost. 25-let-ni uradnik Guerrino David iz Ul. Matteotti 7, ki je uslužben pri tvrdki, je videl Zampierija kako je sklonil glavo in prebledel. Takoj je poklical avto RK, ki je nesrečnika z vso naglico odpeljal v bolnišnico. Toda bilo Je že prepozno. Po poti Je ravnatelj umrl zaradi kapi.
Federacija zadrug in posojilnic je sestavila kandidatno listo za volitve upravnih svetnikov Delavskih zadrug. Ta lista bo imela naziv «Li»ta za obnovo Delavskih zadrug« in jo bodo sestavljali: Mario Er-vatti, Pietro Robba, Lino Crevatin, Marcello Balbi, Ferdinand Ferjančič in Giordano Borri. Za člana nadzornega odbora pa bosta na isti listi kandidirala Goričan odv. Bat-tello in Silvan Mesesnel.
Kandidatno listo <Za obnovo Delavskih zadrug« sestavljajo znani zadrugarji in ima izključno zadružni značaj.
O programu te liste, smo že podrobno poročali in tokrat samo ponovno poudarjamo, da gre v prvi
*, .dejan;1'"--------* *
DelaVsI dajo
ke članov. Za to pa ____________
niti sedanji fašistični sistem, ko še vedno odločajo o Delavskih zadrugah od zgoraj imenovani člani u-pravnega sveta. Prav zato je treba obnoviti načela demokratičnega statuta iz 1822. leta.
setti 68 in Luciano Zeraushek iz Ul. Flavia 5 našla na tleh precej zajetno usnjeno črno hktovko Ko sta jo odprla sta ugotovila,’ da ■lei V sktovki .345.000 lir, menica za 800.000 lir, razni kolkovani papirji in dokumenti na ;me 34-letnega Giuseppa Giustolisija s Trga Tra i Rivi 5. Takoj sta telefonirala na komisariat .v Ul. deirUniversita in obvestila agente o najdbi. Ko sta agentom pripovedovala o najdbi je prišel ves zaskrbljen tudi lastnik aktovke, ki ti® fe ; hotel prijaviti izgubo. PoSkendfcti obeli rnladeriičev se mora dr. Giustolisi zahvaliti, da je v tako kratkem času spet prišel do svoje dragocene aktovke.
Poštena najditelja aktovke z denarjem
Na Trgu Venezia pri lekarni «Mizzan» sta predvčerajšnjim o-
krog 21, ure dva 24-letna mladeniča Darid Gefrrtari 'iz Ul. Ros-
'lliuijjiHiiiiii.Hum.m.,,W",|,,||ai|"i„iiiniil.milu.i...............
IZ TRŽAŠKIH SOBNIH ifroKAN
Danes fta se poročila Ivanka Rikter in Vladi' Grgič. Novoporočencema želijo obilo sreče prijatelji in znanci. Iskreno jima čestitata tudi uprava in uredništvo primorskega dnevnika.
# * *
Prosvetno društvo «Slovan» Padriče čestita novoporočencema Vladimiru Grgiču m soprogi ob vstopu v novo življenje in jima želi mnogo sreče.
Padriče, 19.V.J963.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 19. t. m. ob 20. uri na KONTOVELU
Josip Tavčar
V	HONOLULU
V	sredo, 22. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
Josip Tavčar
V	HONOLULU
Prepovedano mladini pod 18. letom!
V	četrtek, 23. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA POTNIKA
SLOVENSKI KLUB vabi
na predavanje «0 ŠOLSTVU V SLOVENIJI«, ki ga bo imel prof. Boris Li-pužič iz Ljubljane v Gregorčičevi dvorani v torek, dne 21 maja ob 20.15.
Vabljeni zlasti šolniki!
Gledališča
GLEDALIŠČE VEHU1
V sredo ob 21. uri bo 7. koncert tržaškega filharmoničnega	orkestra
pod vodstvom dirigenta	Arthura
Gru-efoerja. Na programu so skladbe Richarda VVagnerja ob 150-letnicl nje-govega rojstva.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Obsojeni štirje begunci zaradi kraje avta in koles
8 mesecev pogojno za napad na vratarja v zdravilišču INPS pod Opčinami
KINO SKEDENJ
predvaja danes 19. t. m. ob 14. uri Technicolor Panavision
film:
«FUGA
DA ZAHRAIN*
(Beg iz Zahraina)
Igrajo: YUL BRINNER
in SAL MINEO
V ponedeljek, 20. t.m. ob 16. url Cinemasčbpe technicolor film:
«HIT0 HIT0»
Mladini pod 16. letom
vstop prepovedan
Kino *■;;	.-i’-,.
Nazlonate 14.30 «L’ape regina« Ugo Tognazzi, Marina Vlad.y prepovedano mladini. •
Arcobaleno 14.00 «L'uomo cJhe sa-peva troppo« Film Alfreda HitChcoika. James S'tewart, Doris Day. Technicolor.
Fenice 14.30 «CO'pacabana Palače« — Sylva Koscina, VValter Chiari, My; lene Demongeot, Franco Fabrizi. Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 14.00 «Landru>> Njegova pekoča ljubezen je pogubila 11 žei.sk,. Charles Denner.
Grattacielo 14.30 «Tamburi lontani« Ga>ry Cooper. Technico-lor. Supercinema 14.30 «Africa sexy» — Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 14.00 «Le 7 folgori di As-sur» Technicolor. Hovvard Duf Fllodrammatico 14.00 «Fedra» Melina Mercouri, Raf Valilone.
Aurora 15.00 (iSherlocco i-nvestigato-re sciocco«.
Crtstallo 15.00 «Come ingannare mio marito« Technicolor. Dean Martin, Lan-a Turner.
Capitol 15.00 «La ragazza piu bella de! mondo« Technicolor Doris Day Garibaldi 15.00 «Saffo Venere di Les^ bo« Technicolor. Kervvln Mathevvs, Tina Louise.
Massimo 14.30 »Dueillo internate« Rod Camero-n.
Impero 15.00 «La guerra del bofctopi« Moderno 16.30 «Ven-ere Imperiale« Teabndcolor, Gina Lollobrigida. Ste-phen Boyd, Gabriele Ferzetti. Astoria 14.30 Dva izredna filma' v technicolorju «La vendetta del mo-schettieri« «Bionda esplosiva«.
Astra 15.00 «11 mio amore e scrltto sul vento«.
Vittorio Veneto 14.00 »La Parmigia-na» Nino Manfredi, Catherine Spa-aik.
Ahbazia 14.30 dl visone sulil-a pe-lle« Technicolor. Cary Grant, Doris Day. ' Marconi 14.00 «La leggenda di Bnea» Scopecolor. Steve Reevčsi Carla '■ Marlier.	I
Ideale 14.00 «Quel nostro impossibile amore« Šarita Montiel.
Skedenj 14.00 «Fuga da Zahrain« — Technicolor. Vul Brynner, Sad Mi-neo.
Medtem pa so sindikalne organizacije sklenile, da napovedo tudi stavko delavcev Javnih skladišč v podporo pristaniškim delavcem. Stavka se je začela včeraj
Včeraj-danes
se je začela < včeraj ob 10 in se je končala ob 24. uri.
......................................Illllllll."H........11111111111..............Hlinili,,,........
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne i«. maja 1963 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 53-letna Marja Pcptot vd Sossi, 66-letna Giuseppina pe-trincich, 78-letna Anita Levi-Morter-ra vd. Fili, 59-letni Giovanni, Can-ziani, 76-letna Blena Jurisevic 84-letna Margherita Gerln vd. Luoche-si, 71-letna Maria Miloš vd. Muraro,
’ leta stari Olaudio Pertni.
OKLICI: uradnik Maric Gregor! ln gospodinja Silvia Felicaro. električar Guglielimo Cristiano Rossi in gospo-diiuja Anna Cantatuipo, inženir Bnnio Grisetti in trgovka Angela Mandel-li, podoficir aviacije Roberto Mara-no In Slaščičarka Carla Scarpoli.nl, uradnik Sergio Pittinl in gospodinja Germana Blarasin, trg. pomočnik Giorgio Sohiemer i,n uradnica Lima Termini, karabinjer Palmiro Cecca-rl®Ha in gospodinja Grazietla Malis-sa, industrijski izvedenec Alfredo Mi-lossi im trg. pomočnica Maria Luisa Molinari, uradnik Silvano Rezzica in trg. pomočnica Bnrica Stabile, mesar Emllio Batich in uradnica Lida Beorchia, delavec Gugllelmo D’F,ste im gospodinja Nilda Poropat, trgovec Mario Germeila im trg. pomočnica Elisabetta Rosani, uradnik Guido Papini in frizerka Grazielia Tassan-Zamin, kmjlgovezec Roberto Tassfni in gospodinja Laura F.berhard, želez-
ničsr	Kr.«-]	i*, »nepodini-,
Na kazenskem sodišču so včeraj sodili štiri jugoslovanske begunce in sicer 21-letnega Vladimira šo-štarja, 21-letnega Anteja Denona
17-	letnega Dragoljuba Molnarja in
18-	letnega Zorana Daba, ki so bili obtoženi, da , so v noči 4. aprila letos ukradli avtomobil v Ul. Vigneti in nato v Palazzolo dello Stella še dve kolesi.
