TRST, četrtek 5. junija 1958
Leto XIV. . Št. 133 (3978)
PRIMORSKI DHEVKIK
Ona 30	lir
Tel.: Trsi 91-638.	93-8(18,
37-338 - (ioriea	33-82
Poštnina plačana v	gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. t, II. nad. — TELEFON »3-MI IN >«3* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 31 —
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Fellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir.'— MALI OGLASI: 30 lic beseda.
NAROČNINA:	mesečna	480	lir	-	vnaprej:	četrtletna-	1300	lir,	polletna	2500	lir	celoletna	4900	ur	™	ra^unfVa^ožništvo
De Gaulle sprejel tezo o ^integracije in s tem odrekel Alžircem neodvisnost
Izrekel je priznanje vojski, na katero računa «danes in jutri»
Priznal je> da je borba Alžircev pogumna in da so ti brezpravni Napoved volitev v roku treh mesecev
ALŽIR, 4. — General De Gaulle, ki je danes zjutraj prišel v Alžir, je po celodnevnih razgovorih s tamkajšnjimi predstavniki vojske in s elani zarotniškega cdbora govoril nocoj ob 19. z balkona vladne palače množici francoskih kolonialistov in je odobril njihov Upor ter zavrnil zahteve Alžircev za neodvisnost.
»Razumel sem vas, je izjavil De Gaulle. Vem, kaj
se je tu zgodilo. Vidim, kar ste hoteli napraviti. Vidim, da je pot, ki ste jo začeli v Alžiriji, pot obnove in bratstva. Pravim vam: obnove v vsakem smislu, toda zelo pravilno ste hoteli, naj hi se začela od začetka, to je od naših Ustanov; zaradi tega sem jaz tu. In pravim vam: bratstvo, ker nudite to -zvrstno sliko ljudi, ki se , 1 enega kraja do drugega naj si bo njihova skupnost kakršna ko!: — družijo z enako gorečnostjo in si dajejo roko. Vse io jemljem na znanje v imenu Francije in izjavljam, da od danes Francija vidi v Alžiriji samo eno kategorijo Prebivalcev So samo povsem enakopravni Francozi z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. To pomeni, da je potrebno odpreti poti ki so bile do sedanjega trenutka mnogim zaprte. To pomeni, da je treba dati sredstva za življenje tistim, ki jih niso imeli To pomeni, da je treba priznat; dostojanstvo tistim, katerim se je odrekalo. To pomen;, da je treba zagotoviti domovino tistim, ki so lahko dvomili, da bi jo imeli. France ska vojsika, dosledna, goreča disciplinirana pod vodstvom svojih voditeljev, vojska, ki je v številnih okoliščinah preživela preizkušnje in ki jc tu napravila imenitno d e: o razumevanja in po-rnirjenja. vojska, ki je bila na tej zemlji kvas, priča in je porok gibanja, ki se je tu razvilo Znala je zajeziti hudournik in zajeti njegovo e-nergij... Izrekam ji priznanje. Izrekam ji svoje zaupanje. Računam nanjo za danes in za Jutri.
Francozi v pravem smislu besede, v enem samem in e-dinem volilnem okrožju, to bomo dokazali ne pozneje kakor v treh mesecih ob svečani priložnosti, ko bodo morali vsi Francozi odločati o svoji lastni usodi. Za teh deset milijonov Francozov bodo njih glasovi šteli kakor glasovi drugih. Določiti in izvoliti bodo morali v edinem volilnem okrožju predstavnike za javno oblast, kakor bodo to napravili vsi drugi Francozi. S temi izvoljenimi predstavniki bomo videli, kako naj se napravi ostalo. Da bi vsaj •nogli biti množično udeleženi Pri tej neizmerni demonstraciji vsi tisti iz vaših mest, iz Vaših vasi, iz vaših dolin, z Vaših gora; da bi se mogli Udeležiti tudi tisti, ki so iz obupa mislili, da morajo na tej zemlji voditi borbo, o kateri moram sam priznati, da le pogumna, ker poguma ne •Uanjka na alžirskih tleh; pogumna, toda nič manj kruta in bratomorna.
Jaz, De Gaulle, jim odpiram Vrata sprave. Nikoli nisem bolj kakor tu in bolj kakor Uocoj razumel, kako lepa, kako velika, kako velikodušna je Francija. Živela republika. Živela Francija«.
Po svojem govoru je De Gaulle zapustil vladno palačo in se vrnil v poletno pa-iačo, kjer ima svojo rezjden-co.
Ko je Dc Gaulle prišel v vladno palačo, je bilo na trgu Pred njo zbranih okoli 150.000 hudi, povečini kolonistov in Vojakov ter mnogo prebivalcev iz bližnjih in oddaljenih Vasi, ki so jih s silo prignali Pa zborovanje. Okoli palače so razvrstili 14 vrst oboroženih padalcev in policijskih a-gentov. Nad mestom je krožil helikopter. Kolonisti so na Podlagi navodil vzklikali: «Zi-Vel De Gaulle«, »Živela francoska Alžirija«, «Zivel Soustel-le».
V Alžir je De Gaulle prišel ? vojaškim letalom #Caravel-le» ob 11.30. Na letališču so sprejeli general Salan, general Allard, admiral Auboy-neau, general Massu, Sid Ka-rfl, polkovnik Thoma'zo, Sou-*l*lle in general Jouliaud.
Skupno z De Gaullom so Pcišli v Alžir državni minister >4cquinot, minister za oboro-Zene sile Guillaumat, minister Za Saharo Lejeune, vrhovni načelnik glavnega štaba gene-fai Ely, načelnik glavnega štaba za mornarico admiral No-tny, načelnik glavnega štaba £? obrambo admiral Cabanier. r* Gaullov adjutant polk. De ?°nneval, podšef njegovega .abineta Guichard in drugi vjani De Gaullovega tajništva. lr°Poldne je prišel z letalom FU'H načelnik glavnega štaba ?a letalstvo general Gelee, ki a je pozval De Ggulle.
Na poti dvaiset kilometrov letališča do mesta so no bfch straneh poslavih vrste jUjakov in padalcev. Za nji* ffii Pa so se zbrali kolonisti, , >o vzklikali De Gaullu in Jahte vali Soustella. Po vseli >*'Cgh v Alžiru so razobesil' * Gaullov# slike m lorensfci
križ. Ko je vrsta avtomobilov, v katerem so bili De Gaulle in njegovo spremstvo, šla skozi mesto, so kolonisti nenehno vzklikal, imena De Gaul-la, Souštella in Massuja. General Salan se je vozil v avtomobilu skupno z De Gaui-lom.
Sprevod, k. ga je sestavljalo okoli 50 avtomobilov, je krenil naravnost pred spomenik padlih, -kjer je De Gaulle položil venet v obliki loren-skega križa. Z njim so bili gen. Salan, Soustelle, gen. Massu in gen. Jounaud. Na! mestom pa so stalno krožil1 helikopterji in letala. Nato je De Gaulle odšel v poletno palačo, kjer do ostal ves čas bivanja v Alžiru. Palačo so močno zastražili padalci. V pristanišču je vsidrana tudi križarka «De Grasse«, ki je generalov prihod pozdravila z 19 topovskimi salvami. Pozneje se je l'e Gaulle udeležil kosila, na katero je bilo povabljenih 6r- oseb. De Gaulle je nato sprejel italijanskega, nemškega, švicarskega in a-meriškega konzul." v Alžiru m več francoskih višjih častnikov. V poletni palači se je razgovarjal tudi s člani alžirskega odbora »narodne rešitve«. Ti so po razgovoru z generalom kazali zadovoljstvo. Dejali so, da jim je general rekel, da so napravili prav «ko so se pokazali energični«. Eden od njih je izjavil, da je odbor postavil generalu tri vprašanja na katera naj bi general odgovoril zvečer.
Vztrajno krožijo govorice da je De Gaulle uradno potrdil neomejena pooblastili generalu Stianu, medtem ko se za sedaj ne bo govorilo o imenovanju ministra za Alžirijo. Govori se tudi, da Soustelle verjetno ne bo imenovan, na nobeno visoko mesto v Alžiru.
Jutri bo De Gaulle odpotoval v Copantino. Po kosilu bo odšel v Bono in se bo zvečer vrnil v Alžir. Naslednjega dne pa bo obiskal Oran in Mostaganem
Medtem pa poročajo o srditi bitki med Francozi in Al-žirci, ki je v teku v bližini Guraje. Na kraj bitke je francosko voj iško poveljstvo nujno poslalo ojačenja s helikou-terii in z lovskimi letali.
Minister za informacije An-dre Malraux je na pariškem letališču novinarjem izjavil, da bo general De Gaulle pred-
al; pa če bo Mac Millan pršel v Pariz na sestanek z De Gaullom, je Malraux izjavil, da «bodo vsa ta vprašanja o-stala nerešena do povratka ministrskega predsednika iz Alžira«.
V krogih blizu De Gaulla pa trdijo, da namerava general najprej posvetiti svojo pozornost najnujnejšim notranji vprašanjem (med temi Alžir) in šele potem se bo lotil zunanjepolitičnih vprašanj.
V zvezi s poraznim gospodarskim položajem v Franciji izjavljajo v ameriških uradnih krogih, da bo francoska vlada »zelo verjetno« čimprej
lovega poizkusa, da bi ozdravil francosko gospodarstvo. G menjeni znesek pa bo De Gaulle uporabil za najnujnejše notranje potrebe. Drugi pa trdijo, da namerava De Gaulle redno plačevati obroke, da dokaže svetu, da je njegova vlada sposobna izpolniti svoje obveznosti.
Francija lahko odloži plačila, če njen gospodarski položaj ni ugoden.
Nehru o Franciji
NOVI DELHI, 4. — Nehru ni hotel danes na tiskovni
Reakcija alžirske osvobodilne fronte na De Gaullov govor
«Priznati bi moral ne samo, da smo Alžirci pač pa, da želimo biti svobodni Alžirci*
Nezadovoljstvo tudi v Tunisu in Rabatu - Prvi vtisi v Parizu
TUNIS, 4. — Predstavnik alžirske narodnoosvobodilna fronte v Tunisu je izjavil: »Alžirsko ljudstvo se ni borilo skoraj štiri leta, da bi se uklonilo pred navadnim De Gaullovim govorom.«
V krogih alžirske narod-
noosvobodilne fronte so nocoj poudarili, da De Gaullov govor v Alžiru «ne nudi nobene podlage za spravo«. De Gaulle ni v svojem govoru na noben način priznal načela neodvisnosti, za
 	.,	.	.	..	,	j	katera se Alžirci borijo.
Francija mora plačati 48 mi- j konferenci komentirati zad- j ^jjjeeov namen je, da bi . ijonov dolarjev. Eksportni-jm- j nj-h dogodkov v Franciji. Iz; j postali vsi Francozi, name-portni banki kot letni_ obrok i javd je samo^ »Posledice, ki | ‘tQ da fei y celoti priznai
posojil, ki jih j« dobila leta j bi jih ti dogodki lahko imeli j -	Alžirci
1945 in 1946 za skupni zne- \ v Severni Afriki in še poseb- ne samo,
sek milijardo in 200 milijonov : no v Alžiru, povzročajo pri dolarjev. Ta obrok je treba i nas zaskrbljenost.« Nehru je plačati dvakrat, in sicer 1. ju- j ponovno poudaril potrebo pri-
1 ’ ’ .	1	c_____: H	—	nl»	.	lnin	, n o Tl 1 n n	l-	ti	oeti	A	lrirnolr
pač pa da želimo biti svobodni Alžirci.«
V istih krogih označujejo
sporočila ZDA ter Eicportni- za plačilo 30 milijonov dolar-’	■-*-- — jev kot povračilo zneskov, ki
jih je Francija dobila v o-kviru programa zakupa in posojila in za plačevanje dobav presežkov. Med Francijo in ZDA pa obstaja sporazum, da
lija jn 1. januarja vsako leto. j znanja neodv;snosti Alžircev, predlog za integracijo «korak ‘ 1. julija rok obsodil je teroristične meto- nazaj za 11 let« in dejansko
Poleg tega zapade
importni banki, da letos ne more plačati zneska 78 milijonov dolarjev z» skupne obroke, ki jih mora plačevati kot povračilo posojil. Ta pobuda spada v okvir De Gaul-
de, ki jih uporabljajo proti Alžircem, in je dodal, da »noben odnos, ki bi se ustvaril s silo, ne bo mogel prinesti I
ponovitev francoskega statuta, ki je bil predložen za Alžir leta 1947.
Sef urada alžirske osvobodil-
miru, medtem ko se svobodni j ne fronte v Kairu Tevfik El odnosi lahko vedno sprej- minadi je izjavil, da osvobo-mejo.»	I	dilna fronta ne misli upošte-
  i  .................................................
Fanianijeva ponudba PSDI in PRI-PR zahteva	tadi_	odgovarj
Tristranska koalicija bi štela dejansko samo dva poslanca več, kot znaša parlamentarna večina - Poročilo o zasedanju vodstva KPI
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Na Montecitcriu so danes objavili dnevni red prve seje poslanske zbornice: začasno predsedstvo, izvolitev predsednika in 4 podpredsednikov, 8 tajnikov in 3 kvestorjev. Seja bo 12. t. m., ko bo tudi prvi sestanek senatorjev z istim dnevnim redom. Medtem pa okrožni volilni
uradi nadaljujejo s progla-šanjem poslancev. Saragat je sklenil, da bo optiral za nmsko volilno okrožje, kar ima za posledico, da Zagari, voditelj leve struje v PSDI, ne bo poslanec. Končna uradna sestava poslanske zbornice bo torej naslednja:	KD 273 poslancev,
KPI 140, PSI 84, PSDI 22, PRI-PR 6, PLI 17, MSI 25, PMP 14, FNM 10, SVP (J. Tirolska) 3, Comunita 1, Union Valdotaine 1.
Ce bi torej socialdemokrati in republikanci z radikali sprejeli Fantanijevo ponudbo, bi taka koalicijska vlada ;e-vega centra imela večino 273 + 22 + 6 t. j. 301 posian-
je razdeljena na štiri precej ostro ločene struje, ker bi najmanj 10 levih socialdemokratskih poslancev moglo odpovedati strankarsko disciplino. Negotov je tudi republikanec La Malfa, ki vedno zagovarja stališče, da mora o-stati PRI v opoziciji.
Zato se je že začelo govoriti o usmeritvi vlade na desno, kjer b; se demokristjani lahko naslonili na liberalce in monarhiste, ki imajo 37 + 10 + 14 t. j. 41 poslaricev.
Glede Fanfanijeve ponudbe socialdemokratom pa piše glasilo PSDI. da nikakor ni razumljiva naglica demokrivt-ianskift voditeljev, predvsem pa Fanfanija, češ da bi bilo «v tem trenutku bolj potrebno predvidno čakanje, da bi se razčistila odgovornost vseh«. Kaže da je Fanfani poti tel s svojo ponudbo iz čisto taktičnih razlogov. Vsekakor pa bo potrebno počakati, na klepe demokristjanskega glav. nega sveta. Pri tem gre predvsem za program vladne rlranke, ki je tak da bi rad zadovoljil vse, medtem ko vclilm izidi kažejo da so volivci usmerjeni za tak vlad-po drugi «trani pa PSDI, 'ki'ni program ki bi socialno u-
 ....................................iiiii.miiimu.im.......iiituiiim  .  n.......
Mac Millan se skrbno pripravlja
na razgovore z Eisenhowerjem
V ZDA ho odpotoval v petek - Zaskrbljenost zaradi dogodkov v Franciji Stavka 53.000 avtobusnih vozačev se nadaljuje
ca, to se pravi 3 poslance vec kot je nujno potrebno, ker sedoval seji vlade takoj po i znaša v poslanski zbornici posvojeni povratku iz Alž.ra, in : trebna večina 298 poslancev sicer v soboto. Na seji bo ge- pri tem pa moramo odšteti
neral poročal o razgovorih s civilnimi in vojaškimi osebnostmi v Alžiru in bo obrazložil, kako misli rešiti alžirsko vprašanje.
Na vprašanje, ali misli De Gaulle obiskati Washington in London V bližnji prihodnosti,
glas predsednika, ki bo verjetno zopei demokristjan Leone, ker no sme glasovati. Kot vidimo, bi bila taka večina precej tvegana zlasti, ker ni kompaktna po eni strani sama krščanska demokracija.
LONDON, 4. — Mac Millan in njegov' sodelavci se pripravljajo na . angleško-ameri-ške razgovdre, ki bodo prihodnji teden v Washingtonu. Mac Millan bo odpotoval v petek v ZDA in razgovori se bodo začeli v ponedeljek.
Vlada je danes razpravljala o gospodarskih vprašanjih, o katerih bo Mac Millan govoril z Eisenhowerjem. Nedvomno bosta Mac Millan in Eisenho-wer govorila tudi o dogodkih v Franciji in se sporazumela o skupni politiki s tem v zvezi.
Angleži upajo, da se zaradi prihoda De Gaulla na oblast ne bodo izjalovili poskusi o ustanovitvi področju svobodne trgovine prav v trenutku, ko Sovjetska zveza začenja svojo ofenzivo na gospodarski fronti Angleški listi poudarjajo te dni, da se mora Zahod gospodarsko okrepiti in ne samo vojaško.
Angleški goepodarek' krogi menijo, da namerava Mac Mil-lan zahtevati od Eisenhowerja ustanovitev stalnega sklada za kredite, ki naj omogoči razvoj ‘mednarodne trgovinske izmenjave. Sterlinško področje je kljub izboljšanju V zadnjem času vedno v nevarnosti, da mu zmanjka dolarjev m zlata; Angleži že pripravljajo načrt za okrep tev tega področja, ki ga b*,do predložili na gospodarski konferenci Common-wealtha, ki bo letos v Otta-wt.	.	,
Ker pa ima ameriška vlada opravka z notranjo gospodarsko krizo, je mogoče, da se
bo odločila, da ne da kreditnih olajšav Veliki Britaniji.
Dan ’, so se v britanski pre. stolnic1 začeli važni razgovori, na katerih so skušali doseči .•■porazom o prenehanju stavke 53 fOl) nameščencev pri Ion. donsk h avtobusih, ki traja že ret tednov
Mae Millan je sprejel člane glavnega sveta Trade unio-i.ov. Zdi pa se, da je vlada ostala na svojem stališču in noče takoj priznati povišanja mezd 13.000 nameščencem pr.1 avtobusih v predmestjih, ki .-iso dobili povišanja, katero ie bila priznano 40.000 name-'čenče rr pri avtobusih v središču mesta Svet Trade unio. nov pa se je ponovno sestal popoldne.
Ravnatelj londonskih transportov pa je izjavil, da je pripravljen sprejeti tajnika sindikatov transportov Cousin. sa na njegovo željo.
Medtem pa se je stavka prstaniških delavcev, v kateri je do danes sodelovalo 16.100 delavcev v londonskem pristanišču, danes razii-: .la tudi na 2500 pristaniških delavcev v Tilbury na spodnji Temzi. Ti so danes nenadoma prekini i delo, ker so zvedeli, da so delodajalci sklenili za-i-osliti večje število delavcev, k; niso vplisani v sindikatih, • ato da bi preprečili, da stav. ka, ki traja že tri tedne, onemogoči nadaljnje oskrbovanje nrestomice z živili.
, Hcuss v Washingtonu
-merjen in ki torej izključuje usmeritev bodoče vlade na desno. V tem smislu je napisal članeJc tudi znani de-mokristjanški sindikalist Pa-store, ki poudarja, da je za tak program bodoče vlade od. govorna v prvi vrsti največja stranka, t. j. krščanska demokracija »Spričo dejstva, piše Pastore. da je za vse tri stran, ke prav gotovo možna skupna programska osnova, ki bi zadovoljita socialno usmeritev, bi volivci težko opravičili, če do sporazuma ne bi prišlo zaradi zagovarjanja nemogočih stališč«
Po Pastorejevem mnenju je potrebno predložiti tistim, ki se «jim toži po frontizmu, drzen vladni program in pokazati voljo za njegovo izvajanje, tako da ne bi imeii izgovorov za zavrnitev.«
Seveda je drugo vprašanje, ali krščanska demokracija tak program lahko predloži. Od 273 poslancev računa Franfa-ni lahko le na okrog 140, medtem ko jih pripada levici več kot 70 (sindikalisti, «baza» in bivši «gro.ichijevci), ostalih 55 pa spada k desnici (Andreotti, Pella, Scelba). Kar se torej tiče socialno usmerjenega programa bi imel Fanfani v sami stranki še kar preveč močno večino. Toda splošno mnenje je, da bi naletel ria oviro izven stranke v prvi vrsti v vatikanskih krogih, katerih glasilo piše med drugim, da krščanski nauk ne dopušča odprtja v smeri gospodarskih in socialnih koncesij, ki jih »Cerkev upravičeno graja« in zagovarja «tre jo pot«, ki bi «zagotovila človeštvu pravi napredek«. Težko je trditi, ali i bi spričo takega pisanja Vatikan izrazil svoje zadovoljstvo s socialno usmerjenim programom bodoče vlade. Zaradi vsega tega je splošno mnenje, da odgovor na vprašanje, ali bo prišlo do koalicije s PSDI in PRI,	ni odvisen od
teh dveh malih strank, temveč v prvi vrsti od programa, ki ga bo Fanfani predložil o-nes iz Kanade v	Washington	ziroma mogel	predložiti. Od
na tridnevn. uradn1 obisk.	Na I PSDI je odslej	odkrito zavzel
letališču sta ga	sprejela	Et-	stališče za sodelovanje v vla-
dejal, da volilni izidi kažejo potrebo, da se ustvari taka parlamentarna večina, v kateri bi bila navzoča tudi levica. Po Longovem poročilu je sledila razprava.
Iz Salzburga poročajo, da je voditelj Južnotirolske ljudske stranke sinoči na tiskovni konferenci izjavil, da je jiariški sporazum Gruber-De Gasperi za Jhžno Tirolsko «magna charta«, ki pa se v nekaterih točkah ne izvaja, tako da »obstoj Južnih Tirolcev ni več za dolgo časa zajamčen«. Med točkami, ki se ne izvajajo je
vati možnosti, da bi se Alžirija vključila v morebitni »francoski Commonwealth». »Alžirska osvobodilna fronta, je izjavil Elminadi, ne bo proučila nobenega imperialističnega načrta, ki bi na kakršen koli način povezoval Alžirijo s Francijo. Osvobodilna fronta je večkrat sporočila, da je njen edini smoter brezpogojna neodvisnost Alžirije in da bo Drihodnost odnosov med svobudno Alžirijo in Francijo v rokah zakonite vlade, ki bi prišla na oblast po razglasitvi neodvisnosti«.
V tuniških pooblaščenih krogih izrekajo mnenje, da bo De Gaullov govor povečal težave Francije pri njenih odnosih s Severno Afriko, ker so tam upali od njega mnogo več. Vendar ugotavljajo, da je v generalovem govoru prvo priznanje, ki ga ni do sedaj nikoli izrekel noben francoski ministrski predsednik, in sicer da je borba alžirskega ljudstva pogumna, da so bili Alžirci podvrženi poniževanju in oropani njihovih pravic in da niso imeli druge izbire nego borbo.
V maroških krogih kažejo nezadovoljstvo z De Gaullovim govorom. V uradnih krogih govora ne komentirajo, toda poluradno izjavljajo, da je general, uporabljal besede, ki so že za več let zastarele.
n (ja „e po njihovem mnenju •el predaleč, z odobritvijo odbora »narodne rešitve«.
V pmtičnih in diplomatskih k rog rh v Parizu skrbno pro-jčujejo današnji De Gaullov govor, v katerem vidijo tri važne elemente;
1. Dejstvo, da je De Gaulle odobril celotno integracijo, to je absolutno enakost med muslimani in Francozi. To pome. ni, da je sprejel tezo vojaškega poveljstva proti tezi reakcionarnih elementov. Sicer pa metoda, ki jo misli general UDorabiti, ni zelo jasna, ker njegova napoved govori; »polnopravni Francozi v enem samem v idnem okrožju, kar se uo pokazalo v treh mesecih, ko bodo morali Francozi od-
in po možnosti neodvisnosti dežele, čeprav morda v okviru francoske konfederacije.
2. Tudi to pot se je general De Gaulle skrbno izognil besedam «tiancoska Alžirija«. To opustitev so toliko bolj o-pazili, ker je šlo za povsem posebno okeliščino, ker sta besedi »francoska Alžirija« nekoliko prej izrekla general Salan in Soustelle.
3. De Gaulle je poudarjal veliko vlogo vojaškega poveljstva v Alžiriji, ker je znalo usmeriti uporniško gibanje. Ponovil je, da računa na oborožene sile »danes in jutri«. V nasprotju z očitno željo dela poslušalcev, ni De Gaulle nikoli omenil odbora »narodne rešitve« in tudi ne vloge, ki jo je imel Soustelle.
V krogih blizu generala De Gaulla zatrjujejo, da generalove izjave o volitvah, ki naj bi bile v treh mesecih, pomenijo, da bo alžirsko prebivalstvo sodelovalo pr.i referendumu o reformi ustave. Kakor je znano, bo vlada pripravila načrt reforme ustave v okviru neomejenih pooblastil, ki jih je izglasovala skupščina. Reforma bo določala tudi odnose med Francijo in prekomorskimi deželami. Zato je De Gaulle izjavil, da bo alžirsko prebivalstvo «odločalo o svoji usodi«. V omenjenih krogih pravijo, da generalove besede nikakor ne pomenijo, da bi v Alžiriji bile v treh mesecih volitve, ki bj. se jih Francozi in Alžirci udeležili na podlag' enakopravnosti.
Vsekakor bodo potrebna nadaljnja pojasnila, ker je general izjavil, da bodo morali «določitl in izvoliti v enotnem voldnem okrožju predstavnike za javno oblast, kakor bodo to napravili vsi drugi Fran. coai. S temi izvoljenimi predstavniki bomo videli, kako naj *< napravi ostalo«.
ioCati O svoji lastni usodi, ker
škega jezika, enakopravnost pri zaposlitvi in avtonomijo. Ko je govoril o priseljevanju Italijanov na Južno Tirolsko, je dejal, da Nemci «ne morejo biti zaščiteni z normalno zakonodajo in da so za to potrebni posebni zakoni«. Dr. Magnago se je izrekel proti spajanju etniških skupin (mešani zakona) in izrazil upanje, da bo evropska skupnost dala Južnim Tirolcem »evropske manjšinske pravice«. Končno je dejal, da Južni Tirolci ne morejo več računati na inozemsko pomoč in poudaril, da se je Avstrija po podpisu državne pogodbe bolj aktivno zavzemala za Južno Tirolsko kot prej.
A. P.
bodo glasov; teh desetih milijonov Francozov šteli kakor glasovi vseli drugih«.
Prvi vtis, ki so ga v teh krogih douih v zvezi s to izjavo, je, da je De Gaulle do-končno pokopal «okvirni zakon«. Pa tudi množica, ki ga je poslušala in ki so jo se veda sestavljali predvsem skrajneži, je glede tega osta- | la zelo de/orientirana. Kar se tiče druge strani vprašanja pa je De Gaulle govoril o desetih milijonih Francozov _ in o enotnem volilnem okrožju Jasno je, da bo število izvoljenih, ki bi jih izvolilo 9 milijonov muslimanov in milijon Francozov v Alžiriji, v ogromni večini avtohtono in torej naklonjeno avtonomni vladi
Odložena razprava o tuniškem protestu
TUNIS, 4.	— Predsednik
Burgiba je danes sprejel francoskega odpravnika poslov pri francoskem poslaništvu v Tunisu Benarda.
V New Yorku se je danes ponovno sestal Varnostni svet in nadaljeval razpravo o tuniškem protestu proti Franciji ter o francoskem protestu. Sklenili so, da se razprava odloži do 18. junija in da se bodo medtem nadaljevali razgovori med Francijo in Tu-
hteval umik francoskih čet i«
Tunizije.
Francoski delegat je dejal, da želi francoska vlada rešiti spor z neposrednimi razgovori s Tunizijo in je predlagal dvotedensko odložitev dela Varnostnega sveta, da se bodo razgovori lahko nadaljevali. Francoska zahteva je bila sprejeta in seja je bila odložena na 18. junija.
Manjšinska komisija pri CK ZKJ
BEOGRAD 4. — Izvršni komite CK ZKJ je formiral raz-i e komisije in pomožne organe ter določil njihove funkcije. Med pomožnimi organi je CK ustanovil komisijo za narodnostna vprašanja, ki. ima nalogo proučevati vprašanja narodnih manjšin, delo organizacij in vodstev v zvezi s lem, ter pomagati, da se manjšinska vprašanja pravilno rešujejo Komisijo vodi Krsto Bulajič. Organizacijsko politič. no tair.ištvo, ki ima nalogo spremljati tekoča politična -prašanja in delo organizacij, ter m pravi i ati material za Izvršni komite, Skrbeti za izvajanje sklepov CK, razvijati stalne zveze z vodstvi 2/Kv v republikah in na ta način rsklaiev ati celotno delo organizacije, vodi Aleksander Ran. .oovič.
O trgovini med SZ in ZDA
WASHINGTON, 4. — V zvezi s pismom Hruščeva Eisen-hoiverju o trgovinski izmenjavi med obema državama izjavljajo v poučenih krogih, da Hruščcv predlaga povečanje medsebojne blagovne izmenjave. Baje sporoča Hru-ščev, da je Sovjetska zveza pripravljena kupovati v ZDA na prirtwrt*‘«troje, ki bi jih uporabljali za proizvodnjo po-trošnega blaga.
Pismo s cer ni bilo še objavljeno, toaa nekateri funkcionarji so izjavili, da povzema pismo izjave, ki jih je Hruščev podal pred enim mesecem, ko je govoril o načrtu za povečanje sovjetske proizvodnje sintetičnih vlaken ‘n plastičnih snovi za povečanje proizvodnje potrošnega blaga v SZ. Ob tej priložnosti je Hruščev izjavil, da bi bilo koristno naročiti del potrebn.h strojev v kapitalističnih državah, predvsem na v ZDA. v Zahodni Nemčiji in v Veliki Britaniji.
V začetku seje je tuniški delegat v zvezi z De Gaullo-vo poslanico Burgibi izjavil: »Spoštovanje, ki ga dolgujemo predsedniku francoske vlade, nam navzlic temu ne brani, da bi ugotovili, da v tej poslanici ni nobenega pozitivnega in novega elementa«. Tuniški delegat je ponovno za-
MIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllMHniMIIIIIIIIIIIIIIIMnilllMIIIIIIIMMHIIIUIIIHIHtlHOHUlllllllllllIlTUUMOIIIIOmmmonnMIHIIIIIIIIIMMIimMMIMtM
Novi vetji spopadi v Libanonu
med vladnimi tetami in uporniki
Arabska liga ni uspela prepričati libanonske vlade, da umakne svoj protest proti ZAR, o katerem bodo danes spet razpravljali v Varnostnem svetu
BEJRUT 4. — V vsej dr- na zasedanju sveta Arabske žavi se ponavljajo spopad, j lige v Bengaziju sprejeti no-
senhower in Dulles.
Zunanji minister voti Bren-tano, ki spremlja Heussa, je na tiskovni konferenci v Ot-tnwi izjavil, da bi moral Zahod nadaljevati przadevanja za sklicanje konference naj-višjih. Kar se tiče Francije, je von Brentano izjavil, da tamkajšnji dogodki niso škodovali prijateljskim odnosom med Francijo in Nemčijo, in je dodal, da bo njegova vlada napravila vse, da naveže odnose »zaupanja« z novo francosko vlado.
Protokol o izmenjavi med Poljsko in FLRJ
BEOGRAD, 4. — Mešana ju-»oslovansko-poljska komisija za blagovno izmenjavo, ki je io+pravljala o tekočih vprašanjih medsebojne blagovne izmenjave je danes končala delo, Med razgovori so ugotovili ugonne možnosti za celotno izvedbo blagovne izmenjave, ki je bila določena s protokolom za leto 1958 Poleg tega sti delegaciji pregledali možnost povečanja trgovinske utr kol
izmenitve za deset odstotkov v vsaki smeri.
Daner je odpotoval na Poljsko član zveznega izvršnega veta Avdo Humo, ki vrača WASHlNGTON, 4. — Pred .ibisk poljskemu finančnemu sednik Zahodne	Nemčije	prof.	minist-u, ki je lani obiskal
Theodor	Heuss	je	prišel	da-I Jugoslavijo
di samo desničarski voditeij Simonini. Republikanci pa niso dali še nobene izjave.
Pri tem je bolj zanimivo dejstvo, da je La Malfa obiskal danes Nennija. Govori se, da se je z njim pogovarjal o možnosti sestave tri-strankarske vlade in pretresel trenutni politični položaj.
Danes se je sestalo vodstvo KPI pod Togliattijevim predsedstvom. Po sestanku se je zvedelo, da je sklenilo sklicati zasedanje centralnega komite ja prihodnji ponedeljek v Rimu. Poleg tega je vodstvo i-menovalo ožji odbor z nalogo, da sestavi političen dokument o današnjem sestanku ki bo objavljen jutri. V tem dokumentu bodo obrazloženi volilni izidi in določeno bo stališče KPI do vprašanj, ki so v zvezi s sestavo nove parlamentarne večine vse z ozirom na evropski politični položaj.
Na seji vodstva KPI je imel glavno poročilo namestnik generalnega tajnika Luigi Lon-go, ki je poudaril pozitivno usmeritev na levo na zadnjih volitvah ter iz tega zaključil, da je sedaj nujno nadaljevati politiko enotnosti s so-
i s v •// •*/	»/	v/	v	—	vu	n	j	u	i	i	v	im)	n	v	| *	-	-	v .
/meniave in podpisali proto-, cialisti. Glede načina ure.srn-jol o povečanju te blagovne čenja te enotnosti pa je rekel, da se ne postavlja no-
beno vprašanje strukture, ker ne gre za obliko, temveč za vsebino in bistvo enotnosti. Po mnenju Longa gre za politično enotnost obeh delavskih strank, zlasti spričo sedamih dogodkov v Franciji. Longo je
med vladnimi četami in upor niki. V muslimanskem predelu Bejruta je prišlo danes do spopada. Ki je trajal tri ure. Uporniki so prevrnili rn za žgali tri avtobuse ter so za-branili gasilcem, da bi požac pogasili. Piisli so oddeiki vladne vojske in sledila je bitka, ki je traja-a tri ure.
V Bejrutu so objavili uradno poročili-, ki pravi, da so oklepni odnelki ob podpori letal zasledovali oborožene skupine na več krajih libanonskega ozemlja. V Halbi so se vladne čete spopadle s skupinami upi mikov. V Tripolisu so preteklo noč uporniki napadli nekatere položatc vladne vojske, ki je na streljanje odgovorila. Streljanje je trajalo 'dc dneva in se ie opoldne spet začelo. Tudi v Si-donu so se vladni oddelKi spopadli z uporniki.
Po uradnih vesteh, ki so jih r.ccoj dobili v Bejrutu, so vladni oklepni oddelki baje strnili obroč okoli uporniške postojanke v Baalbeku in bližnjih vasi. Vladne čete so poslale ultimat upornikom in jih pozvale, naj se vdajo v 24 urah. Ultimat je bil zavrnjen Na tem področju je baje 4 tisoč upornikov.
Položaj je zelo resen. O-trambni minister je izdal poziv za prostovoljno prijavljanje v vojsko.
Medtem pa poročajo iz New Yorka, da se bo jutri spet sestal Varnostni svet in razpravljal o libanonski obtožbi Združene arabske republike. Libanonska vlada je zahtevala to razpravo, ker ni hotela
benega predloga za spravo z ZAR, tako da je zasedanje zašlo v slepo ulico. Sudan in Libija sta skušala spor ugla-diti in sta opozarjala, da bi neuspeh sedanjega posredovanja lahko pomenil konec A-rabske lige. Iraški in sudanski delegati pa so celo izjavili, da se bodo umaknili iz Arabske lige, če ta ne bo uspela naglo urediti spora in doseči umik libanonskega protesta iz Varnostnega sveta. Številni delegati so poudarili, da je važno, da vsi prizadeti sprejmejo sklep sveta lige, da se ohrani arabska enotnost.
Na tajni seji je delegat ZAR odločno zavrnil libanonske obtožbe. Obtožil je libanonsko vlado, da prinaša imperializem v Libanon in v arabske države. Pripomnil je, da je Libanon središče zarot proti Združeni arabski republiki in da je sedanja kriza povsem notranja.
Omenjeni delegat je se dodal, da so v Libanonu tajne radijske postaje, ki delajo sovražno propagando proti Združeni arabski republiki. Obtožil je zatem libanonsko vlado da oborožuje nekatere skupine, kakor na primer sirsko narodno socialno stranko v izgnanstvu in druge desničarske skupine, ter da preganja Sirce, ki živijo v Libanonu, in da je deportirala na tiso če drugih.
pripomnil je, da je to nov dokaz o vmešavanju v libanonske zadeve. Libanonski delegat je dalje izjavil, da je b1! Libanon prva dežela, ki se je uprla otomanskemu imperializmu in zahodnemu imperializmu in ki je pomagala
Dclgadov razglas volivcem
LIZBONA, 4. — Neodvisni kandidat . opozicije general Deigado je sinoči objavil razglas, s katerim poziva vse volivce, nai se udeležijo volitev, *da odločijo o usodi naroda«. »KLub vsem nasiljem, zastraševanjem in krivicam, nadaljuje razglas, kljub volilnim sleparijam in prav zaradi teh vas pozivam, da mi sledite, da snujemo našo skupno usodo.«
Opozicij- ki kandidat Deigado ima 52 let in je ravnatelj civilnega letalstva. Predstavnik »demokratične opozicije* advokat Arlingo Vincente je nedavno umaknil svojo kan-
Ididaturo v korist Delgada, da omogoči enoten nastop opozicije.
Kongres bolgarske KP
SOFIJA, 4. — Kot poroča Reuter bo kongres bolgarske KP trajal do sobote in Hruščev verjetno ne bo ostal na kongresu do zaključka, ampak bo potoval po deželi. ZKJ ni-
drugim arabskim deželam, da ima uradnega predstavnika na se osvobodijo tujih okupacij- j	kongresu,	pač	pa	je	navzoč
skih sil: zan;kal je, da bi Li- dopisnik tiskovne agencije Ta-banon nudil zatočišče zarot- :	njug,	medtem	ko	beograjski
ni]lom	inozemski novinarji niso do-
r . ’	..	. , .. I bili vizumov za potovanje v
»Libanon je pribežališče	^0fj:o
vseh preganjanih«, je izjavil !	‘	__________
libanonski delegat, ki je dodal, da je Lbanonška vlada izgnala «samo Sirce, ki so nezakonito prišli v Libanon in kj so delali za sirsko vohunsko službo, da bi povzročili nerede«. Zaključil je, da v Libanonu nemoteno živi 50.000 Sircev.
Konferenca o Antarktiki
WASHINGTON. 4. — Držav-n‘ departma je danes javil, da je vseh 1> držav, ki jih je predsednik Ei»enhower pozabil, naj bi se udeležile konference o Antarktiki, vabilo sprejelo. Zadnja je prišla sovjetska nota, vn sicer včeraj.
Vabilo *o poslali državam,
Libanonski delegat je odg^ k' Postavljajo zahteve po de-voril, da je delegat ZAR go- 1 l'h Antarkt-ke, .n državam, ki voril o notranjem položaju Li- 50 sodelovale pri znanst
banona, ne da bi odgovoril raziskovanjih v okviru medna obtožbe libanonske Vlade; t narodnega geofizikalnega leta.
Nov kitajski napad na ZKJ
HO.\GKONG, 4. — Znano partijsko glasilo »Ljudski unevnik« ponovno napada ZKJ -n poudarja da »mora iti bor. oa za uničenje modernega re. vizion zrna do dna«. List zavrača trditev, da predstavlja kritiku ZKJ vmešavanje v no. uanje zadeve, ker da je »ideološka oorha proti revizionizmu d-Ažnost, ki gre mimo notranjih zadev države.« List o-čita vediteljem ZKJ. da so »zavrnili kritike drugih ko-nunisučnih partij in osredotL čili svoje napade na potrpežljivo in velikodušno SZ in na drjge komunistične deže-;t» »Zaceli so postavljati na isto -aven zunanjo politiko ZSSR in imperialističnih držav ter sabotirati socialistični t»bor, hkrati pa so se servilno obnaša i in se obilno zahvalje. '■•ali emenškemu imperializmu, ki je najhujši sovražnik ljudstva na vsem svetu*
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,2, najmižja 20,6, zračni tlak 1012,3, veter vzhodnik 9 km na uro, vlaga 65 odst., morje skoraj mimo, temperatura morja 23,7 stopinje.
Vrem« danes,- Oblačno.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 5, junija
Keš. telo, Dobran Sence vz de ob 4.17 in zatone 00 19.50. Eolzir a dneva. 15.33. Luna vzide ob 22.36 in zatone ob 8C1-Jutri, PETEK, 6. junija Norbert, Milutin
Minister za zunanjo trgovino Carli v trgovinski zbornici
jPROTESTI TRBOVCEV PROTI
Liberalizacija in razširitev zun. trgovine plačevanju davčnih zaostankov
pogoj za reševanje perečih tržaških vprašanj
Sistem multilateralnih lir je dal že ugodne rezultate v trgovinski izmenjavi z zalednimi državami, zlasti pa z Jugoslavijo * Nekatere težave
Včeraj dopoldne je bilo v
prostorih tržaške trgovinske zbornice važno zasedanje, posvečeno zunanji trgovini, na katerem so bili prisotni prof. Carli, minister za zunanjo trgovino vladni generalni konti, sar m veliko število tržaških operaterjev.
Po pozdravnih besedah pred. sednika tržaške trgovinske . bomice dr. Caidassija so ime. 1' krajše referate o konkretnih tržaških potrebah predstavniki pristanišča, bančnih ustanov in izvoznikov. Na te konkretne predloge in vprašanja je nato prav tako konkretno odgovoril minister in ta brpz izmikanj tako, da smo v Trstu prvič čuti od vladnega predstavnika jasen in ne-jvoum. r. «da» ali «ne».
Prvi govornik generami direktor Javnih skladišč dr. Jšerna.d je uvodoma orisal specifično vlogo tržaškega pri. stani.š.a, ki se mora boriti za tuji tranzitni promet, medtem jto os‘na italijanska pristaniška razpolagajo z nekako obveznim nacionalnim prometom. Kot potrdilo je navedel promet preteklega leta ki je dosege) 5.133.000 ton, od česar odpade na tranzitni promet zalednih držav 58 odst., in je ‘orej la odstotek celo višji kot v Rotterdamu, kjer odpade na tranzit le 49 odst, ce. ibtnegn prometa. y ostalih ita.
• Ijanskih pristaniščih odpade na tranzit le neznatni delež prometa, v Genovi 490 tisoč ton v.-eiotni promet Iti milijonov ton) v Benetkah 33.211 ton (skupno 8 milijonov ton), v Savoui T5i6.568 ton (skupno 5 mihjonov), in v Neaplju 1000 ten (skupno 8.5 milijonov).
Iz tega izvira, da mora Trst slu beti predvsem za svoj tranziti:: promet, za kar niso dovolj samo ustrezne tarife, rtobre kopenske in pomorske vezi t.*i moderna oprema pristanišča temveč morajo odgovarjati tudi plačilni instrumenti
Direktor Javnih skladišč je v tej zvezi navedel padec prometa C SR v prvem četrtletju let.<šnje?a leta, do česar ni prišlo zaradi tarifnih ali drugih podobnih razlogov temveč i'ključno za rad’ novega načina plačevanja. Ker je i novimi trgovinskimi in plačilnimi sporazumi izginil posebni «p.: tonds« za pristaniške in pomorske stroške, se mora. jo prizadete države obračati ra privatni bančni kredit, da itadom’ stijo primanjkljaj mul. tilateralnih lir, katere rabijo v prvi vrsti za uvoz blaga.
V okviru starih sporazumov se to ni dogajalo, ker so krili te trenutne primanjkljaje v okv.ru trgovinskega sporazuma in so lahko odložili pla. čevanje brez novih stroškov. V ta namen je generalni direktor Javnih Skladišč predlagal, da bi sklenili s prizadeli mi državami posebne sporazume. ki naj bi zagotovili j.ormahn razvoj pristaniškega prometa
Zelo obsežno poročilo je imel dr. Arturo Celeghin so-direktcT tržaškega sedeža »Banca Con merciale Italiana«, ki je govoril o valutnih vprašanjih in navedel vrsto konkretnih zahtev. Tu gre za valutne olajšave in nekatera važna pojasnila. Minister je kasneje v svojem odgovoru večino teh zahtev sprejel in pojasnil, da jih bodo upoštevali pri sestavi novega besedila o valutnem poslovanju, nekatero pa je zavrnil, ker hi v načelu kršile novi valutni sistem.
Dr. Eugento Vatta pa je govoril o trgovinski izmenjavi r Jugoslavijo in vzhodnimi evropskimi državami in uvodoma poudaril, da je zaradi izpremtnjenih raemer izginila tr idicionalna posredniška vloga z Grčijo, Turčijo in drugimi sredozemskimi državami in da je treba prav zato oikre. piti p jsredniško vlogo z deželami Vzhodne Evrope. Težave zunanje trgovine s temi dežela,.,i izvirajo iz pomanjkanja primernega blaga za izvoz iz teh dežel ker gre običajno za zelo Obko vrsto izdelkov in surovin. Prav tu lahko opravijo tržaški operaterji pcmembno vlogo in lahko uve,javijo na italijanskem
trgu celo vrsto novih proizvo.
-iov, kar bi bilo pomembno re samo za tržaška gospodarstvo temveč tudi za domačo industrijo.
Gled: izmenjave z Jugoslavijo razpolaga Trst s posebnim avtonomnim računom, ki je kljub skromnemu predvide. r.emu obt?gu 2.150.000.000 Ur pomemben za tržaško gospodarstvo in je neposreden prispevek, ker lahko v njegovem okviru poslujejo samo tržaška podjetja Zal pa dosega sedaj promet v okviru tega računa v obeh smereh letno le 1.300 - 1.400.000.000 lir.
Trgo. inska zbornica je že predlož la ministrstvu nekatere zahteve za izboljšanje po. s.ovanju Tako je predlagala, ca odpadejo ovire za vse blago, ki je našteto v tabeli «Eks-porta „plošnega trgovinskega • porazuma in da lahko lokal-, na direkcija za zunanjo trgovino izdaja uvozna dovoljenja za tovrstno blago brez vsakih omejitev. Istočasno so predlagali tudi povečanje uvoznih kontingentov, kar bi po drugi plati privedlo tudi' do povečanja 'zveza Minister je v odgovoru te zahteve sprejel.
Končt.o so tržaški operaterji mn-.nja, da bi bilo treba . azširit: pomen avtonomnega računa ki naj bi imel večjo veljavo in omogočil obširnejšo dejavnost.
V ta namen predlagajo:
1. Blago, katero kupijo v okviru avtonomnega računa, naj bi bilo mogoče prodati v tranzitu, kot se to dogaja z multilateralnimi lirami.
2. Dovoliti bi bilo treba kompenzacijske kupčije v okviru avtonomnega računa.
Minister je v svojem odgovoru najprej pojasnil nova načela ministrstva za zunanjo trgovino. Gre predvsem za težnjo, da se okrepi konkurenčna sposobnost italijanskega gospodarstva ki ga veže preozki trg in je stvarni industrijski razvoj mogoč samo takrat, kadar industrija vsaj del proizvodov proda na zunanjem trgu, ki je znatno širši, in istočasno nabavlja surovine in polizdelke ali na zunanjem trgu ali pa na no- j tranjem po cenah svetovnega tržišča.
Italija ima vse pogdje, da
postane država posrednica dobrin, odnosno je samo v tej vlogi možen njen napredek, medtem ko vsaka »avtarhija« samo zavira razvoj.
V ta namen je treba seveda izvesti vrsto ukrepov:
1. Prvič je treba odstraniti vse umetne pregraje za kroženje dobrin, kar je delno že narejeno z liberalizacijo zunanje trgovine, tako da za vrsto dežel ne obstajajo več kontingenti.
2. To je nujno privedlo tudi do izprememb v plačilnem sistemu. S skoro vsemi državami, s katerimi ima Italija trgovinske stike, so namreč prešli iz bilateralnega sistema na sistem multilateralnih lir, katere lahko tako italijanski uvoznik ali izvoznik kot tuji operater porabi v kateri
koli državi, ki je pristala na ta novi sistem. V praksi lahko torej na primer jugoslovanski izvoznik, ki je prodal v Italiji določeno partijo blaga, porabi te lire v Zahodni Nemčiji ali kje drugje.
V' okviru tega novega sistema najde tudi Trst svoje mesto, saj je prav tržaško gospodarstvo že sedaj tipično posredniško gospodarstvo, kar mora v perspektivi postati tudi celotno italijansko gospodarstvo. Popolna svoboda kupovanja in prodajanja za kakršno koli valuto je ideal, ki pomeni hkrati okrepitev tudi tržaškega gospodarstva in rešitev njegovih vprašanj, ki v tem okviru niso nič drugega kot refleks splošnih italijanskih vprašanj.
V tem okviru je treba gledati tudi na nekatera konkretna vprašanja, kot na primer vprašanje plačevanja pristaniških stroškov, kjer novi sistem ni povzročil zastojev, saj so v vseh trgovinskih sporazumih z vzhodnimi državami predvideli določene vsote za plačevanje pristaniških stroškov. Vendar pa se v praksi dogaja, da ostanejo računi nekriti in morajo takrat te države seči po dragih bančnih kreditih. Ministrstvo za sedaj ne vidi druge rešitve, kot da se zniža obrestna mera za te kredite in je v ta namen že napravilo ustrezne korake. To ne velja samo za pristaniške stroške, temveč prihaja do podobnih težav tudi z drugimi
Gre za dodatni davek na obrtna dovoljenja, napisne table itd., ki bi qa morali trgovci plačati vzvratno od 1. januarja 1957
Večkrat smo že poročali, da so se trgovci že mnogokrat pritožili zaradi stalnega višanja najrazličnejših davkov in
činski proračun, v katerem je objavljen sklep za izterjevanje omenjenega davka, »prejet gele letos januarja. Ravno
trošarin po prefekturnem ko- tako sta pokrajinski upravni
misarju na tržaški občini. Te- ( odbor in kontrolna komisija
krajevnih ustanov
državami, ker uvoz ne sovpa-	„
da časovno z izvozom in na i mu državnemu funkcionarju, | pasivnih
k: že osem mesecev vodi ob- j odobrili omenjeno davčno o-činsko upravo brez kakršnega ■ bremenitev v letošnjem ja-koli nadzorstva prebivalstva, - nuarju. Jasno je, da je takš-je treba priznati, da je znal no brezobzirno ravnanje pre-v tej kratki dobi upravljanja fekturnega komisarja, ki kar uveljaviti v naš; občini naj. i tako bremeni prebivalstvo z višje davke, ki jih zakon do- ' novimi davki in zahteva celo voljuje občinskim upravam, j njihovo plačilo z enoletnim ne glede na to, ali jih prebi- ! zaostankom, povzročilo med valstvo oziroma poslovni ljud- trgovci silno ogorčenje, ker
računih v določenih razdobjih primanjkuje, v drugih pa je preveč sredstev. Vendar pa glede tržaškega tranzitnega prometa nedvomno obstajajo posebne težave in je potrebno to vprašanje podrobneje proučiti ter morda rešiti na poseben način.
Glede kompenzacijskih poslov pa je minister dejal, da načelno ni nasproten tem poslom, vendar pa nikakor ne mara pristati na administrativno ureditev teh kupčij in da torej ministrstvo ne bo izdajalo v tem okviru posebnih uvoznih dovoljenj.
Tudi tu gre — kot pri zahtevi za povečanje uvoznih dovoljenj — v bistvu prav za neustrezni sistem uvoznih dovoljenj. Vendar ni odvisno od ministrstva za zunanjo trgovino, ker so prizadeta tudi ciruga ministrstva in zlasti
ministrstvo za kmetijstvo, ki	.	_	_	_	.
iz svojih upravičenih razlogov j potreb. S tem izgovorom ^ o | 0bčina izterjevala ta dodatni
Četrti poslanec za Trst j je fašist Gefter-Wondricli
Iz Rima sporočajo, da je bil iz vsedržavnega količnika izvoljen za četrtega tržaškega poslanca misovski kandidat odvetnik Gefter Wondrich. O-stali trije poslanci, in 'sicer Vidali (KPI) ,ter Bologna in Sciolis (KI» pa so bili neposredno izvoljeni, kot smo že svoj čas sporočili.
O Od nedelje 8. t‘ m. bodo 20‘pet dovoljeni obiski svojcev
otrok v pokrajinski ustanovi za pomoč materam in otrokom v Baricovljah.
je zmorejo ali ne.
V preteklih tednih so bili trgovci obveščeni, da morajo plačati zaostanke dodatnega davka v višini 25 odstotkov davka na obrtna dovoljenja, napisne table in na aparate za ekspresno kavo, in sicer od 1. januarja leta 1957 dalje. Prefektura: komisar in z njimi vsi ostali državni nadzorni or. ganj se izgovarjajo na pasivnost tržaške občine, ki mora po njihovem mnenju poiskati vsa sredstva za kritje svojih j pa trgovci predlagajo, naj bi
menijo, da je takšen način davčne obremenitve ne samo krivičen ampak tudi nezakonit.
Zato so se trgovci uradno pritožili prj vladnem komisarju in na občin; ter zahtevali, da občina prekliče plačevanje zaostankov. Obenem pa so zahtevali- takojšnjo su. spenzijo vknjiženja omenjenega zaostanka v davčne listine, dokler ne bo občina rešila vložene pritožbe. Hkrati
zavira uvoz živine in drugega i itpasivnem občinskem proraču-blaga. Postopoma pa bo tre- : nu» so po prefekturnem kom:-ba tudi glede teh ovir izvesti sarju na občini zvišali vse
omenjena načela in osvoboditi trgovino sistema licenc ter kontingentov.
Popoldne je minister Carli prisostvoval v trgovinski zbornici internemu zasedanju, kjer so predstavniki gospodarskih kategorij predložili konkretne predloge za izboljšanje trgovinskega sistema in okrepitev trgovinske izmenjave med Trstom ter zalednimi državami.
mogoče davke na najvišjo raven.
Sedaj pa zahtevajo od trgovcev, da jim plačajo celo zaostanke za celo leto 1957, čeprav je bil lanskoletni ob-
PR1SPE VAJTE L A DIJAŠKO MAT1COI
davek v večkratnih obrokih. Agencija »Giulia« sporoča, da obstajajo vse možnogti, da bo občina sprejela zahteve in pritožbe trgovcev.
Kot torej vidimo, ne mine teden dni, da ne bi- bili prisiljeni pisati o novih davkih, zmanjšanju nujnih občinskih izdatkov ali pa o drugih negativnih ukrepih v škodo prebivalstva, ki jih sprejme pre-fekturnt komisar na občini. Zato je nujno, da se čimprej
TFK — L. KOŠIR
Filatelistična
razstava
III. filatelistična razstava ob 5-letnici kluba.
Ogleite si nad dvajset zanimivih zbirk znamk.
VSTOP PROST!
(Ul. Roma 15-11.j
Danes bo razstava odprta od 9. do 12., jutri od 17. do 20. ure.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiMiiniiiiiiiiiiMiiiiMiMiitiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiKoiiiniiiiniiiuiiiiiiiimitiiiiiMiii razpišejo občinske volitve, da '	,	„	„	.	,	,y ...	...	.	j bodo izvoljeni predstavniki u-
Posledice komisarske uprave v tržaški občim	pravijaii občine m ne državm
---------------------------------------- —	..............-    	j birokrat, ki so mu interes: o-b-
| čanov deveta briga.
GLASBENA MATICA
JAVEN NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE
bo danes 5. junija ob 17. Niri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini.
Vljuino vabljeni.
Letošnji proračun vsebuje postavke posojil za finansiranje javnih del
Doslej so krili izdatke z državnim prispevkom, ki je služil za izravnavo proračuna
O letošnjem občinskem pro- ravnateljstvo za javna dela
računu smo zelo malo pisali iz preprostega razloga, ker ga je pripravil prefektura: komisar. Njemu se ni treba posvetovati z nobenim izvoljenim predstavnikom.- Dovolj mu je, da se posvetuje z občinskimi funkcionarji in da sestavi tak. šen proračun, ki najbolj ugaja državnim nadzornim oblastem, ki morajo kriti primanjkljaj. In to delo prefek-turni komisar dobro upravlja, saj se primanjkljaj tržaške občine stalno zmanjšuje zaradi vedno večjih davkov in trošarin ter zaradi vedno manjših izdatkov tudi za nujna de. la, ki naj bi jih krila država. Kolikor je to v korist državnih financ, toliko je v škodo občine oziroma občanov.
V preteklih letih se je občinski svet stalno potegoval za čim večje finansiranje raznih javnih del v okviru gospodarskih načrtov, ki jih je svoj čas finansirala ZVU, po pri. hodu italijanske uprave pa
Itlllllltllllll
iiiiMiiiiitiiiiiiMiimmiiiiiiiMmiiiianiiiiiiMiiiiMiiiiiiMiiiiMuiiiiMiiimiiimuiiHim
Po hudem trpljenju
Opensko dekletce
je podleglo opeklinam
92-letna starka umrla za posledicami zloma stegnenice
Renata Jerluga, 2 leti 3taro 1 so že takoj po njenem prevo« dekletce jz Narodu« ulice -na ' zu v bolnišnico spoznali, da
je njeno »tanje brezupno, kar se *je odražalo v njihovi prognozi, katero so *i seveda pridržali.
Medtem ko j« Renata Fer-luga umrla v dermatološkem oddelku, je smrt obiskala tud: ortopedskega, kjef se je 92-letna Elisabetta Breuninger iz Ul, F. Severo zdravila od 23. preteklega meseca.
• Priletna ženska je dan pred sprejemom v bolnišnici zdrsnila in nerodno padla na hodniku stanovanja, pri čemer si je zlomila stegnenico desne noge. Ta poškodba pa je za starejše osebe tako huda, da ne prizanaša nikomur.
Opčinah, ni mogla preživeti
nesreče, ki se ji je pripetila 2. t. m. Njene poškodbe, oziroma opekline po vsem telesu, so bile tako respe, da je mlada Renata včeraj navsezgodaj zjutraj po mučnem trpljenju umrla.
Dekletce se je igralo, kakor smo že pisali pred dnevi, v kuhinji, kjer je veselo tekalo. Nepričakovano pa je zamahnilo z rokami in oplazilo lonec, ki je bil na plinskem ogreval-niku. Lonec se je zvrnil in krop je oblil Renato, pri čemer Ji je povzročil hude opekline po obrazu, prsnem košu, rokah in nogah. Zdravniki
vladnega komisariata. Ta politika 'zvoljenih občinskih predstavnikov je temeljila zlasti na dejstvu, da je tržaška občina pasivna ne po svoji krivdi, ampak zaradi gospodarske krize, ki je zajela naše mesto.
vidimo, gre za obvezne občinske stroške, za katere niso
Tatovi ukradli prstan in uro
Predvčerajšnjim sta dve o-sebj prijavili policijskim organom komisariata javne varnosti, da sta postali žrtvi spretnih tatov, ki so jima ukradl;, kar sta imeli vrednega pri
nujna dela najeti posojilo. Ce bo šlo tako naprej, ne bo mogla občina več najemati posojil za večja javna dela, ki so
Mnogokrat je bilo že rečeno, i prav tako nujna, ampak se bo
da se Trst v sedanjih gospodarskih pogojih ne more sam vzdrževati, če mu ne bo državna oblast priznala določenih pravic do raznih dohodkov iz gospodarskih dejavnosti, ki ji sedaj pobira država. Zato bi bilo tudi prav.lno in pravično, da bi državna oblast vsaj del tistega dobička, kj ga ima na našem področju, dodelila krajevnim ustanovam za kritje primanjkljajev za
morala omej’ti le na posojila za najnujnejša dela. Razumljivo je, da se bo v nekaj letih
toliko zadolžila, da ji ne bodo razni denarni zavodi zaupali več nobenega posojila, ker ga ne bo megla jamčiti z rednimi davčnimi dohodki.
Urnik trgovin
Danes bodo zaprte skoraj razna nujna dela,	ki	jih	ni j vse trgovine.	Odprte bodo
mogoče odlašati iz leta	v j samo mlekarne	in pekarne od
leto.	I	7 do 12. ure,	cvetličarne od
Toda zadnja leta	je	vladni j 8. do 13. ure	ter slaščičarne
komisariat začel vedno bolj ! od 8. do 21.30 ure.
Minister Corli govori v trgovmtki zbornici
rezati prispevke občinskim proračunom. Obenem pa so začeli postopno izvajati zakon, ki določa, da morajo pasivne občine kriti svoje primanjkljaje s posojili. Čeprav do sedaj niso še tega zakona v celoti uveljavili, je prefek-tumi komisar vendar začel najemati posojila tudj za manjša javna dela, ki jih občin« mora izvesti in katera so bila svoj čas vključena v primanjkljaj, ki ga je krila državna oblast, ali pa v gospodarski načrt, ki ga je finansirala bivša ZVU in ki go sedaj finansira ravnateljstvo za Javna dela vlgdnega komisariata. E o leg tega pa mora občima najemati tudi posojilo za postopno kritje primanjkljaja podjetja Acegat za leto 1956.
Letošnji proračun izkazuje poleg 185 milijonov lir posojila za gradmjo novih šol, k,j je bilo sicer določeno že v prejšnjih finančnih letih s sklepom občinskega sveta, še 250 milijonov lir posojila za kritje prvega obroka Acegatovega primanjkljaja iz leta 1956 in 235.705.000 lir posojila za nekatera nujna dela. V poročilu o letošnjem proračunu, ki ga je sestavil prefekturni komisar, je rečeno, da je bil edin: izhod aa izvedbo nekaterih nujnih del, najeti posojilo. Toda to posojilo bo služilo za navadna dela jn ne za izredna javna dela, ki se lahko odložijo za kako leto.
Tako bodo na primer s tem posojilom postavili četrto dvigalo v novi občinski palači, fci jo sedaj zidajo (v začetku so rekli, da bodo vse stroške za zidanje te palače krili z izrednim nakazilom 2 milijard lir, ki jih je dala država občini in 30 milijard narodnega posojila za Trst), zgradili bodo kripte ža padle v zadnji vojn:, izvedli nekatera nujna dela v glavni ribarnici, uredi-.i železniški tir do občinske klavnice, namestili nove naprave za zračenje nove zele-njadne tržnice, razširili javno rasvetljavo v mestu in okolici, popravili in preuredili nekatera javna morska kopališča, zgradili cesto do novega podjetja za predelavo smeti, nabavili nekatere stroje in razno opremo za občinski avtomobilski park, 6o miUjonov bodo porabili za podzemski prehod Za pešce na Trgu Goldoni, namestili nekaj novih semaforov, uredili nekatere muzeje, izvedli razna dela v šolah, popravili cerkve v mestu in v okohej. Kot torej
Brivnice in frizerski saloni bodo odprt: do 13. ure. Odprte bodo tudj vse ribarnice od 8. do 12. ure.
Pri padcu s postelje si je zlomil kolčni sklep
Ze na prvj pogled so dežur. ni zdravniki ugotovili pri 73 let starem upokojencu Giovan-niju De Vecchiju iz Ul. Tigor, da ima zlomljen kolčni sklep stegnenice desne noge. V takih primerih so ai zdravniki vedno pridržali prognozo, kar so storili tudi včeraj popoldne, ko so priletnega moža poslali s sprejemnega naravnost na ortopedski oddelek.
De Vecchi, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, je izjavil, da se je predvčerajšnjim okoli 18. ure hotel dvigniti s postelje, a je nerodno zdrsnil in še nerodneje padel.
lovič iz Ul. del Veltro je neznan in tudi zelo spreten zmikavt ukradel iz torbice, ki jo je imela v slačilnici bara #Rio» v Drevoredu XX. septembra poleg dveh tisočakov in pol tudi 4.000 lir vreden prstan i« razne papirje,
Josipa Kermaca iz Ul. Be-senghi pa so tatovi ob;skali na gradbišču, kjer si mož urejuje novo hišo v Ul. Cantii. Odnesli »o mu zapestno uro vrste «Doxa», ki ga je stala 14.000 lir, in izginili brez sledu.
Po prijavah so policijski a-gent’ uvedli preiskavo, vendar je upanje, da ujamejo tatu, posebno drugega, zelo medlo.
| Poskus samomora ?
I Poskus samomora ali navad, na nezgoda? To vprašanje bodo morali razčistiti policijski organi, seveda s pomočjo 38-letnega Umberta Biagija z Vrdelce Skoljeta, katerega so jnorali včeraj kmalu po poldnevu sprejeti s prognozo o-krevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku.
Seveda bodo lahko storili to le s pomočjo možev;h izjav. Za sedaj je samo izjava njegove sestrične Giovanne Cingerle iz Drevoreda XX. septembra, ki ga je spremila v bolnišnico, Zdravnikom je izjavila, da je Biagija našla v stanovanju že v precej resnem stanju in po njenem mnenju je treba slabost pripisati njegovemu poskusu samomora. To pa zato, ker je bil že nekaj časa živčno bolan.
( Šolske vesti )
Ravu-ieljstvo c ržavnt- nižje sredh;e šole $ slovenskim učnim jrzikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in sprejemu' izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole. Ul. della Scuola Nuova št 12/11.
SOLSKE PRIREDITVE
Osnovna Sola na Repenjabru bo
imela svojo zaključno prireditev v soboto 7. t. m. ob 19.30. Razstava pa bo v nedeljo 8. t. m. od 9. do 18. ure.
* 4> *
Danes, 5. t. m. ob 16. uri bo v
Stnupotejiu zaključna Šolska prireditev. Solarji bodo izvajali igro iiBCdaik Pavle««, enodejanko «CI1-ka in njena punčka* in pevske točke.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiittiiiiuiitiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimi
Izpred sodišča
Za nezakonit prehod meje: fantu oprostitev, ezulu globo
Sodnik oprostil bivšega lovskega čuvaja, ki je hranil doma orožje
19. marca letos je patruljni motorni čoln finančne straže ustavil nedaleč od Tenkega rta čoln, v katerem so bili poleg Livina Rote iz ezulskega taborišča v Padričah tudi jugoslovanski državljani 30-let-na Ema Stanič, 6-letni Aldo in 10-letni Mario Stanič ter 19-letna Nives Ljubič. _Ko je Rota povedal, da je šel po ljudi v Umag in »icer na prošnjo njegovega bratranca Franca Rote, ki stanuje v istrskem mestecu, kater; mu je obljubil 20.000 dinarjev, so ga finančni organi predali policijskim, ki so fanta prijavili sodišču pod obtožbo ilegalnega prehoda meje z morske strani.
Sodnik pa je prvotno obtožbo spremenil v obtožbo kršitve ukazov oblasti' in je zato Roto obsodil le na 5.000 denarne kazni.
♦ * *
17-letni Sergio Furlani iz Ul. della Guardia pa je dosegel popolno oprostitev, pa čeprav so tudi njega obtožili ne.
zakonitega prehoda državne meje. Fant je nehote zašel pri Orleku, kjer je kot speleolog iskal zanimivosti in morebitnih jam.
+ * *
Maja lani so policijski agenti obiskali n» domu 74-letnega Artura Mazorano iz Ul. del Trionfo, kateremu so med hiš. no preiskavo našli precejšnji arzenal orožja in razstreliva.
Poleg puške in samokresa je mož hranil tudi dve cevi za lovsko puško, raketno pištolo, naboje za flobert in nekaj smodnika. Seveda so mu vse skupaj zaplenili in ga prijavili sodniku. Tu pa je Ma-zorana pojasnil, da je orožje imel od 1940, leta, ko je bil lovski čuvaj v bližini Zadra. Do 1955. leta je živel v Tržiču, kjer je dve leti prej prijavil posest policijskim organom. O.b prihodu v Trst pa je mislil, da ni treba orožja še enkrat prijavtti.
Istega mnenja je bil tudi sodnik, ki ga je oprostil, češ da njegovo dejanje ni kaznivo.
CD VCF7AJ DO DANES
vPABOVI IA PHUPKTK«]
V počastitev spomina pok. Antonije Pahor daruje družina Pahor 1000 lir za Dijaško Manico.
 «#------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. junija t. I. se je v Trstu rodilo 16 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE:	direktor
zav, družbe Mario Sgu-bini in gospodinja Giulia Bufla, električar Sergio Sponza in gospodinja Ines Miculian.
UMiRLI §0:	45-letni	Bruno
Bean, 22-letni Francesco Inter-larndi, 76-letina Carolina Viezzi por. Purini, 86-letna Giulia Pte-trebon vd. Gašperini, 68-ietni Mario Bonadei, 92-letna Elisabetta Breuninger, 16 mesecev stara Renata F er luga, 75-letmi Giovanni Falin, 82-letna Rosa Palgrudovaz vd. Lorenzonl.
 «»-------
SLUŽBA LEKARN J. JUNIJA Bernussi, Ul, Cavama 11, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Pic-ciola, Ul. Oriani 2, Pizzul-Cigno-la, borzo Italia 14, Ravasim, Tr* Liberti 6, AMa Saluite, Ul. Giulia 1, V er nar i, Trg Valmaura 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juniju
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Ptero 2; De CoHe, Ul. P. Revol-
teila 42: Depangher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti . Testa d'oro, UL Mazzini 43,
Valute
	Miian	Kim
Zlati runt . .	5.900,—	6.100 —
Marengo	4.750,—	4.950,—
Dolar ...	623,—	627.—
Frank franc.	115.—	130.—
Frank Švicar	145.—	146.—
Sterling . . .	1.700.—	1.750.—
Dinar . , ,	82 —	84,—
S it In* , ;	23.75	24.25
Zlato . ; . .	705 —	710,—
Zah n marka	147.—	149 —
ZAHVALA
Ob tragični in nenadni smrti našega dragega
Milana Martelanca (Martellani)
se vsem, ki so nam stali ob strani ter sočustvovali z nami ob tem žalostnem dogodku najtopleje zahvaljujemo.
Zena Marija, hčerka Emilijana sestre in ostali sorodniki Trst, 5. junija 1958.
SNC
v TRSTU
QANEB 5. junija o a 20.30 na dvorišču stavm št. ,76 v Nabrežini
.'•OŠTP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
Drams v treh dejanjih Reži-,er J02E BABIC
GLASBENA MATICA TRST
Zaključni nastop
ŠOLE GLASBENE MATICE
v Trstu
bo v
nedeljo 8. junija ob 20.30 uri v Avditoriju
Sodelujejo: solisti, klavirski trio, o-troški godalni orkester, orkester Glasbene Matice, pevski zbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle«, sopranistka Elviri Piščanc m tenorist Renato Kodermac, dirigent prof. Oskar Kjuder.
Prodija vstopnic V petek in soboto v Tržaški knjiguini ter eno uro pred pričetkom prireditve v Ul. Roma 1511.
C
IZLETI
iiuveiuo društvo »S. Škamperle« priredi 22. t. m. Izlet z avtobusom v Log pod Mangartom in na Predil. Pozivajo se člani, ua se čimprej prijavijo za vpis, ki bo vsak večer v društvenih pros.orih na stadionu nt-rvi maj«, Vrdelska cesta 7 od 20. do 21. ure.
* * *
Izlet k izviru Soče. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira 22. t. m. enodnevni izlet k izviru Seče z ogledom Mlinaric, Kugyjevega spomenika in botaničnega vrta. Vpisovanje vsak dan do 14. t. m. na sedežu SPE v Ul. Rema 15-11. od 8. do 12. in cd 15. do 18. ure, razen v soboto popoldne In v nedeljo. Vabljeni vsi člami prosvetnih društev in prijatelji.
M A D I O
11.30 Simfonična glasba;
41. kolesarska dirka po Italiji 12.10 Orkester Angelini; 14.3.
ČETRTEK, S. junija 195» TRST PUSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Doni« cj motivi; 9.00 Gua&oa za god-1X1 pihaia; 9.30 Glasbena matineja; ll.uo Lahke priljubljene menamjt; ii.3u oodaja za naj-mtajse: Alojzij Mav-viaks siniou-c.C: icAngel z avtom«; 12.20 Za v^,.kagar ne,vaj, 12.55 Ciganske intu-mjc; 13.30 Lal.-ve meiomje;
14.30 cua&oena fantazija; 15.vo l-opoidanskv, koncert; 15.30 Pevci iasikt gra.be; 15.50 Stravinski: ognjem pne, balet; 16.35 Vokalni kvar.et «Vecem.ca»; 17.00 Jero. me Ktapka Jerome: «f anny, tete, strici«, komedija v 4 dejanjih; 18.50 Luiz el Grande s svojim tipičnim orkestrom; 19.15 Radijska univerza: TeCaj o lokatnin samoupravah — Uočina m Pokrajina; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od me.ouiije do melodije; 21.00 Ilustrirano predavanje: Zgodovina odkrivanja sveta: (1.) eCelina najdena po pomoti«;
21.30 Zbor Slovenske tilharmoni-je; 22.00 Ruska miselnost in Zahod:	(2.) »Rusija in Evropa v vseslovanski zamisli«; 22.15 Ansambel Borut Lesjak — vmes pojeta Majda Sepe in Polonca Lesjak; 22.30 Čajkovski: Koncert it 2 v G-duru za klavir in orkester; 23.05 Trio «New Yorkers».
TRST I.
12.00 Italiji; 10
Operetna glasba; 21.00 Vero! tDva Foscarlja«.
KOPER Poročila v stov.: 7.00 , 7 30, 13.30.
15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15. 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Valčki Emila VValdteufla; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Govori predsednik OLO Nova Gorica Ing. Karmelo Budihna«;
14.40 Glasba po željah (II. del); 15.25 Češke narodne pesmi; 15.40-
17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi tn popevke; 19.30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA 327,1 m, 212,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, «00,
10.00	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored; 1.05 Amaterski zbori pojo; 8.35 Godala v ritmu; 9.00 Popularne melodije Iz orkestralne glasbe; 10.10 Ritmi in popevke od tu m tam;
11.00 Orkestralni odlomki Iz oper in baletov; 11.30 Cicibanom — dober dani; 11.45 Pesmi o polžku, žabi, putki in drugih živalih;
12.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 13.15 PloOča v plošča; 13.40 Igra orkester radia Ljubljana pod vodstvom Uroša PrevorSka: 14.20 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Stephen Lea. rkook: Primer Hezeklaha Hajdof-ta; 1600 Z našimi In Inozemski-
mi solisti im skladatelji; U.lO Zabav, t pojpodtri; 18.00 Radijska Ufi, verza; 18.15 Benjamin Ipavec-Rcgo Le.kuv c: Serencda za godala; 18.45 Ceutkova reportaža, 19.50 Tedenski no»ra lje-polit.čni pregled; 20.05 Posnetki z večera narodne pesmi, dne 18. V. v Kranju; 21.00 Juš Kozak: Sholar ltubltia.
TELEVIZIJA 16.15 41. kolesarska dirka po Italiji — Spored za otroke; 18.JU Poročila- 18.45 Stari in novi šport; 19.00 Pouk angleščine; 19-JU Oddaja za lovce in ribiče: «03» OcMaja za kmetovalce; 20.30 Po-rcčila; 20.50 «Carosello»; 2ivU Posebna oddaja z 41. kolesarske dirke po Italiji; 21.15 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.15 Potovanje na Jug; 22.45 Poročila.
Ejtcelsior. 15.00: «Mcž, ki ni hote1 ubijati«, Don Murray, D. Varži. Fenlce. 15.00: »Zaprta cesta«, v.
Martin in D. Dors.
Nr.ztonale. 15.00: «Pekel obtozu-Jt», R. Colman in H. Lamarr. Filodrammatico. 15.00: «2*j» P® zlatu«, G. Ford. Varietč: «N»' zgode med potovanjem*. , Grattacielo. 15.00: »Po blllnjMi v pekel«, R. Ivers, G. Johnson-Supercioema. 14.30; «Džungla gre.
ha«, Marina Vlady.
Arcobaleno. 14.30: «Dolgo vroče poletje*, J. VVoodvvard, P. New-man.
Astra ROjan. 15.00: »Kabirjine no.
či«, G. Mašina.
Capitol. 15.30: «Pe*rolejska dinastija*, D. Bogarde, B. Mou?.5!' 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristalio. 15.00: «Daljna obzorja«, A Ladid, V. Mayo.
Alabarda. 14.30: »Globok« vode*, A. Ladd, D. Forster.
Aldebaran. 16.00: »Lepe, toda uboge«, Marlsa Allaslo.
Ariston. Glej kina na prostem. Aurora. 15.00: »Zdravnik na sprehodu«, D. Bogarde.	-
Garibaldi. 15.30 (na prostem 0“ 20.15 in 22.00): ((Tihotapstvo za Vzhod«, G. Montgomery.
Im pero. 15.00: «1 dritti«, V. M riconi, M. Carctemito.
21.00- »Odnehaš ali nadaljuje**-Ideale. 15.C0: «Bader — pilot«, K-Moore in M. Pavlov.
Italia. 15.00; »Kadar je ljubezen roma-n«, Ann Blyth.
21.0u; »Odr.ehaš ali nadaljujes*-Moderno. 15.30: «Pepelka v Parizu«, A. Hepburn.	.
21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ”-S. Marco. 18.00: »Muslimanski 8U" sar», M. Canale.	.
21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ*-Ssvona. 15.00: »Bele noči«, Mari* Schell in M Mastroianni. Vitle. 14.30: »Poročila se bova,n' Capriju«. T. Pica, M. SiletU-21.00; »Odnehaš ali uadaljuieš’-Vlitorio Veneto. 15.00: »Teta i* Amerike na smučanju«, T. Pie*-Belvedere. 15.00: »Indijska zvezda«, Technicolor.	.
2100- »Odnehaš ali nadaljuješ*-Marconi. 15.00:	»Tragedija Prl
Rio Grande«, J. Chandler 'n O. W el les.
Masrčmo. 14.30: »Vitez s črnim mečem«, Steve Barclay.	.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuje**-Novo cine. 14.30: »Guaglione«, Pica, M. Girottl in C. Vlila-21.00; «Odnehaš ali nadaljuje*«-Odeon. 15.00: »Oprosti mi«, Vallone in A. Lualdi.	-
Radio. 16.00:	»Najemni
smrti« Techn-ico-lor. J. Irel*na' B. Gairlamd.
 «»--------
KINA NA PROSTEM Atena dei flori. 20.30: »Zarečene«
vseh žensk«, F. Sinatra. ... Paradlso. 20.lh: »Safari*, V. Ma-
ture-	_	-v*
Ponzlana. 20.15: «Tam gori m« nekdo ljubi«, P. Netvman. Valmaura, 20.15: »Carski sel« hael Strogov), C. Jurgens. Arena Diana. 20.30: «Lovee n* Indijance«, K. Douglas. .. Ariston. 20.30 in 22.00: »Očetje » sinovi*, De SIca.	-n.
Atena Armonia. 20.30 in .j, »Pazile se pred mornarji«, Levvis.
Garibaldi. 20.15 in 22.00: »Na pragu pekla«, M. Roon«y.	-
Stad'o 20.30:	#VeMka ljube”
Elizabete Bnrrett, J. Jnnes. . Marconi. 20.15:	»Tragedija P
Rio Grande*, J. Ohandlec O. VVelles.	G.
Rolano. 20.30:	«Oklahoma«,
Mac Ra«.
MALI OPLA Sl
UGODNA PRILIKA za nakUP
skuterjev, motorjev, motofc«, po 20.000.—, Kolesa, motorc« »Chiorda*, zastopnik Tokič, m cadante 1, Trst, tel. 38-835,
ODREZKI BLAGA — novai
šiljka svile, nailona itd., Pt^T-de na težo. Izredna prilikai » I(J cene in kakovosti, »EMPU” ^ DELLO SCAMPOLAME«, ,r Ul. Mazzini 40.
ISCEJO SE MLADA DEKLE J* od 14 do 17 let, stalno deK>- '	;
ko in nenaporno; <K>br» P . pišite:	»Fabbrica Cartojecu
Casella poMale 2001», Opč|n •
Kino v Krjžu
predvaja danes 5. t. *■ ob 19. uri
le
(Pect-alo ehe sla uh* canaglia)
V. DE SICA, MARCEL-LO MASTROIANI SOFIA LOREN
KlNOPROSEjGKONfOVEl
predvaja danes S- ' ob 17. uri VVarner »ro* film;
Srečanje pod dežjem
(Incontro sotto la pioft al Igra jot V. JOHNSON i» J. WYMAN
+
3. t, m. na* je za vedno zapustil naš dragi stari oče
Franc Čuk
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes iz hiše žalosti v Trebčah št. 8 na domače pokopališče.
Žalujoča DRUŽINA CUK Trebče, 5.VI.1958.
TCimjtn	C
predvaja danes S. t. m. z začetkom ob >*• url cinemascope barvni film:
Moja sestra Evelina
(Mia torella Evelina)
JANET LEIGH, JACK LEMMON, BETTY GARR®^
ČETE,KI SO ODLOČILE
Massujevi padalci
Proti tem poklicnim vojakom vojska ne bi nastopila, ker jim je sebično hvaležna, da nosijo glavno težo borbe proti alžirskim upornikom
V dneh alžirske in franco-** krize je bilo mnogo govo-h o padalcih generala Masr l'1la. Ia to povsem upravičeni ker bi brez teh padalcev gotovo ne prišlo do znali® dogodkov. Oglejmo si za-hod robne j e, kaj so ti JJdjji!., v kakšnem ozračju so šn kakšen je njihov ®®^*j in mentaliteta.
je Hitler zasedel Franici so bili sedanji padalci še roci, ki so se zanimali za |®!omet, v nedeljo pa so obi-kinematograf in bili ,l**'lpno zaljubljeni v Miche-
* Morgan.
**rat se je mnogo govori-• tem, kako da sta Gide J? Pr c list kriva za poraz rancije, ker naj bi s svoji-J" knjigami zlomila moralno “Uitenico Francozom. Vse to J* seveda neumnosti: Gide in ou*t nista imela pri tem *™>ene krivde. Toda posled-*•* francoska generacija je o-izolirana od ideološkega ^"šia ki je zajelo vso sred-Evropo od leta 1930, Fa-"sm s svojimi uniformami, 'ij-SIove parade in gesla niso f*°li prestopila duhovne me j' Francije, