7 L 1 Li etij U skih m obertníi skih narodskih reči Odgovorni vrednik Itr. Jane» Bleiwein. Tečaj JI. sredo 29. decembra (ranozirana) 1852 List ao t Sioletla h novému tetu JV 'Í+ Mi idemo koledo 1 Mi idemo koledari Od iztoka koledo Do zapada koledari! I nosimo koledo! I nosimo koledari Vašim goram koledo! Vašim gorani koledari, I nj i vami koledo -l njivami koledari ! Plodno leto koledo, Plodno léto koledari! Vašim domu koledo, Vašim domu koledari! Zdravlje i sreću koledo, I veselje koledari; Vašim stadam *) koledo Dobre paše koledari ! Vašim njivam koledo Težko klasje koledari! 5 je (Lahko sredstvo podgane pokoncati). Znano škode podgane vzrokujejo po vsakimu sebno, kjer do koruze ali druge take reci doiti morejo. Sredstvo je lahko, brez vse nevarnostiin ne draço ; sam sim ga poskusil, in se resnice pre zato ga tudi na znanje dam, akoprem ze zna prical komu znano biti. Kupi si morske gobe (Badschwamm), zreži jo na male kosce, spraži te inajhne kosce vmasli, inpo loži to jedilo na kraje, kjer se narbolj te stvari zderžujejo ali škode vzrokujejo ; postavi jim pa tudi vedno poleg jedila v kaki čepinji ali skledi vode za piti; podgane se radovolno najedó in napijejo; zatem pa za malo časa končati morajo, ker se 'jim goba v želodcu napne, znebiti pa seje ne morejo. Jančar. Mora postava za hramarstro po his ah. Gospottarshe s hus nje. (Bace namestniki kisliga %elja.) B kve) se očistijo, pešk in steržena otrebij se kakor zelj ? potem Preden je ta postava prišla na dau, so se slisale zlo navskriž misli; eni so se poganjali za to, da naj bo kramarstvo po hišah (Jhauairanje) pripušeno, ker se 1 judem po kmetih s tem vstreže, da jim kramarji na dom ežejo, in ravno tako kakor zelje blaga prinesó i drugi so mislili, da je bolje, če seta osolijo in v kadi ali sode denejo. Tako priprav- kramaritev prepové, ker je že sedaj tako skoraj v vsaki 1 • 1 v 1 _ • A _ * 1 '■!•■• 1 • 1 V • i • . i • . i «V • « . « a « buče se dajo tesko od kisliga zelj vasi kramar, tedaj pohišniga kramarenja treba ni in kuhane pa so tistimu, kar okus zadene, popolnoma ker se marsikaj goljufije po # 1 • V __ - * + m tem zgodí. prilične Mi smo bili vedno pervih misel, ker se zares Velika korist tako pripravljenih buč za uboge ljudém po deželi večkrat vstreže , ako se jim blago na kar goljufanje vtiče, se ne smé se se le prav spozna, kader se pomisli, da mar- dom prinese sikteri kmetič, ki nima polja netoliko, kolikor nje- soditi, da bi vsi taki bili, če ta ali uni ni pošten gova roka je široka, po dvorišu, poleg vertnih se tudi v velkih kramarijah včasih primeri y kar plotov po praznih in golih bregih, ali po druzih u« mauiai»ivu po pušenih krajih si vender, če jim nekoliko pogno- je prav, in zato je nova postava Da se pa kramarstvo po hišah ne privoli vsakimu i zamore, toliko hue zasaditi zamore, da jih velj ima za lastno hišno potrebo ktere važniši zapo padki so letí: 3 V C* jesih dober kup si napraviti). Vzemi m esaj ali bokale tolkle (jabeJčnika ali hruševcal • • • J /» I V » . * m 9 . . . ? PI funt čistiga medií, ter pusti to mešanico mesce na topli kraj mirno stati Imel boš kis, ki je tako močan, da za navadno porabo se mora še z vodo pomešati Tudi se dober kis ce bokal Brez dovoljenja ne smé nobeden po hisah kramariti. Dovoljenje se smé dati Ie skoz in skoz poštenim domaćim, ki niso bili zavolj kontrabanta nikdar v kakšni kazni, ki nimajo kakošne gerde očitne bolezni, in ki so že 30 let stari. Dovoljenja dajejo cesarske kresije; vloží se pa prošnja pri cesarski kantonski (okrajni) gosposki tistiga napravi, z ravno teliko vode zmeša, in 6 lotov novo peče kraja , kjer prošnik stanuje. Komur se to kramarstvo dovoli prejme spisano iga rezenjaka va-nj verže. Pozimi se postavi na pravico (Hausirpass) v roke, ktera pa le za eno leto pec, m e u dne li 5 za porabo predober kis poleti na soncu je u dneh veljá; 3 mesce preden leto izteče, se mora prošnja za drugo leto ponoviti. Iz »običaje v koledovanja u Slavonii« natisnjenih v Ce ima kdo lih pravico v rokah, mora vendar v 2. razdelku knjige 2. visokočislanega»arkivaza povestnicu vsakim kraju, kamor pride, ce je tam kakošna cesarska jugoslavensku« vredovanega od slavnega gosp. Ivana Ku- kantonska ali policijska gosposka svojo pravico od nje kjer take gosposke kuljević-a Sakcinskega povzamemo to mićno narodno pesmico, ki jo popevajo devojcice »hodeč od kuce dokuče«. Natisnili smo jo, kakor je izvirna, ker je brez prevoda vsakemu Slovencu in vsaki Slovenki razumljiva. podpisati dati ; v mestih in tergih ni m^/rnfmhm ? pri magistratu ali županu. Zadobljena pravica veljá za tisto deželo. za ktero Stada čeda. Vred je dana. 414 V tietih mestih in krajih, kjer je pohišno kramar- věnci posebno veseli o tacih novícah. po kterih zvémo, stvo prepovedano, se pa tudi s to pravico ne smé da nam pridejo potrebne knjige na dan. kakoršnih se kramariti. nimamo in kterih zares pogrešamo. To je prava mno- Blago, s kterim se kramari, mora iz domaćih fa- zitev slovstva našega brik in pa štempljano biti; tudi mora imeti skazek sta cunarja, od kteriga ga je kupil. Opravništvo carsko-ruske akademije v Moskv ki bode 1855 stoletnico obhajalo, pripravlja k tej slo it ^ • 1 » m mm - W - Po hišah kramariti se pa ne smé z materialno in vesnosti življenopise vsih slavoih mož. ki so na tej aka špecarijsko robo, ne s pijacami, ne s cukram, čokolado demií učili, in povabi vse pisatelje. da mu v ti namen in z nobeno sladkarijo, ne z mazili in z nobenim z dra- e pomoci ne odtegnejo vilám ne za člověka ne za živino y z nobenimi strupe Slavni francoski slavist Robert Ci p je dal nimi rečmí, ne z zlatnino ne s sreberníno, ne s cerkveno v časopis „Deux mondes" znamenit spis o literaturi čve z nobenim orodjem, ne z bukvami, pesmami, t opravo kolendri, s podobšinami, ne z lotrijskimi srečkami (lozi) kih V . U in z nobeno tako rečjó, ktera spada^v samoprodajstvo cesarsko. * Te dní je bil v Pragi zvoljen nov odbor brav akademiškega društva. Zvolieni so bili nega dr. Půrky or » ospodje Pohišni kramar mora svojo spisano pravico vedno wald prof solski svetovavec Wen zig, dr. G Jungm pri sebi imeti, kodar potuje, sposki podpisati dajati. in v mestih in tergih go- Škarda, Gregr, Auštecky, Mikyšk Vaněk, Leseticky y Pohišni kramar (hausirar) smé saboj le toliko blaga imeti, da ga more sa m otež nositi vozu okoli vozil ali ga z živino tovoril. Le takim, ki y ne da bi ga na víc u Posebnost letoun je zime* Ker sklenemo z današnjim listom letošnji tečaj zapišemo va-nj rastljine, ki so cvele o mili letoš-že več let z gosposkinim pri voljenjem na to vižo kra- nji zimi dosihmal, da se v spominu ohrani ta izverstnost marijo, in so se vseskozi v vsim pošteno obnašali, so prihodnjim časom! Da do božica in o božiču snega ni. rt No y • y pa zavolj kakošne po zdravniku veljavno spričane boleh- ni ravno nič posebnega, da pa je zima tako or » orka. nosti tako onemogli siti y da niso v stanu, blaga sami no- da cveto še poletne in jesenske cvetlice, in da že tudi y smé njih gosposka pomagača dovoliti. V nekterih krajih, kjer revšina prebivavcov to spomlađanske so se obudile v cvetje , «•ode tù in tam popolnoma zorijo da rudeče ja y da celo rež marsikod nanese, se smé čez to postavo dovoliti, da smejo tudi v cvetje sili in drevje mlado perjiče poganja to so posebnosti, ktere obraniti moramo v spominu prihodnjim noma 24 let stari, za celo cesarstvo pohišno kra- časom. Cvetlice pa sostavimo, kakor so nam jih v rast- moški in ženske, ki še niso 30 let, vendar pa popol marenje dovoliti. Taki so (razun nekterih spodnje- ljinoslovji zvěděni možje naznanili v síedečem : austrianskih, čeških, tiroljskih in slovaških) v naših krajih: Kočevarji, Po lj an ci in Ribničanje, ki smejo lemo- 7i ostrigami, laškim oljem, rožici, pomerančami y blage trobentice lz Ljubljane 28. dec. Med prijetnimi hčerkami matere spomladi so nas razveselile dosihmal: i teloh ali kurice 2), divji poper 3 dišeče nami, dateljni, smokvami (figami), koštanjem, rajžem violice 4), pljučno zeliše 5), resica 6) in več druzih; in takim blagam kakor dozdaj dovoljenje k temu zadobé. po svetu kramariti, ako med poletnimi in jesenski m i: marjetice 7), velike marjetice eljci s bradački 9), usačna zelj 10 or to 11 divji popelni naj 14 Kdor ima ze zdaj pravico pohisniga kramarstva, se mu še dovoli dokler čas pravice izteče; toda se mora v vsim ravnati, kakor ta nova postava zapové ; po tem se morajo pa za pridobitev nove pravice oglasiti, torbice 22), regrat 12 štorčji gloj 13 rumeni nn sivkasti pe topčrstnik ranjel kamnišice 15), pokalčovje 10 ), arman i is plavíce 19 23 ogeršica 20), rudeči kolenec21), in še več druzih. Kdor se zoper to postavo pregreši, bo kaznovan lz Top lie na Dolenskim 19. dec. A. Fleisman. Ad- pravilih ; na priliko: kdor kramari z bia- ventni čas nam h koncu gré, veseli Božič je pred durmi. po odločenih gam vunanjih dežel ali z domaćim naštemplanim, bo in prijazno je gledati v rano jutro po hribih in dolinah kaznovan po colnih postavah in zgubí pravico kramar- brezštevilnih lučić, ki se dan za dnevom prot farnej cerkvi pomikajo, kamor pobožni ljud kupoma vrè, de y zgubi pravico kramar kdor kramari z blagam, ki ni pripušeno za po HBB BBPB HPBPBBBj hišno kramarstvo, se kaznuje še z 5 do 25 zgubo prepovedaniga blaga; vdrugič zasačenimu in z loma k zornicam deloma k spovednicam, si očistit ra se vzame za vselej ta pravica; njeno vést in se lepo pripravit za vredno praznovanje kdor svojo pravico ka- Zveličarjevega rojstva. Saj je pa tudi vreme za to. kimu druzimu da, jo zgubi sam po y postavi podpisovati ne da ali kdor kje drugod kra kdor svoje pravice kakor nalasc. Nikomur ni treba prezebovati in mraza premirati, akoravno bi se po cele ure v božjej hiši po- man y se kaznuje pervikrat z 2 do 5 fl., vdrugič s 5 mudil. Tak voljne zime ne pomnimo. Snega se nismo do 10 fl., tretjič se mu vzame pravica; kdor kra- vidili razun po daljnih snežnikih in na visocih kočevskih mari s pomagačem iu nima pravice, tak placa 10 kazni y — kdor kramari z vozam ali s tovorno živino, za- pade kazni od 20 do 50 il. V zastavo plačila kazni se Gačah, ki se vselej perve pobelijo in poslednje snezeno odejo zgubé; pa tudi ondi komaj padel, že je zginil ka- sim s. Lucije dan od nekega kor kafra. Memo tega obderzi blago. Pritožba zatoženemu je odperta na višji opravila domu grede cvetlice tergal, od kakoršnih bi o gosposko po colnih postavah. Slovanski popotnik. Spisuje Fr, Cegiiar. * V Cei sorej še sanjal ne bil. Bile so razun zimskih, ki nam jih mraz na oknja napiše, vsih letnih časov, spomladanske, poletne in jesenske. Naznanim jih, kolikor mi je mogoče bilo, jih v hitrici in brez pripravnih bukev se bo ravno začela tiskati knjiga: spoznati in popisati. Bile so yy Kersanski mládenec ali prijazni vodnik proti obljublj nej deželi". Da bode toliko zaželjeni „občni deržavljanski z konik" v slovenskem jeziku natisnjen, hvala marljivemu prizadevanju gosp. Ciga trobentice i gluhe koprive 24 sfi 'i« V « gre naj vecja reum 7 9 Primula acaulis, 2) helleborus niger, l) viola odorata, 5) pulmonaria augustif., ti) erica carnea marjetice T), torbice 22j, spomladanski petoperst- daphne meze- y 8 ta y kterega y pregledovanje, popravljanje in pre ni strasilo mučno stavljanje, da je delo doveršil, in da doveršeno po vikšem dovoljenju slav. ministerstva pride v natís. Bodimo Slo- diplopappus annuus, 9) dianthus barbatus, 1 ') calendula off., ,2) raalva sylv.. Vi) ero alyssum edentulum, anthvllis vulneraria, 15 ) bellis perennis, ,0) mercurialis annua dium cicutarium, !4) potentilla canesc., ,6) lychnis dioica, ,T) achillea raillef., ) centaurea cyanits, 20) brassica campestris, 2ÏÏ) sherardia ar is vens 22) capsella bursa pastoris, 2i) taraxacum off., 24) řamiuRi nik 25), jetičnik poljski 26), zlatíce njivske in povodně 27) za njega poplačal, je Lovrenc D. poslednji čas vendar t9 rat navadni 23), regrat močirski2S), pasja violica29), le precej velike dolge naredil. Oče ga je zavolj tega rudeče jagode 30), garjev mleček31), ramselj navadni 32) 9 večkrat okregal. bele kerstnice 33), senozeška detelja 34 zvončića so pirna 35 materni dušek 30), divje korenj 3 Zvečer 13. dan maja je oče svojega sina Lovrenca 9 rudece ko je že v malince 3S) 9 gorčica njivska 39 » rintov zelj 40 postelji lézal, sopet itd ril inmužugal, da hoče od in scer poslednjikrat sva-njega proč iti, in denar, ki Lepa kopíca jih je, kaj ne? lz Nemške vasi 19. dec li Ozimina je nas kaj lepa, ker imamo tako gorko in prijazno vreme, mertvega v njegovi kamri. ga je za-nj plaçai, od njega terjati. Drugo jutro je nasla znaha Liza D. starega očeta pri da je vinogradske delà eselj V Goricah je vse živo, kjer ljudjé pravljajo; živina zavolj > pičlo spravljene kerme se zdaj po travnikih in resnatih gričkih si Sumljiv te hudobije je bil precej lastni sin; za to ga je sodnija zaperla. S tel druge ljudi te hudobije krive delati, poznej se je pa pervega je tajil in je ho živeža iše. Cvetice mnozega plemena cvetejo kakor vdal, da je svojega oceta po razbojniško umoril in sicer spomladi bezeg 9 kozj potica in več druzih germov takole: lení Bog nam daj se tako gorko spomlad ! Ceravno malo, smo vendar dobrega vina přidělali, ki se je že ve- 13. dan mesca maja zvečer, ko je že v postelji ležal, se je Lovrenc D. z očetom prepiral; oče je njega čidel v denar pravilo, ker je kupcov dovelj za 400 gold, srebra, ki mu jih je bil posodil 9 tirjal 9 in Xor i car iz sloransStifa kru jer. z Cernogore je prinesel Lloydov parobrod tole mu rekel, da hoče od njega proč iti. Zdaj sinu v glavo pride, da bi vender bolj za-nj bilo, ako bi se očeta zne novico : Bitva od 12. na 13. dan t. m. med v Podgorico biti mogel, ker bi mu bilo. po tem denarja plaćati treba n A in Zabljakom izzacetka ni bila srecna za Cernogorce, ker je bilo Turskih konjikov preveč; poslednjič pa so vendar Cernogorci, ker so dobili, popolnoma zmagali On vstane ob dveh po polnoči, obuje hlače 9 gre v vežo, vzame dervnico (skiro), ki je imela pol tretji iz Piperij se več pripomoći in Turke v beg 80 v zajahali, ki Černogorcom ponudili prenéh vojske. Med tem se Cernogorci vedno terdneje v Zabljaku vstavljajo, so dobro previđeni z živežem ter se hočejo do zadnjega moža braniti. Dalje se zvé, da verh Omer-Pašatove armade je še 10.000 brambovcov in 6000 albanskih prostovoljcov ^lavi vđari, ki ni nobeuega glasa pripravljenih (?), ki imajo Cernogorce v sotisjih napasti. Srbs. dnev." se iz Hercogovine piše, da je ondi čevelj dolgo toporisce, gre v nezaperto kamro, ker je oče ležal in terdo spal. Namenjen njega umoriti, vzdigne in oberne skiro in z ušesi svojega očeta dvakrat po w . od sebe dal. Da bi pa ljudi mislili, da je kdo drug očeta umoril, je po tem njegovo škrinjo zadel in jo je s skiro vred skoz spredne vrata k posekanemu orehu nesel, kjer se je zjutraj najšla. vse polno turških poslancov, ki hujskajo ljudstvo zoper Ćernogoro, v kteri se bojo, ce pred ne, na spomlad važne reči godile, ako knez Cernogorski zvest ostane Tam je škrinjino dno s skiro razbil, obleko in v cunjah zavit sreberni denari (skup 6 gold.) vzel ; škrinjo je ležati pustil, obleko je na pašniku precej pri hlevu v jamo zakopal, denar je pa narpoprej v presi skril, po w ' v w svojim namenom. Cernogorci so vsi ene misli in ene zelje , da bi njih knez terjal od Turčije nekdanje meje Cernogorske dežeie. znej v kamri, kjer sta z zeno spala, nad posteljo med Danilo se je vernul iz Žabljaka v le ti nje. / Celja 23. dec. Že davno ni bilo toliko ljudi u naše mesto přivřelo, kakor danes. Prišli so gledat ne tram in dile vtaknil; skiro je bil en strelaj dalječ od tistega mesta, kjer se je razbita škrinja našla, zakopal. Potem ko je škrinjo razbil in je obleko zakopal, je sopet skiro vzel, z njo nazaj v hišo šel in v očetovo kamro stopil. Ni bilo več očeta v postelji, ampak ležal kaj , česar tukej že blizo 30 let ni bilo viditi : v s m e r titev grozo vi tega hudodelnika, ki je svojega očeta umoril in, na vislice obsojen, je šel svojo zadnjo pot. Iz obsodbe, ki je bila u slovenskem in nemškem jeziku razglašena, povzamemo sledeče: je za mizo na klopi, kakor ga je poznej sodniska ko misija našla, biti, in Misli si, da oče utegne se nekoliko ziv vdari ga se dvakrat s skirinimi ušesi po glavi. Zdaj še le skiro iz hiše nese in se v posteljo vleže. To kar je sam obstál, je vsim pozvedenim okolj- žnici » Lovrenc D. rojen leta 1829 pri Materi-Bozji-Zne-srenje v Gorni-Veliki, keršanske vere, sin grunt-nega posestnika Matija D. in Magdalene D. se je oženil v letu 1848 z Lizo vdovo N. in je přiženil z njo kme-tiško pozemljiše v srenji Šonwart na Pačenverhu Mar-burskega sodniškega okraja. Njegova mati je umerla leta 1848 in njegov oče je živel od leta 1849 pri njem na Pačenverhu, potem ki so na priženjenem zemljišču bili, kar je pri svojem stavam popolnoma prilično, in ker je tudi pozvedeno bilo, da tega umora noben drug dopernesti ni mogel ker so se zjutraj oboje vrata od znotraj zapeřte našle ni bilo nobene dvombe več, da je sin Lovrenc svojega očeta umoril. Bil je tedaj z razsodkom c. k. deželne 9 9 sodnije v Celji 17. septembra 1852 zavolj razbojniškega umora k smerti na vislicah obsojen. Zoper taj razsodek je scer Lovrenc D. pristožbo zastran ničnosti vzdignii, ali nar vikša overžna sodnija je to pritožbo zavergla, in Njih c. k. Veličanstvo, pre-svitli Cesar, so oblastnijam prepustili, z Lovrencom D., ki je zavolj razbojniškega umora k smerti obsojen, dalje po postavah ravnati, in po tem takem se je spoznana ko je vec dolgov, skupej 400 gold. srb. poplačal, za sinu živež in stanise dobival. Lovrenc D. je, kakor so priče svedočile, zanikei 9 je pregresno z ženskim spolom pecal, se je 8mertna kazen nad Lovrencom D. 23. decembra 1852 na zivel rad po kerčmah klatil, in je poslednji čas delo in kme tijstvo v nemar pušal vislicah spolnila. zenil denari Akoravno je Lovrenc D. precej veliko kmetijo pri Gospod opát so ga sami na njegovi zadnji poti 9 akoravno mu je oče 400 gold i dal. srb v gotovem spremili včs skesan je za svojo pregreho smert storil* živine in hišnega orodja nakupil in več majhnih dolgov, ki so še posebej 200 gold. srb. znesli sv. Krika pri Kostanjevici 18. dec. c. Ljube Novice! od vsih krajev nam kaj noviga poveste, 9 purp maculatum 25 ranunculus potentilla verna 26 28 nina, 30) fragaria vesca 33\ ______j.1_______ i___ , J J,«^.....,» .„»u», arv. et aquat., 3I) euphorbia epith veronica agrest saj kaj ve, kaj se po svetu godi; povejte se 9 leontodon palust, 29) viola ca 5 tula crysanthemum leuc., 34) trifolium 36 39 thym 37 P1 1 9 35 daucus carota, is serp., sinapis arv. , 40) sGabiosa sylv. et succisa. rr) polygala vulg ) campanula pa- rubus caesius 9 da člověk kaj od našiga. Ker vém, da so Vam sole zlo pri sercu, Vam povém, da visoko častiti g. kaplan Jožef Grad se sedaj ob nedeljah z otroci trudijo, kterih blizo 100 9 V šolo pride; vsakdanje šole pa v sv. Križu še vedno pogresujemo Letina je bila pri nas srednja ; tudi vina 416 ee je le srednjo mero přidělalo, prodajalo se je estrajsko eke ga naroda, cigar slovstvo se tako ćversto na vedro po 4Vi do 7 , cio do 8 . Vreme je gorko, polje vedno visji stopnjo izobrazenja dviguje, neogibljivo terja, če se delj tako ostane, bojo brez daljnega odlašanja pride v domaćem jezika zeleno, da malo kdaj tako ljudje lahko v nogradih veliko storili, sedaj kole per- knjiga na dan, ktera, ko nam razodeva pravljamo. Bog daj srečo! Drugo pot še kaj, ako bom namstva, nam je učenica sedanjostiin zerkalo příhodnosti. zgodbe vidil i da mojega pisanja „Novice" ne bojo zavergle PVovićar iz mnogih hra jev. V petek je přišel světli cesar iz Berolina na Dunaj nazaj. Ko so se mu v Berolinu višji oficirji poklo- , jih je prijazno pozdravil in prusko armado pohva- častí in zvestobe je edína bila z nili lil, ktera nadušena austriansko; pa terdno tudi zaupa, da bote edini ostale prihod njic, naj se p r i m e r i kar koli. Or Dokler je po ukazu cesar ne pride nov patent za 1 o v Qa jevim ministerstvo razglasilo nektere nove postave za stran lova, ktere borno nekoliko obširniši oznanili drugo pot. Tudi zastran gerbov (AVappen) posamnih austrianskih kronoviu pride nek nova postava. — Na vsih cesarskih železnicah skupej je 271 hiaponov, ki imajo tolikšno moč, kakor 20.982 konj. — Po Dunavi se je letos iz Ogerskiga in druzih podunavskih dežel na posebnih k parabrodam priklenjenih barkicah že čez 92.788 pitanih prešičev na Nemško na prodaj peljalo, tedaj čez 16.000 več kot lani. — Iz preiskave poslednjih v Mantovi na Laškim k smerti obsojenih za- 9 rotnikov se je zvedilo, da je po večcerkvah, učilnicah bolnišnicah in mestnih hišah smodnik in orožje skrito. V Zagrebu, kjer je meso tako dober kup, veljá tù Zeit. « in tam m asii c mléka 6 krajc. sr.; tako pise „Agram. — Sard in ska vlada se ne bo s papeževo še tako hitro spravila, kakor se je pričakovalo. — Španjska vlada ne pripusti nobenimu, ki ni katolske vere i prebi vanja ali daljniga mudenja v svoji deželi. Ukaz fran coske vlade zapové, da imajo iz Je roni move rodovíne prihodnji francoski cesarji biti, ako Napoleon nobeniga sina ne bo imel ali nobeniga ne bo posiuil. Kosovska, austrianska in pruska vlada Napoleona še niso cesarja spoznale; vendar se pripoveduje, da je nek rusovski po-ročnik Kiselev od cara Nikolaja pismo na Napoleona přejel, v kterim se mu car zahvali za to, kar je 2. decern-bra 1851 za celo Europo dobriga storil; dalje pohvali njegovo vedenje ko je bil predsednik Ijudovlade , in pravi da će premembo vladařstva proti temu spoznati, da ne žali ne miru ne pogodb od leta 1815; poslednjič Napoleonu evetje: naj opusti zavolj naslova ali iména dra- zljivo vstanovitev naslednistva svojiga. Zastran i ertoveove „obcne po vestnice." Na vprašanje mnogih za domačo reč skerbnih pri jatlov: ali se smé pričakovati, da nica" Vertovcova, ki se bo prihodnj zelj leto 55 povest Kaj ne, da bi vsakteremu izmed nas važno in mi-kavno bilo, ako bi le vedil zgodbe rodo vi ne svoje od pervega njegovega očaka noter do svojega očeta? Koliko vaznisi je še, ako zvémo zgodbe tište velike dru ki se č 1 o v e š t v o žine imenuje, ktero, razcepljeno v mnogo narodov, je doživelo o teku časa brezštevilno do-godb, iz kterih se je izmotal tisti stan sveta, kakoršni je dan današnji, brez da bi bilo še nehalo tisto kolo se verteti, ktero suce drost Gospoda nebés in zemlje. vsigamogocnost in brezkončna mo Rajni fajmošter Vertovc, čigar sano z zlatimi pismenkami v bukvah ime stoji zapi slov je spozna! potrebo „obcne povestnice" za narod stva slovenski, in se lotil po besedah njegovih slovenskega mm 7) ■■ m^m^^m ^m imenitnega pa težavnega delà, ktero 55 za ljudstvo pisano, bi bilo tudi učenim vgodno". Bodi Bogu milo ! da verli mož vsega ni mogel popolnoma dodelati, in da umerjočim rokam je odpadlo pero, preden je spisalo vse, kar je blago serce njegovo še namenilo domovini predragi. A1 bodimo hvaležni in veseli s tem, kar nam je zapustil, lep zaklad je! Le poslednjih 4 do 5 raz- delkov manjka in tudi „srednja dôba" fmittlere Zeit~) povestnice bi bila gotova. Ker je rajnki v poslednjih urah svojega za domovino slavno zasluženega življenja po svojim gosp. strič-niku meni izročiti veleval svoj rokopis, je bil berž moj namen rajncega poslednje delo tudi po tisti poti Slo- vencem v roke podati, po kteri so prišle razun enega vse njegove delà na svetio — po poti „NovicÍC, ktere so bile izbudnica sadupolnega pisateljstva njegovega. A1 ■ ■ V želei si ot, da bi popolnoma dodelana povestnica za- gledala beli dan. ■ Ker pa so me rodoljubi od več straní nagovarjalř, naj bi dalje ne odlašal izdaje teško pričakovane^a delà, sva z gosp. Blaznikom sklenila, ga letošnjim „Novícam" prikladati, kakor sva naznanila. Nadjava se, ako domoljubje ni le prazna beseda, da bova vstanu, zagotovílo za pol leta spolnovati celo leto ? in tako dolgo, da pride cela povestnica na dan 5 ker si bova med tem prizadjala, moza najti, ki bo po izgledu natisnjene knjige v duhu in besedi dopisa! se to mogel. cesar rajnki ni vec doveršiti Po vsakim si zamorejo prijatli domorodnega slov stva svesti biti, da na srečo začeto drago delo nika kor ne bo zaostalo, in ce S* Novícam" v krátkém casu zastonj All VM, v VI l/U i VU I 14 ^ lil CIV V\J J#I I11UU UJ \j 1VIU ^ 11 \J y ilciiii — ----------------- dokladala, ne bo le o dl o mek ali kosček „občne" po- za plačilo pozneje ? da ne bo hotel naš narod bojo dobili rodoljubi « vestnice ostala in ali se smé upati, da pride celo delo na dan, odgovorimo S pervim listom novega leta pride ze 1 póla namesti da bi o tem nov raz na dan. Vrednik.