6. aprila je Giuliano Bartoli Ul. Vigneti 10 prijavil policiji, da so mu ponoči neznanci ukradli avto. Ker so v tistih dneh na skrivaj zapustili begunsko taborišče pri Sv. Soboti omenjeni begunci je policija zasumila, da so prav oni ukradli avto.
Isti dan pa je prometna policija iz Palazzola dello Stella telefonsko obvestila karabinjerje iz Skednja, da je v noči med 4. in 5. aprilom ustavila ukradeni avto, v katerem so se vozili štirje begunci. Deno na m šostarja so tedaj zaprli \ zap?r v Latisani, medtem ko sta Molnar in Dabo utegnila zbežati Ponoči sta spala v nekem seniku zjutraj pa sta ukradla dve kolesi, ki sta ju dobila prislonjeni ob zidu neke kmečke hiše in dospela do Benetk, kjer ju je policija prijela. Dabo je tedaj dal izmišljeno ime, da bi se izognil obtožbe tatvine avtomobila.
Obtoženci so včeraj povedali, da so hoteli z ukradenim avtom priti do Milana, odkoder so mislili pobegniti v Francijo. Molnar pa Pse je izgovarjal, da je v tisti noči spal
............................................lini,,,milil „„„„„„„
^io Stokel in ke-
£ —
C a ruzzi, u radn i k • N e mičarka Eliama Pi c in
| BSiMa Portuesi, mehamiik Ruggero Vignall im delavka M.arisa lob' natakar Miramdo Grisomioh in delavka Amna Maria Burlam, uradmik Virni-cio Ben-ci in gospodinja Giamma Po-kovic, uradnik Aldo Tamcik i,n frizer-uradnica Maria Luisa Vailmarim, kotlar Velio Zoochi in uradnica Antonia Maria Albreht, zidar Tiberio Mauri in delavka Angela Glacomimi pleskar Egidio Cralli in gospodinja’ Silvia Potocco, pražilec Giorgio Ser-schen in trg. pomočnica Luciana Milkovič, uradnie Aldo Tanclk in frizerka Rnta Colagran.de, uradnik Leone Casaletti i,n gospodinja A n,gel a Tamburin, univ. študent Vinicio Crevatin >n uradnica Anna Maria Casteliucci, strojni oficir Ennto Gessl in gospodinja Lorraine Framces Trumam, študent Dario Stibiel im študentka Bruna Boi k, uradnik Silvio Zacchigna in. gospodinja Luciana Zacchigna, u-radnik Giuliano Mosco in gospodinja Violeita Urdih, uradnik Alessandro levscik in gospodinja Ellana Petrina, krojač Mario D’Ambrosi in snažilka Bruna Bergamasco, uradnik Gian-franco la-mis In uradnica Majuri. skladiščnik Olaudio
i„	C«km«vt
Regina
Bradač
Giorgio Palermo in uradnica Gra-ziella Varriale, uradnik Ferruccio Pecenco im gospodinja Fiorenza Te-deschini, uradnik Adriano Rosignano im gospodinja Maria Dusieh, mizar Carlo Nemiz im delavka Maria Pu-ric, oficir Fabio' Endrigo in učiteljica Maria Luisa Martini, električar EmUio Oalzi in frizerka Carla Sossi delavec Libero Benci in šivilja Con-cetta Giuressi, parketist Luciano Mar. cihesi in frizerka Jolanda Ul i veti. delavec Generoso Pedarra Im šivilja Nives Žagar, uradnik Framco Monto-uesi in uradnica Maria Luigia So-domaco, zidar Mario Lozei im gospodinja Luciana Cornioli, računovodja Framco Degrassl im bolničarka Maria GabrieMa Faccluto, ' uradnik Sergio Bressa in trg. pomočnica Vittoria Crociato, uradnik Eugenio Muggia in trg. pomočnica Luigia Russignam, kmet Edoardo Glavina In gospodinja Maria Štolfa, delavec Fabio Vascot-to in knjigovezka Amna Rita Rosati, uradnik Gianni Piscanec in učiteljica Claudi« Cuzzot, tehnik Pietro Furlan in uradnica Renate Spanheimef, strugar F.nzo Fimiant in. delavka Roo-wltha Kwlaton, uradnik Mario Li-
e*lW 'n št.fden+k* An+«nt«tt»w,r|„
NOČNA SLUŽBA LEKARN
A Ha Redenziiom«, Tijg Garibaldi 5' Bemussi, Ul. Cavan« H; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini Trg Liberta 6; Al Galeno, Ul, S. Ci-limo 36 tSv. Ivam).
LEKARNE ODPRTE DANES
IN A M Al Cammello, Drevored VY Settembre 4; Crevato, Ul Roma 15; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta)- dr’ Gmeiner Ul. Glulta 14; Alla Mad-dMena, istrska ulica 43; Prendmi, Ul. [. Vecellio 24; Serravallo U*1
Mazzini	*o*o\ UL
v neki na pol porušeni hiši v Skednju in da se ni udeležil kraje av tomobila. Pozneje se je samo pridružil ostalim trem.
Sodišče je obsodilo Soštarja na dve leti zapora in na plačilo 80.000 lir globe zaradi tatvine, in na dva meseca pripora in 10.000 lir globe, ker je vozil avto brez vozniškega dovoljenja. Denona je bil obsojen na dve leti zapora in na plačilo 80.000 lir globe. Molnarja so obsodili na leto in šest mesecev zapo-ra in 60.000 lir. globe, Daba pa na štiri mesece in 90.000 lir globe. Molnarja so obsodili pogojno, zato so ga takoj izpustili.
Kazensko sodišče je včeraj po naglem postopku obsodilo na osem mesecev pogojno 31-letnega Romana Bisianija iz Ul. Clsternone 85 ki je prejšnji torek napadel vratarja v zdravilišču INPS v Ul. Bonomea, ker mu ni dovolil vstopa v urade bolnice. Tedaj ie Bisiani v nenadni jezi pograbil telefonski a parat in ga treščil v zid. Zagovarjati se je moral zaradi žalitve javnega uslužbenca in povzročitve ško-de Sodišče ga je oprostilo obtožbe pijanca zaradi pomanjkanja doka-
TUTTO
v Naselju S. Sergio
To je nova trgovina, ki jo podjetje Bazzanella iz Ul. F. Venezian 5 pripravlja in jo bo odprlo prihodnji teden v hišni št. .2179 Zuliana
Vse za dom:
Šivalni stroji, šivanke, sanitarne naprave, lestenci in električne svetilke, bojlerji itd.
Za industrijo:
Varovalke vsake vrste, stroji, motorji, črpalke
Za kmetijstvo:
Vse za vinarstvo, črpalke Vermorel, namakanje, orodje, kmetijski stroji itd.
ZLATARNA — URARNA
Splendente
nudi
vse za BIRMO;
ure najboljših znamk in zlatnino
Obiščite nas v Ul. F. Filži 5 Tel. 23-379
AUTOFORNITURE
CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjaJniki, amorlizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto
Mali oglasi
i
»ssfa&srršiT’
ribaldi, n (Barrlera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no. gavic im perila za ženske, moške h, otroke po najnlžjllh cenah v Trstu. Po. strežen! boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV
višina .2 metra Po 500 lir kv meter; • termoplastičm podi, ploščice «Sllion». ' plastične preproge, zagotovljena ua-mestitev. brezplačni predračuni Žani. i majte se pri nlTALPLAST* Trst Tr* Ospedale 6, tel. 95-91U.	>
ZAMENJAM TRISOBNO stanovanje ' na Reki z enakim ali večjim v Ko- ' pru ali v bližini Informacile na tel. 2.3845 na Reki, ali Trst 40462.
POZORI UGODNA PRILOŽNOST! — Odstopimo veliko zalogo enoiitrskfb steklenic modrega črnila nUniversal* za nalivna peresa — na tisoče žepnih V denarnic različnih barv in vrst — > na tisoče nalivnih peres — vse v vrednosti približno 900.000 lir za 150.000 lir. ali zamenjamo z drugim blagom. Pišite na naslov: Tipografia-Cartolerla BERNARDI, Trst, via Mazzini 44.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT daje lekcije dijakom Industrijskih 1-n nižjih i srednjih šol. Naslov na upravi lista. '
Z feteči oddelek policije in podrejeni oddelek za promet in turi-Tsta s®, včeraj preselila iz Ul. dellUniversitk 1 v palačo kvesture Y. U1„ “eatro Romano. Telefonske
nejo Me°menienih oddeIkov osta-
Šolske prireditve
\
LOTERIJA
BARI	1	23	18	75	39
CAGLIARI	8 L	42	29	38	35
FLORENCA	31	43	58	76	20
GENOVA	88	75	21
MILAN	8	44	42
NEAPELJ	69	60	1
PALERMO	52	26	25
RIM	32	»o	22
TURIN	81	12	21
BENETKE	> 1 90 60
ENALOTTO 1 2 X 212 XXI 1X2 Kvote: 12 točk: 1.916.000 lir; 11 točk: H4.200 Hrt 1® točl<: in mo lir
77 15 25	10
73 32 33 58
48	4
82 13 6 84
Osnovna šola Gropada Padriče priredi danes 19. maja ob 17. url šolsko prireditev. Vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 2. junija izlet z avto-bu-om v Zatolmin z obiskom Dantejev« jame, Tolminskih korit ter z vzponom na Mrzli vrh. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-1 J.	J
Ljudska prosveta
P-0. *S|. Škamperle* priredi 22. t.m. ob 2.0.30 v društvenih prostorih predavanje «0 Finski« s predvajanjem diapozitivov. Predaval bo Mario Magajna. Vabljeni člani in prija-
Danes, 19. maja ima OSMICO Petaros (Prentlč) v Borštu št. 76. Toči pristno domače črno in belo vino. Vabljeni vsi, ki Jim je mar za žlahtno kapljico.

U ESPOSIZIONE ‘
europeu
DELU MACCHINU UlEHSIlf
MILANO
Informacije, kataloge in hotelske rezervacije za
«8. EVROPSKO RAZSTAVO ORODNIH STROJEV*,
zahtevajte pri
UCIMU ■ Milano Corso Matteotti, 11 Tel. 700167.700353
UPOKOJENKA, izobražena oseba, t-šče sobo ali sobico, opremljeno, zračno s 1. juinijem. Pismene ponudbe: ' Carta dMdem.titž N. 1114750, F«rmo-v posta centrale.
UPOKOJENI MOZ se želi seznaniti -z vljudno in prijažne gospo v starosti od petdeset let dalje v svnho po- * roke. Predstaviti se v Ul. Cicerone St. 8 pri vratarju.
Or. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist
za ustne in zobne bolezni asistent
na zobodravniški univerzitetni kliniki
v P A D OV I Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducči - Ul. Milano Telefon 68-349
i
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Ivanke Lisjak daruje Danica Regent 1000 Mr za Športno združenje «BOR».
SOŽALJE
Zveza komunistične mladine izraža iskreno sožalje tovarišu Pieriniju ob tragični smrti njegovega triletnega sinčka Klavdija.
Sožalju se pridružujeta Mladinska iniciativa in uredništvo Primorskega dnevnika.
ZAHVALA
, fPris,rj5i;° se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega nepozabnega
RADA SEDMAKA
zahvaIa mladini in prijateljem, darovalcem ven-cev in cvetja ter vsem onim, ki so ga spremili na Drerani zadnji poti in tako počastili njegov spomin.
žalujoči: NONA, STRICI in ostalo sorodstvo Sv. Križ, 19.5.1963.
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Koper je dobil nov moderen gasilski dom
Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi poveljnik tržaških gasilcev inž. Casablanca - Razstava ob 100-letnici RK
V Kopru so včeraj svečano predali svojemu namenu enega najmodernejših novih gasilskih domov v Sloveniji. Služil bo delovanju občinske in okrajne gasilce zveze, v katerih je včlanjenih 70 društev prostovoljnih gasilcev. Pri svečani otvoritvi nove Stavbe so sodelovali številni prebivalci Kopra in gostje, med njimi je bil tudi sekretar za trgovino pri izvršnem svetu Slovenije Bojan Bunc. nadalje general Ivan Lokovšek-Jan in predsednik okrni-nega ljudskega odbora Milan Vižintin. Navzoči so bili tudi predstavniki gasilske organizacije iz Trsta na čelu s komandantom inž. Casablanco.
Ob otvoritvi je govoril o pomenu novega gasilskega doma kan. mdat za občinskega odbornika Du-•*n Barbič. Poudaril je izreden pomen gasilstva, saj je samo v Janškem letu bilo v koprskem o-nraju nad 350 požarov, zaradi katerih /e bilo povzročenih za 210
URARNA — ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorlo, 4 Tel. 723240
Bogota Izbira ur In zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust!
milijonov dinarjev škode. Zaradi izredne požrtvovalnosti gasilcev in zaradi pravočasnih in uspešnih intervencij, so lani obvarovali sko. raj milijardo dinarjev ljudskega premoženja. Ob koncu je Barbič povedal, da so v novi gasilski dom vložili okrog 200 milijonov dinarjev in da bo zaradi moderne ureditve in naprav lahko mnogo pripomogel k še uspešnejšemu delovanju gasilcev. Zatem je predsednik občine inž. Gaberc simbolično prerezal trak pred vhodom v novi gasilski dom, s čimer je bila slovesnost zaključena. ***
Ob velikem zanimanju prebivalstva so včeraj popoldne odprli v prostorih koprskega muzeja razstavo risb in sestavkov, posvečeno stoletnici mednarodnega Rde. čega križa. Na razstavo se je pripravljala slovenska in italijanska mladina koprskega okraja in I-stre že več mesecev. Vsega skupaj se je odzvalo pozivu okrajnega odbora Rdečega križa in radia Koper nad 1.000 učencev in dijakov, ki so poslali komisiji nad tisoč lepakov, risb, pesmi in sestavkov o raznih dejavnostih Rdečega križa. Komisija je najboljše prispevke razstavila in tudi nagradila. Ob začetku razstave je govoril predsednik okrajnega odbora Rdečega križa dr. Ivan Kastelič, ki je naglasil, da razstava jasno izpričuje, kako globoko je zakoreninjena ideja humanosti in smisel za organizirano pomoč sočloveku v mladini.
PISMO S0V0DENJCEV POKRAJINSKI UPRAVI
Odsek ceste Štandrež-Sovodnje je treba takoj popraviti in asfaltirati
Pokrajinska uprava jo obljubila, da bo najela posebno posojilo za izvedbo topa dola
KINO «1R1$> PROSEK
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob lf. uri technlcolor film Wamer Bross:
I NOMADI
(NOMADI)
Nad šest tisoč milj po avstralski zemlji so zasledovali sonce, da bi doživeli veliko dogodivščino
Igrajo:
DEBORAH KERR — ROBERT MITCHUM — PETER USTINOV
Mic na Cntinah
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 15. uri film:
GE0FFREY KEEN
PIRHI
SCENEGG.-.JOHN LEE MAMIN t NfIL PATTERS0N 0ALROMAN20 Dl JAM d* MARTO« RSGIAIROMRT MULLIGAN n PROD.: ROBERT ARTHUR //
T&HMCOLOR
(Cesta v zavojih)
▼ ponedeljek, 20. t. m. ob 19. uri ponovitev filma:
LA STRADA A SPIRALE	<Cesta v zavojih)
Z razvojem industrije tudi na področju sovodenjske občine in v prvi vrsti v Sovodnjah, imajo prebivalci tega kraja vedno večjo potrebo dobre cestne zveze z Gorico. ' To se vidi tudi iz naraščajočega prometa na tej cesti. Zal pa je stanje ceste vedno slabše ter je vožnja po njej zelo slaba, bodisi v lepem vremenu, ko so vozila zavita v oblake prahu na odseku med Sovodnjami in Stan-drežem, ali v deževnem vremenu, ko brizgata voda in blato iz brezštevilnih lukenj na vse strani.
Na seji pokrajinskega sveta dne 2. marca letos, je predsednik pokrajinske uprav., dr. Chientaroli sporočil, da je ministrstvo za javna dela v Rimu obljubilo nadaljnji prispevek 316 milijonov lir, s katerimi naj bi finansirali 80 odstotkov del na nekaterih cestah, ki so od občin prišle pod pokrajinsko upravo. Med temi cestami je tudi cesta Gorica-Sovodnje-Za-graj, za katero je pokrajinski svet že na eni prejšnjih sej odobril dokončni načrt, ki predvideva za njeno dokončno ureditev 298.5 mi_ lijona lir, vključno nov most čez Vipavo blizu kamnoseškega podjetja Cotič. Pokrajinski svetovalec Marinčič je takrat predlagal, naj bi čimprej uredili vsaj del ceste med Standrežem in Sovodnjami z denarjem, ki je že na razpolago. Obljubljeno je bilo, da bodo ta predlog upoštevali.
Občinska uprava v Sovodnjah se je s pismom obrnila dne 3. tm. na pokrajinsko upravo in še enkrat prikazala nujnost ureditve te ceste. Predsednik dr. Chienta-roli je dne 10. tm. odgovoril, da do sedaj nakazani državni prispevek zadostuje komaj za ureditev prvih petih cest iz pokrajinskega programa, sovodenjska cesta pa je na osmem mestu. Dodal je tudi, da bo dodatni državni prispevek 316 milijonov lir na razpolago šele za obdobje 1965-1969, vendar pa je obljubil, da bo pokrajinska uprava zaprosila za dovoljenje, da bi vzela pri nekem krajevnem zavodu predujem, s katerim bi lahko prej izvedla to delo. Vsekakor pa bi bilo treba po mnenju predsednika še nekoliko počakati, da bo vsa stvar dozorela.
Županstvo je na to pismo ponovno odgovorilo s predlogom, naj bi nujno uredili vsaj del ceste med Standrežem in Sovodnjami, ki je najbolj potreben in kjer bi bili stroški najnižji. Po mnenju županstva bi na tem odseku zadostovalo za ureditev kakšnih 20 milijonov lir.
Ni nam znano, če je pokrajinska uprava že odgovorila na to pismo. Vendar se nam zdi predlog umesten ter je tudi v skladu z zagotovilom, ki ga je dal predsednik dr. Chientaroli na seji dne 2, marca letos svetovalcu Marin-
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film:
REVAK
LO SCHIAVO Dl CARTAGINE
(Revak, suženj Kartagine)
Igrajo: J. PALANCE, H. WILLIAMS in M. VITALE
KINO «BELVEDERE» NA OPČINAH
predvaja danes 19. t. m. ob 15. uri izredni barvni dokumentarni film:
«MONDO CANE»
(PASJI SVET)
Prepovedano mladini
KINO R0SANDRA B0LJUNEC
predvaja danes 19. t. m. ob 18. uri Cinemascope barvni film:
VULCAN0 (Figlio di Eiove)
(Vulkan — Jupitrov sin)
Igrajo:	LIANA ZAGRA, FURIO MENICONI, ROGER BROW,
OMERO OARGANO, SALVATORE FUMARI, ANNIE GORASSINI
Čiču. Ureditev tega dela ceste bi se lahko izvedla že letos in bi morala imeti prednost pred vsemi drugimi cestami, ki so na programu, saj je med vsemi tudi najbolj važna in gotovo tudi najbolj potrebna. Zato bi bilo prav, da bi pokrajinska uprava upoštevala to upravičeno zahtevo Sovodenj-cev in dala svojemu tehničnemu uradu potrebna navodila za čimprejšnjo dokončno ureditev tega dela te važne pokrajinske ceste.
Urnik trgovin za vnebohod
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo na praznik v četrtek 23. t. m. veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
Mesnice ostanejo na ta dan odprte do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, pekarije in mlekarne do 12.30 in cvetličarne do 13. ure. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte.
V sredo 22. t. m. pred praznikom lahko ostanejo vse trgovine odprte do 20. ure. Ta urnik velja za vso pokrajino.
ške. Zdravniki so ugotovili, da se je mož porezal na levi roki, ko ie padel s steklenico, ki se je raz. bila ob udarcu ob tla. Pridržali so ga na zdravljenju za 15 dni.
Prav tako so pridržali na zdrav, lienju 59-letnega Giuseppa Grigo* rija iz Gorice. Ul. Piave 12. ker si je zlomil nekaj reber na levi strani in se udaril v levo koleno pri padcu s kolesa.
INTERPELACIJA PSI
Previsoke najemnine za prostor pred kavarnami
Občinski svetovalci PSI v Gorici, Zulianl, Vižintin in Sancin so poslali goriSkemu županu interpelacijo, v kateri omenjajo proteste go-riških kavarnarjev, baristov in gostilničarjev zaradi visoke najemnine prostora pred lokali, ki ga v poletnih mesecih izkoriščajo za postavitev mizic in stolov za goste. Ta najemnina je določena na osnovi posebnega občinskega pravilnika (člen 18) ter so v njem odmerjene najemnine previsoke v primerjavi z najemnino za lokale same.
Ker gostilničarji in kavarnarji grozijo, da ne bodo več postavljali mizic pred lokale, če se ta najemnina ne zmanjša, predlagajo inter-Delanti, naj bi o tej zadevi razpravljal občinski svet, ki ga je treba sklicati čim prej in naj bi znižali zadevno tarifno lestvico že za letos.
SINDIKALNA KRONIKA
V kartonažni tovarni v Rupi kršijo določila sporazuma
Predlogi za ureditev spora v oddelku tfiocto*
Na pokrajinskem uradu za delo je bil danes sestanek z ravnateljstvom kartonažne tovarne iz Rupe (Cartiera di Gorizia), da bi proučili kršitve sporazuma, ki ga je podjetje podpisalo na uradu za delo, o plačevanju delavcev. Po prvi temeljiti proučitvi položaja v podjetju, sta se obe stranki sporazumeli, da bo ponovni sestanek prihodnji teden.
V zvezi s sporom v oddelku za »fiocco« je Delavska zbornica včeraj sporočila Zvezi industnjcev predloge za izboljšanje delovnih m materialnih pogojev delavcev. Predlogi izhajajo iz referenduma,
........ 1 ■ ■■ iM1111■ M111■ 111111■ i >111• n 11■ i■ M M.IIIIIIIIIIII1I.•■■■lil.Illlllllll.....MUlllllMlliliMill.llimuu
NE SAMO KAKOVOST, POTREBNA JE TUDI REKLAMA
Vinske razstave v Brdih so bile predolgo zanemarjene
Na Formentinijevem dvorišču v Steverjanu bo razstava vin od 23. do 26. maja
V četrtek, 23. maja bo goriška Pro Loco priredila v Steverjanu na Formentinijevem dvorišču vinsko razstavo s pokušnjo vin, na kateri bo razstavilo svoj pridelek 14 kmetov iz Steverjana, z Oslav-ja in iz Pevme. Razstava bo trajala do nedelje 26. maja. Vinogradniki bodo imčli na razpolago kakšnih 30 metrov dolgo stojnico, v kateri bodo točili najbolj priznano domačo kapljico. Obiskovalec bo na takšen način lahko spoznal, kako vse drugačen okus
Zaradi padca v bolnišnico
Včeraj ob 15.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 40-let-nega Ferrucia Spessota iz Gradi-
•iiiMimiiiiiiiiiiiiiiimniiiifiiMiiniMMiiiMiiMtiiMiiiiuiiiiiiiuiiiHiiitiimiiiitniiiiitiiiiiiHiiiiiiuiiiniiMiiiiil
NENAVADNA NEZGODA V TEKSTILNI TOVARNI V P0DG0RI
Pri zehanju si je delavka izpahnila čeljustno kost
Z «na stežaj» odprtimi usti so jo odpeljali v bolnišnico, kjer ji je zdravnik s strokovnim prijemom dal čeljust na mesto
Zaspanost je zelo neprijetna stvar. Na delovnem mestu povzroča majhno storilnost in neprestano gledanje na uro, kdaj bo potekel delovni čas. Lahko pa se zaspanemu človeku primeri še kaj hujšega. Naša zgodba hoče povedati prav to.
Graziella Bertogna, stara 22 let, ki stanuje v Villessah, je zaposlena v podgorski predilnici. Kadar mora naslednji dan oditi na delo za šesto uro (vstati mora že nekaj po četrti uri) bi moralo zgodaj leči. Toda ni vedno tako. Primeri se tudi, da gre v kino ali na zabavo in leže šele nekaj pred polnočjo. Naslednji dan je podoben «plave-mu ponedeljku«.
Tudi včeraj se Je moralo zgoditi nekaj podobnega. Bertogna je prišla na delo zaspana. Se preden je
ob 6. uri stopila k stroju, Je pošteno zazehala. Toda, glej, spodnja čeljust se nikakor ni hotela več skleniti z zgornjo. Ostala je «na stežaj« odprta. Mladenka je vsa prestrašena stekla k najbližji delovni tovarišici, kateri ni mogla povedati, kaj se ji je zgodilo, samo s prstom je pokazala na usta. Sodelavka je takoj uganila, kaj se je zgodilo. Obe sta bili v strahu, da ni pomoči. V tovarno so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je mladenko odpeljal v bolnišnico. Zdravnik je ob pogledu na njen spačen obraz takoj ugotovil, da si je Izpahnila čeljust. Z obema rokama je prijel spodnjo čeljust in jo nekajkrat povlekel naprej in vstran: spet je šla na svoje mesto. Mladenka je bila takoj boljše volje. Najbrž Jo bo zehanje minilo za lep čas.
BRIVSKI IN DAMSKI SALON gJANKO DEVETAK
NABREŽINA (center)
priporoča cenjeni klientell svoje usluge — modeme in negovane pričeske, vodne in trajne — barvanje las s prvovrstnimi barvami in druge usluge.
«M AR V I N»
lastnik A. TREVISAN
v UL. CARDUCC1 štev. 27
VELIKA IZBIRA raznovrstne zlatnine in UR z naj večjim jamstvom — ZA BIRMANCE
OBIŠČITE NAS!! PImSOISJ 0BI^ITE NAS!!
vmmmi
NEDEUA, 19. MAJA 1963
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski zbori; 11.15; Oddaja, za naj-mlajše: »Kristus in sv. Peter v Na-diSk| dolini«. Po ljudski legendi; 11.45: Harmonikar VVolmer; 12.00: Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Doberdoba: 12.30: Glasba po željah; 13 00: Kdo, kdaj, zakaj; 13,30: Nadaljevanje glasbe po željah: 14.45: Mandolinskil ansambel »Slobodan; 15.10: Portret v miniaturi: Charles Trenet; 15,30: Popoldanski koncert. Vodi Giorglo Cambissa; 17 00: Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Poklici in razvedrila: »Lov«; 18,45: Italijanski akvarel; 19.30: Glasba s filmskih trakov; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz slovenske folklore: »Pratika«; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00; .Nedelja v športu; 22,10: Plesna glasba; 23.00: Polifonska vokalna glasba.
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.15:
Danes na športnih Igriščih; 14.00: El campanon.
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Domače viže; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Zbori Iz Nabrežine, »Ivan Cankar« in s Proseka - Kontovela; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: S. R. Bosna Hercegovina; 11.15: Poje Marlsa Colomber; 11.30: Parada orkestrov: 12.10 in 12.50: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00:	Glasba po željah;
15.15: Domače pesmi in melodije; 16.00: Prenos RL; 19.00: Orkestralna glasba; 19.30: Prenos RL; 22.15 in 22.45:	Plesna glasba; 22.47:
Športna nedelja; 23.00: Prenos RL.
Nadonalni program
6.30: Vreme na ital, morjih; 8.20: Ital. pesmi In plesi; 9,10: Nabožna glasba; 11,00: Glro dTtalia; 11.10: Za sam orkester; 11.25: Roditeljski krotek; 13.15: Giro dTtalia; 14.00: Borodinov Kvartet štev. 2; 14.30 In 15.20: V nedeljo skupaj; 15.30:	Glasbena fantazija; 17.00:
Prenos nogometne tekme; 18.00: Simfonični koncert; 19,15: Športni dnevnik; 20.30: W. W. Collins: «La
pietra detla Luna«; 21.00: Radijska križanka; 22.00:	Luči in sence;
22.15: Simfonična glasba.
II.	program
7.45: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10,35:	Pomlad Je;
11.35: Pevci; 14.30: Teden aktualnosti v svetu; 15.00: Glasbena prizma; 15.15: Oddaja za avtomobiliste; 16.00: Giro dTtalia; 17.15: Glasba In šport; 19.00; Vaši izbranci; 19.50: Giro dTtalia; 20.35: Sama glasba; 21.00:	Športna nedelja;
21.35: Evropa poje.
III.	program
17.05: Tri sonate G. B. Martinija; 17,30: De Montherlant: «Brocellan-da»; 19,00:	Mallpierove skladbe;
19,15: Šolski problemi; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30:	Revija
revij; 20,40: Na programu Coupe-rin: 21.20: Schumannova »Genovefa«.
Slovenija
6.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska igra; 8.40: Primorski mladinski zbori; 9,05: Za nedeljsko razvedrilo; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Matineja otroškega In mladinskega zbora RTV Ljubljana; 11,30:	Nedeljska
reportaža; 12.05:	Naši poslušalci
Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih Mtrojev rlektrogospodinjskih
prrdmHov
| Hodit, TR EVI SAN
Trst. Via S. Niculb 21 tel 24-018 °opravila; Via Delle Miline telefon štev.
■ ropra\
LaaaBB*
zie 3. I 78-278 I
čestitajo; 13,15:	Obvestila:	13.30:
Za našo vas; 14.00: Koncert; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Orkester Norrie Paramor; 15.30: Chopin: lz mazurk, valčkov in polonez; 16.00: Humoreska tega tedna; 16,20; Ogrlica s popevkami: 17.05: Športno popoldne; 19.00; Obvestila; 19.05:
Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Ob 134etnlct rojstva Brahmsa; 22.19: Skupni program JRT; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
10.15:	Kmetijska oddaja; 11.00:
Nabožna oddaja; 16.00: Giro d'Ita-lla; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV priredba »Seznam povabljencev«; 19.00: Dnevnik; 19,15: Registriran športni dogodek; 20.10: Šport; 20,30: Dnevnik; 21.05: Večer v Cannesu: 22.05: Planinarska oddaja; 22.35: Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00: Caterlna Valente; 19.10: TV priredba »Igla v kupu slame«; 20.20:	»Rotocakhl	In poltrona«;
21.05: Dnevnik; 21,15: »Pepplno Gl-rella«; 22.15: Šport.
Ponedeljek 2t. maja 1963.
8.30, 12.40 In 14,15: Sola; 18.15: Giro dTtalia; 18.00:	Program za
najmlajše; 19.00: Dnevnik; 18.15: Glasbeni karnet; 20.00:	Šport;
20.30: Dnevnik; 21.05: TV tednik; 22.05: «Holllday on ice«; 22.40: O-pernl koncert; 23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: H. Boell: «Obračun življenja«; 22.50: Športne vesti.
Jug. televizija
8.55; Kmetijska oddaja; 9.55: Prenos predvolilnega zborovanja v Beogradu; 17,15: Deportaža o vzponu alpinistov na Aignille du Midi; 18.00: Poročila; 18.05: «Noč nad Parizom« — francoski film; 19.30: Želimo vam dober sprejem; 20.00: TV dnevnik; 20.45: »Avtocesta 1963» — filmska reportaža; 21,00: »Potujte In obiščite« — reportaža: 21.10: Čopič: »Črni zaveznik« —i humoristična oddaja; 22.10: Koncert flavtista Borisa Čampe.
Ponedeljek, 21. maja 1963.
17.00: TV v šoli; 18.30: Poročila: 18,35: »Zasilen pristanek« — zgodba za otroke; 19.00: »Porušimo o-graje«; — dokumentarni film; 19.15: Petrokemija; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20,30: Tedenski športni pregled; 20 45: Krleža: »Kandidat smrti« — TV drama; 22.00: Lepa beseda — Ciganska poezija.
imajo »originalna« vina, ki jih pijejo po naši deželi in tuai drugje v državi, ki pa nimajo z Brdi nobene druge zveze kot samo ime. Na žalost tudi nekatere gostilne v Brdih ne točijo pristnih vin, am. pak kupujejo cenejša vina v skladiščih, da imajo večji zaslužek. Na takšen način si pokvarijo ugled, škodujejo pa tudi sami briški vinski proizvodnji, ki se bo z uspehom uveljavila, če bodo današnji sledile še druge pobude, da bi si tokaje;, malvazija, mer-lot, rizling in druge vrste vin, ki se pridelujejo v Brdih in katerih količina je tako majhna, da bi jo stočile v kratkem času samo goriške gostilne, če bi se ne oskrbovale — ne ravno vse — v vinskih skladiščih.
Govori se, da bo v tem poletju še ena vinska razstava v Steverjanu. Lahko bi jih bilo tudi več. Prav vse pomagajo k Slovesu briških vin, ki so bila predolgo časa brez potrebne propagande, da bi zadobila primerno ceno, s tem pa tudi proizvajalci primeren zaslužek za trud, ki ga vlagajo v nego trt in vina v kleteh.
Srnjaki na Kalvariji
Briški lovci so nam že večkrat zatrjevali, da so srečali na svojih lovskih obhodih ob državni meji srnjake, ki so očividno izkoristili maloobmejni promet in prišli s hribov na drugi strani. V zadnjem tednu pa so opazili nekaj teh prijaznih živali tudi na Kalvariji in sicer na področju okrog Grojne. Le redko se zgodi, da bi si upali srnjaki in srne tako blizu mesta. Zato bi bilo prav, da bi Jih lovci pustili na miru. Morda se bodo navadili in ostali na tem področju ter se tod tudi razmnožili. S tem bi Gorica pridobila tudi v turističnem prometu, ker spada nedvomno med zanimivosti, če izletniki na svoji
poti v okolici mesta srečajo smo ali srnjaka, ki se pase v bližini ceste, v neposredni okolici mesta.
Potrjeni sklepi občine Doberdob
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril dva sklepa občinske uprave v Doberdobu. S prvim se določa plača za leto 1932 slugi slovenske šole v Doberdobu Stanislavu Cingerlu, z drugim pa občinski prispevek za nagrado kolesarske dirke za pokal »Monteš«.
ki ga je organizacija izvedla med prizadetim delavstvom, ki bi o-mogočila nadaljevanje pogajanj. Delavska zbornica predlaga, naj se mezda zviša za 20 lir na uro, ki jih ne bodo vsl/učili v bodoče poviške. Delovni čas naj se zniža za poldrugo uro na teden, doklada za vsak kilogram izdelanega blaga pa naj se zviša od 10 na 15 lir. Uredijo naj se kvalifikacije in doklada za zdravju škodljiva dela. Po želji delavcev naj bi se obe stranki ponovno sestali V prvih dneh tega tedna.
Problem krme v Šiandrcžu je še vedno pereč
Odkar se je začela prva košnja, se je omilila kriza krme, ki je povzročala toliko preglavic živinorejcem na Goriškem. Vendar pa za živinorejce v štandrežu ostane ta problem še vedno aktualen. Dejstvo je namreč, da nimajo travnikov, na katerih bi lahko pridelali dovolj krme za svojo živino. Pred leti so si pomagali s košnjo na letališču, odkar pa je vzel to košnjo v zakup podjetnik, ki ni domačin, gre krma drugam, Standrežci pa morajo kupovati seno drugod po visokih cenah. Letos sicer zapade najemna pogodba za košenino na letališču, vendar imajo domačini le malo upanja, da bi mogli pri prihodnji dražbi priti do te košenine. Ker pravijo, «da nimajo dovolj zvez«.
IZ ČEDADA
Švicarski strokovnjaki obiskali strokovno šolo
Beneški delavci se zelo pogosto zaposlujejo v Švici. Posebno kvalificirana sila je v tej deželi zelo zaželena. Pred dnevi je obiskala če dadsko strokovno šolo delegacija švicarskih zastopnikov, ki si Je o-gledala strokovni pouk in znanje dijakov. Izbrala Je tudi nekaj mladeničev, ki bodo prišli v poštev za
Letošnja kampanja sviloprejkinih kokonov
Na podlagi poročil pokrajinskih kmetijskih nadzornikov iz tistih pokrajlh severne Italije, kjer v večji meri gojijo sviloprejko, Je razvidno, da je letošnja kampanja zaradi neugodnega vremena nekoliko v zastoju. Pozneje se je murvino listje začelo razvijati normalno, vendar pa bodo letos gojili manjšo količino sviloprejkinih kokonov kot pa lansko leto. To velja tudi za svilogojstvo na Goriškem.
IZSELILI SO SE V NIŽINO, BLIŽE DELOVIŠČU
Kraševci v RonKah so dobri balincarji
Nekateri med njimi 10 dostikrat zmagali na turnirjih
Morda nikjer drugje v goriški pokrajini ni balinarski šport tako razširjen kot v Ronkah, kjer delujejo danes kar tri društva, v katerih se udejstvuje nekaj stotin balinarjev. Ta društva so «As-sociazione sportiva Ronchi«, društvo «Alla Pesa« in društvo »Al Progresso«. Slednji dve imata naziv go gostilnah, kjer je njihov sedež.
Kar pa je najbolj razveseljivo je "to, da se v teh društvih udejstvujejo številni Slovenci, ki živijo že vrsto let v Ronkah in ki so se semkaj preselili s Krasa, da bi bili bliže delovnemu mestu v tržiški ladjedelnici ali pa v drugih tovarnah, ki so v nižinskih krajih.
Pred vojno so se v Ronke selili številni rojaki iz vseh kraških vasi, tudi iz takih, ki so danes na jugoslovanskem ozemlju. Po vojni pa je bilo precej občutno priseljevanje iz vseh vasi dober-dobske občine pa tudi z Vrha. Nič ni nenavadnega dobiti danes v Selcah ali v Vermeljanu ali pa tudi v drugih krajih ronške občine številne naše rojake, ki govore lepo slovenščino, ki prebirajo slovenske časopise in ki jih drugi ljudje spoštujejo zaradi njihove pridnorti in poštenosti.
Kot so se Slovenci odlikovali v raznih panogah, tako so se tudi v Ronkah odlikovali v balinarskem športu. Pravijo, da je najboljši med njimi Bruno Gergolet, po rodu iz Doberdoba, ki igra za »AS Ronchi« in ki bi bil lahko, ob možnosti večjega treninga, naj. boljši igralec v naši deželi. Omenimo naj še Mirka Vižintina iz Dola, ki igra za društvo «A!la Pesa« In ki je temu društvu v svojem dolgoletnem udejstvovanju pridobil kar 17 pokalov na raznih turnirjih. O njem lahko povemo zanimivo dogodivščino: 28. avgusta 1960. ko je njegova žena povila hčerko, je on igral v Codroi-Ipu aa tekmah za pokal Kechler
in tam tudi zmagal. Ta pokal mu je društvo odstopilo in hrani ga doma kot spomin na tisti lepi dan. Istran je Narciso Sinosich, ki igra tudi za društvo »Alla Pesa« in ki je prav preteklo nedeljo zmagal na prvomajskem turnirju, ki ga je priredila občinska uprava v Ronkah za vso deželo.
Stanko Frandolič iz Doberdoba in član društva »Alla Pesa« pa je danes med vodilnimi člani pokrajinske zveze FIGB (Federazio-ne italiana gioco bocce), kjer vrši funkcije podpredsednika.
Ronška društva bodo sodelovala 26. maja na tekmah za pokal «Rex», ki bodo v Pordenonu. Ob zaključku naših vrstic želimo našim slovenskim igralcem v Ronkah obilo uspeha.
M. W.
Z avtom v drevo
Včeraj ob 16. uri so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa v Gradiško, kjer se je 35-letni Bruno Sians iz Gradiške zaletel z avtom Fiat 1100 v drevo ob ce-sti ter se ranil. Y bolnišnici v Gorici so zdravniki ugotovili, da si je pretresel možgane, da je krvavel iz ušes in so ga zato pri-držali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh.
r Gorici
VERDI. 14.30 «Cocktail per un ca-davere«, J. Steward. Crnobeli a-meriški film v režiji A. Hitcho-cka. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CORSO. 15.00: »Una fidanzata per pa pil«, G. Ford in S. Johnes. A-meriški barvni film v cinemasco" pu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.00: «11 castello male-detto«, T. Poston in J. Scott. Angleški barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.15: «11 grande ribel-le», Louis Jourdan. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
NAZIONALE. 14.00: «11 fantasma all’opera», Herbert Lam in Hea-ther Sears. Barvni film. EXCELSIOR. 14.00: «11 diavolo«, Alberto Sordi.
AZZURRO. 14 00: «Questa č la mia vita«, Anna Karena in Sady Robot.
PRINCIPE. 14.00: «1 tre del Texas»,
Tom Trvon. Stephen MoNali tn Bin William.
r R onim h
RIO. «La strada a spirale«, Rock Hudson in Buri Yves. EXCELSIOR. «SesKualith», Efrem Zimbaiist. Barvni film.
Kino c Novi Gorici «SOCA» Nova Gorica. 19. maja: mehiški barvni film «Jaz pustolovec«
21. in 22. maja: angleški film »Tigrov zaliv«.
«SVOBODA» Šempeter. 19. maja: a-mer iški	barvni film »Enooki
Jack«.
21. in 22. maja: angleški barvni film «Pekleni klub«.
«SOLKjšN» Nova Gorica. 19. maja: italijanski barvni film «LJubim, ljubiš«.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. G1USTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 24,8 stopinje ob 13.10, najnižjo 10,3 stopinje ob 4.40. Povprečne dnevne vlage Je bilo 70 odstotkov. Dežja je padlo 2,8 mm.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 12, do 18. maja se je v goriški občini rodilo 16 otrok, umrlo je 16 oseb. porok je bilo 9 in oklicev 6.
ROJSTVA: Elisabetta Stacul, Lu-ca Miani, Fabio Provedal, Aman-da Marconi, Miriam Kovic, Elisabetta Chert, Marco Mersecchi, Fe-dora Gaier, Ornella Padovan, Daniela Musso, Daniela Udini, Ma-nuela Rizzatti, Sandro Cecchini, Finrella Paulin, Valter Mininel, Micaela Brancolini.
SMRTI; upokojenka 80-letna Francesca Blažič, vd. Šuligoj, upokojenec 75-letni Luigi Nardon, u-pokojenka 51-letnn Elsa Bazzarinl, upokojenec 74-letni Vittorio Fra-cas. gostilničar 71-letni Alojz Tur-ri, upokojenec 83-letni Antonio Wolf, 41-letna Erminia Ferman. por. Vida, gospodinja 55-letna Ta* resa Vecchiet, por Culot, upokojenec 51-letni Anton Butkovic, gospodinja 66-letna Maria Pian, vd. Franco .trgovec 62-letni Giovanni POiati, gospodinji 71-letna Irene Paschiera. vd. Pensiero poStni agent 50-letni Benigno Bressan, gospodinja 56-letna Caterlna Fratnik, por. Comelli, trgovec 63-letni
Luigi Zitter, upokojenec 74-letni Augusto Consoli.
POROKE:	trgovski pomočnik
Umberto Smania in postrežnica Antonietta Višin, policist Ruggero Zenobi in uradnica Fernanda Man-frin. karabinjer Giuseppe Servil-lo in gospodinja Olga Ferligoj, karabinjer Antonio Melis in tek-stilka Desia Persoglia, zidarski delt" ec Erminio Biancuzzi in bolničarka Giuseppina Marassi, tekstilni delavec Ricoardo Marassi in prodajalka Giuseppina Rožic, u-radnik Renato Oppieri m gospodinja Gabriella Plessini, poštni uradnik Lucian i Stani in uradnica Iolanda Marangon, poročnik Nicolino Sofia in gospodinja Maria Pez/, e
OKLICI: trgovski zastopnik Flo-riano Colavini i , uradnica Nives Rigato, tekstilni delavec Franco Bon in tekstilna delavka Rosalba Bradaschia, mizar Serafino Samt m delavka Edda Zoff. piastreliat Giorgio Santarossa in pletilja So* '' Močnik, finančni stražnik Gitv* vanm Langone in delavka Silvana Frate, prodajalec Giovanni Mu. gherli in gospodinja Cfelia Bat* tiston.
P?ImoFšH*dnevnffc
ZA IGRALCE OKOLIŠKIH VASI 1-
Namiznoteniški turnir
za «KRAŠKI P0KAL»
Športno združenje Bor
priredi namiznoteniški turnir za «Kraški pokal«.
Za tekmovanje se lahko prijavijo prosvetna društva, krožki in v ta namen ustanovljene sk upine, ki nastopajo pod imenom vasi.
K turnirju bodo pripuščie ni izključno igralci iz okoliških vasi, ki niso včlanjeni v namiznoteniškem odseku Bora. Prijavljene! bodo razdeljeni v dve kategoriji:
a)	mladinci (rojeni po 1. juliju 1945)
b)	elani
Tekmovalo se bo po izločilnem sistemu. Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v nadaljnji del turnirja.
Točkovanje:	za vsako od igrano tekmo (tudi v primeru
J°r!,ai£n b*° igr,alec dobil 1 toeko- Zmagovalec finalne skupine bo dobil še naknadno točko.
Sl b^rtfokhiroiPOkal>>.	^ročtn v prehodno last skupini, ki
bn	~<unaJVet ,t0čk Skupka (društvo ali krožek), ki.
bo trikrat osvojila pokal, ga bo dobila v trajno last.
Turnir se bo začel v četrtek 23. t.m.
Vpisovanje v ponedeliek, 20. t. m. od 17. do 19. in od 21. do 22. ure NA SEDEŽU ŠPORT NECiA ZDRUŽENJA BOK — Ulica dei Montecchi št. 6 ■ XII. nadstropje.
Kraje in urnik tekmovanja bomo objavili kasneje.
SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
Zelo šibek odpor Italijanov n tekmi z Brazilijo
Jugoslavija in Brazilija na prvem mestu začasne lestvice
RIO DE JANEIRO, 18. — Italijani so drago plačali medli začetek srečanja z Brazilijo. Igralci, tudi najboljši, se nikakor niso znašli v ritmu, ki so ga diktirali svetovni prvaki, ki so pokazali jasno premoč. Ze v začetku so pustili Italijane za celih 10 točk za seboj. Ta razlika se je kasneje, kljub odporu Gattija, Vittorija in Gavagnina, povečala dokler ni dosegla višek 31 točk. Italijani so ostro odgovorili in zmanjšali prednost doma-
činov, a vseeno jih je ob koncu ločila od Brazilcev razlika 19 točk. Domačini so posebno z njihovo obrambo na cono popolnoma zmedli Italijane in ko so spoznali, da jim tekmeci ne morejo do živega, so proti koncu zamenjali vse najboljše elemente z rezervnimi igralci.
Jugoslavija je po presenetljivem u»pehu nad ZDA zabeležila svojo drugo zmago v tej finalni fazi svetovnega prvenstva v košarki. Jugoslovani so že drugič premagali Portoričane: tokrat še z večjo razliko kot v izločilni tekmi.
Ameriška reprezentanca je prav tako prišla z lahkoto do zmage nad Francijo,	ki	ji	je samo v
prvem polčasu nudila silovit odpor. Izidi drugega dne tekmovanja v finalni skupini so naslednji:
Jugoslavija-Portoriko	73:57	(34:32)
ZDA-FrSncija	81:61	(36:35)
Brazilija-Italija	81:62	(40:24)
TRIESTINA DANES PROTI LECCU
Szoke na desnem krilu tržaške enajstorice
V napadu tudi Secchi, Orlando, Santelli in Trevisan
NOGOMET
DANES
Al
mfmA
BOLOGNA-MANTOVA
Adami
FIORENTINA-LANEROSSI
Rancher
INTER-MODBNA
Francescon
ROMA-ATALANTA
Cirone
S A MPDORIA-P ALERMO Roversi SPAL-GENOA Campanati TORlNO-NAPOLI Lo Bello
VENEZIA-JUVENTUS
Gambarotta
B
ALESSANDR1A-BAR1 De Marchi
BRESC1A-S A MBENEDETTESE Varazzani
CAGLIARI-LAZIO
Angelini
CATANZARO-UDINESE
Orlando
COMOMESSINA
Sbardella
FOGGIA-PARMA
Ferrari
LECCO-TRIESTIN A Di Tonno
PADOVA-VERONA Rigato
PRO PATRIA-LUCCHESE Marengo
S. MONZA-COSENZA * Cadel
Samo Triestina in Sambenettese imata v stolpcu dobljenih tekem na tujih igriščih ničlo. In ta nečastni znak bo verjetno ostal tudi na lestvici po današnjih tekmah. Ni mogoče namreč trditi, da se bo Triestina vrnila iz Lecca s celotnim izkupičkom, ko tega ni mogla doseči niti na zelenih pravokotnikih bolj šibkih tekmecev.
Vedeti je treba, da bodo današnji nasprotniki Triestine skušali še obogateti in se istočasno tudi oddolžiti za poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva V Trstu.
Možnosti za uspešni zaključek tekme imajo dovolj in tudi igralci so sposobni spraviti na kolena predvsem Triestino, ki ima letos s 54 prejetimi goli obrambo med najbolj šibkimi prvenstva. Napadalci so vsekakor bolj učinkoviti, pa čeprav nestalni, a niso mogli nadoknaditi tega, kar so branilci zakrivili.
Iskati vzroke o neuspehih bi nas danes privedlo predaleč. Predvsem se je treba zavedati, če seveda hoče Triestina ohraniti nedotaknjeno mrežo, da morajo biti branilci zelo oprezni, kar pa ne pomeni, da bi se morali že vnaprej 'odpovedati možnosti porniči ‘ostalim oddelkom.
Sicer ni mogoče izključiti, da bo Triestina presenetila. Trener je v tekmi s Padovo vnesel v napad dva sveža igralca kot sta Trevisan in Orlando. Uspeh ni izostal in če se bo danes tudi obramba dobro obnesla, bi se morali Tržačani vrniti domov vsaj s točko. Kar bi bil lep korak proti varni coni lestvice.
Triestina bo zelo verjetno nastopila proti Leccu v naslednji postavi: Mezzi, Frigeri, Vitali, Daljo, Merkuza, Sadar, Szoke, Secchi, Santelli, Orlando in Trevisan.
Kot se vidi predstavlja samo nastop Szokeja na krilu novost, ki jasno dokazuje voljo trenerja, da bolje zavaruje srednji del igrišča.
V metu diska
Nov svetovni rekord Tamare Press
MOSKVA, 18. — Sovjetska atletinja Tamara Press je ponovno izboljšala svetovni rekord v metu diska. Pressova je vrgla disk 59,29 m daleč in popravila prejšnji njen rekord, ki je bil 58,98.
LESTVICA
1. Jugoslavija in Brazilija 4 točke
3.	ZDA	3
4.	SZ, Portoriko, Francija 2
7. Italija	1
Italija in Sovjetska zveza sta odigrali samo eno tekmo.
TOLAŽILNI TURNIR Urugvaj-Japonska	79:63 (42:30)
Mehika-Peru	72:57 (34:27)
LESTVICA
1. Mehika in Peru	3	točke
3. Urugvaj in Argentina 2
5.	Kanada in Japonska 1
BOKS
MANILA, 18. — Z zmago nad Filipincem Johnnyjem Jamitom je Brazilec Eder Jofre ohranil naslov svetovnega prvaka petelinje kategorije.
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Portoroški in piranski podvodni ribiči so sklenili na občnem zboru, da bodo odslej delovali kot' odsek v sklopu republiškega društva. V svoje vrste ne bodo vključili samo podvodne ribiče, ampak tudi vse sorodne dejavnosti na področju koprske obale. Društvo bo pomagalo tudi pri razvoju turizma v teh krajih in pri raznih podvodnih delih.
Odbojka
danes
Prvenstvo C lige
V	GORICI Ob 10. uri
Gasilci (Go) - BOR (TS)
Promocijsko prvenstvo
V	TRSTU
(na igrišču CRDA)
Ob 9.30 uri
L. Nazionale - BOR B Ob 10.10 uri
BOR B - CRDA
V	GORICI Ob 9. uri
Olimpija - Dom Ob 10. uri
Dom - Audax
DANESIA PRVO ROZA MAJICO
n* M« %'f $*	u
m <*T Z,
®
a. solženicin
EN DAN IVANA. DENISOVICA
Ni rekel. «In prejeli ste,» kajti tako bi meril na to, da je stal v vrsti in da ima zdaj pravico do deleža. Tudi brez tega je vedel, da jo ima, Vendar ni postal šakal niti po osmih letih prisilnega dela — in čim dalje je trajalo, tem krepkejši je postajal.
Pa vendar z očmi ni mogel ukazovati. Njegove oči, jastrebje oči taboriščnika, so preletele, spolzele prek Cezarjeve pošiljke, razpostavljene na ležišču in omarici, in čeprav so bili zavitki nedotaknjeni v papirju, in marsikatere vrečice zaprte, je šuhov z naglim pogledom in vonjem, ki je to potrjeval, nehote ugotovil, da je Cezar prejel klobaso, konservirano mleko, debelo prekajeno ribo, slanino, prijetno dišeč prepečenec in kolače drugačnega vonja, sladkor v kockah — kakšna dva kilograma, in — tako kaže — maslo pa cigarete, tobak za pipo in — to še ni bilo vse.
Vse to je ugotovil v kratkem času pa dejal:
«Vas kruh, Cezar Markovič.*
Cezar pa, zmeden in zabuhel, ves omotičen (vsakdo, ki prejme paket s hrano, postane takšen), je odmahnil z roko pred kruhom:
»Obdrži ga, Ivan Denisič!*
Juhica in dvesto gramov kruha — to je bila cela večerja in, kajpada, ves delež šuhova pri paketu, ki ga je dobil Cezar.
120 kolesarjev z barvami 12 klubov bo danes točno ob 12. uri startalo iz Neaplja in se podalo na 177 km dolgo pot do Potenze, kjer bo pri-šlo do borbe za osvojitev prve roza majice. Kolesarji se ne bodo smeli predati lenobi, ker so posebno tujci pripravljeni, da si naberejo čim več nagrad. Začel se bo torej križev pot. ki se bo končal po dolgem naporu 9. junija v Milanu. In med tem samo en dan oddiha.
In šuhov v tem trenutku — ko da bi odrezal — ni ničesar več pričakoval od dobrot, ki jih je razpostavil Cezar. Nič ni slabšega, kot če pustiš želodcu prosto voljo, pa še to — zaman.
Tu je kruh: štiristo pa dvesto, v slamnjači pa tudi ne manj kot dvesto gramov. In — dovolj! Dvesto bo pojedel zdaj, jutri zjutraj snedel petsto petdeset, štiristo jih bo odnesel na delo — to je življenje! Tisto v slamnjači pa naj ostane. Dobro je, da ga je šukovu uspelo zašiti — kar takole, iz omarice, so ga v petinsedemdeseti brigadi nekomu ukradli — naj se pritoži če se more!
Nekateri mislijo takole: tisti ki prejema pakete, je polna vreča, pri njem jemlji! In če pomisliš — mu je takole: kar je dobil, je tudi odšlo. Zgodi se, da pred delitvijo paketa tudi tisti, ki jih prejemajo, poskušajo prislužiti kakšno odvečno žlico kaše. In prosjačijo za dimček iz cigarete. Nadzorniku, brigadirju, tistemu, ki izdaja pakete — človek ne more odreči! Naslednjič lahko tvoj paket tako skrije, da ga deset dni ne bo na seznamu. In tudi skladiščniku ki varuje vse pakete in h kateremu bo Cezar jutri zjutraj pred odhodom na delo odnesel svojega v vreči (zaradi nepridipravov in preiskave, pa tudi poveljstvo je tako ukazalo), kajti če tega skladiščnika ne podkupiš pošteno, ti bo počasi pobral drobtinico za drobtinico in tako še več odnesel. Ves dan sedi tamkaj, podgana, zaprt s tujo hrano, pa ga nadziraj, če moreš! In za usluge, kakor zdajle šuhovu! In tistemu v kopalnici, da ti porine pošteno čisto perilo — sem in tja, vsem moraš dati?! In brivcu, ki te brije s papirčkom (to pomeni, da briše britvico v papir, ne pa ob tvoje golo koleno) — ne dosti, toda treba mu je dati tri ali štiri cigarete-In v poveljstvu, da bi pazili na pisma, da bi se ne zgubila? In če hočeš prihraniti kak dan in poležavati v taborišču — moraš odnesti tudi doktorju! In sosedu, ki se s teboj hrani iz iste omarice — kakor kapetan in Cezar, kako bi mu ne dal? Kajti takšen sosed ti šteje vsak grižljaj, in četudi
Najtanjša ura, ki obstaja - milimetrska -
SUPER ŠVICARSKE MARKE


(TO
0>A(M!WOL
SUPER Tli IN
IZB7
LUIS D’OR
<£>
IfišEi	ari
M	Z&]
K
TURIZEM
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
HOTEL »JELOVICA* - BLED - TEL. 316
dRAND HOTEL TOPLICE
BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene
PARK HOTEL - BLED
Telef. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana »Kazino« - Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono.
Hotel «KRIM» ■ Bled
Telet. 415 in 419 - Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe.
☆ PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA,
nudi udobne sobe po zmernih cenah. Prvorazredna kuhinja -Ples v četrtek, Ples vsak dan razen ponedeljka.
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt
GRAND HOTEL UNION
LJUBLJANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
HOTEL „SLON“
LJUBLJANA 11 tov a Ul, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano javnost na naše uslu*e, ki Jih nu. dimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m to-plimi malicami, kosilom ln veCerjo tz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ta mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše ta večje družbe. Telefon 20-641-44.
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno ladjami
potniškimi
redno progo Jadran-Južna Amerika — vla Zahodna Afrika (Rijeka Split, Napoti, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, JaponskOi ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI	| f
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovbah Piran, Zupančičeva ulica 24, In ua naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran	Telexl: 035—22, 015—23
Telefoni: 72-178 do 72-177
HOTEL PALAČE PORTOROŽ
priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah
Hotel TRIGLAV Koper
Telef. 16 - Prvorazredna restav-racija, udobne sobe, terasa, j zimski vrt, nočni bar s progra- . mom. - Priporočamo svoje o- : brate Giusterno z olimpijskim > bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvi , in rečnimi raki
HOTEL «ADRIA» ANKARAN
Telefon 741-12
nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hranP in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo »LAZARET«
OBIŠČITE NAJLEPSE PODZEMSKO ČUDO NA SVETO
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri.
Izredni obiski po dogovoru z upravo
«AVTO PROMET* - Gorica
nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
«TAP» turistična agencija primorske
poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem

HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča
KERZE
TRST - Tel. 55 019 Trg S. Giovanni št. I
•	PORCELAN
•	KRISTAL
•	PRIBOR
•	LESTENCI NAVADNI
In KLASIČNI
•	HLADILNIKI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJ-
SKI STROJI
•	ŠTEDILNIKI
•	VSE ZA DOM

PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA G O R I ZIA N A
GORICA - Ul. Duca d'Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
R* E« D* A.T. A* Trsi, Ul. Severe št. 5 b — Tel. 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) S« A* F« A• ln vse elektroavto predmete m nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK (L1S1ANJ) se vljudno priporoča

Dolet
CiiiiVtal
..	..— tel. 6138,.
II * svojo edinstveno lego l| ob morju nudi prijetno || letovanje. Prvorazredna ku" llninja, istrske specialitete
11 Dnevno godba ln pl$s
I'
JT7
n
nimaš vesti, bi ne vzdržal, dal boš!
Naj zavidajo tisti, ki se jim žlicp v tuji roki zdi večja toda šuhov razume življenje in si ob tujih dobrotah ne brusi zob.
Medtem se je sezul, zlezel na svoje ležišče, vzel iz rokavice košček žage, ga pogledal in sklenil poiskati dober kamen pa napraviti nož in rezila. V štirih dneh. če bo delal zjutraj in zvečef, lahko napravi dober nožič z ukrivljenim, ostrim rezilom
Toda zdaj, do jutra, je treba skriti žagico. Pod lastno ležišče ga bo porinil, pod prečno desko. In ker spodaj ni kapitana, kar pomeni, da ne bo zazijal, je šuhov pri vzglavju dvignil svojo težko slamnjačo, polno žagovine. ne debelih okleščkov, in pričel skrivati žagico.
To so videli njegovi zgornji sosedje: Aljoška baptist, na drugi strani prehoda pa — dva brata Estonca. Toda teh se Šuhov ni bal.
Skozi barako je hlipajoč prišel Fetjukov. Okrog ust je krvav To pomeni, da so ga spet premlatili zaradi menažk. Nikogar ni pogledal, tudi solz ni skrival, tako je šel mimo brigade, zlezel na zgornje ležišče in skril glavo v slamnjačo.
Ge pomisliš, je človeku žal Fetjukova. Svojega roka ne bo preživel. Ne zna najti svojega mesta,
Tu se je prikazal tudi kapitan fregate, vesel je in v kotli-ču nosi posebej skuhan čaj. V baraki stojita dva čebriča s čajem, toda — mar je to čaj? Le topel je pa obarvan, sicer pa — pomije, okus pa po sodu: podoben oparjenemu lesu in gnilobi. To je čaj za navadne težake. Bujanovski pa je verjetno dobil pri Cezarju pravi čaj, vrgel ga je v kotliček in segel po vročo vodo. Zdaj kar žari od zadovoljstva in sedi spodaj, zraven omarice.
»Prste sem si skoraj oparil z vrelo vodo!* se hvali.
Tam spodaj je , Cezar razprostrl kos papirja pa položil nanj — eno in drugo, šuhov je spet položil slamnjačo, da bi
mu ne bilo treba gledati in se mučiti. Vendar ne morejo brez Šuhova — Cezar je vstal v prehodu, naperil pogled v^šuhova in oči mu utripajo:
»Denisič! Daj ,deset dni’!*	' f ? V S>>
To pomeni, naj mu da mali nožiček. Tudi tega ima šuhov, tudi nožiček skriva v ležišču. Ce prelomiš prst na sredini,; je nožiček še manjši, vendar reže za pet prstov debelo slanino,: mrcina šuhov je sam napravil ta nožiček, pošteno ga j« izdelal in ga prav tako sam brusi.
Poiskal je nožiček, potegnil ga je iz slamnjače in dal-Cezar je prikimal in izginil.	* j l* j N|
Tako — tudi nož pomeni zaslužek, če ga skrivaš —Opornem samico. Samo tisti, ki nima trohice človeške vesti, lahko reče; daj nam nož, rezali bomo klobaso, ti pa ne dotei| niCfsar.
Cezar je zdaj spet dolžnik šuhova.	?
Ko je uredil vse, kar je bilo v zvezi s kruhom in noži, je šuhov potegnil iz žepa mošnjiček s tobakom. Zajel j? z dvema prstoma, prav tako kot poprej, ko si je sposodil, Pa prek prehoda ponudil Estoncu; takole, hvala.
Estonec je razpotegnil ustnice, ko da se je nasmehnil, nekaj zašepetal sosedu, svojemu bratu, in potem sta zvila tobak v posebno cigareto — ko da bosta poskusila: kakšen tobak neki ima šuhov.	-ut/
Ni slabši od vašega, poskušajta, na zdravje! šuhov bi tudi sam poskusil, toda nekakšen notranji glas mu govori, da bo zdaj zdaj pregled. Prav zdaj je čas, ko nadzorniki vohljajo po barakah. Za kajenje bi bilo zdaj treba oditi v hodnik, toda šuhovu se zdi zgoraj, na ležišču, nekam topleje. V baraki sicer sploh ni toplo in na , stropu je ivje. Ponovi «ovek kar prekajeno ribico, vzemite klobaso 1»
Vse to je storil in pričel počasi lomiti kruh, dvifctogram-skj košček, pa nehote poslušal kapitana in Cezarja, ki sta spodaj pila čaj in se pogovarjala.
/Nadaljevanja sledit
UREONISIVO: TRST - UL MONTECCHI 8 • II. TELEFON »3-808 IN »4-638 - Poštni predal 55» — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 8 Pellico Ml. Tei 33-82 - UPRAVA:	1RS1 - UL SV FRANČIŠKA št 2(1 ita it •«	|	~	"---—————
letna 1800 lir, polletna 3500 Ur celoletna «400 lir — FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno »60 din, četrtletno 480 din - Pt.si.il teko« raern Ložmštvc trLkena	~itm m srn	~ VnapreJ: Cetrt'
Stritarjeva ulica 3 I, telet. 21-928, teko« raCun pr) Narodni banki v Ljubljani 600 x4 6113-86 - OGLASI: One oglasov. Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 100. flnancno-upravni 150 osmrtnice 120 Ut	*	.■	* /a	AUU D*S' Ljubljana,
______________________ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Mati oglas 3u Uj beseda - Vsi oglas: se naročajo pri upravt -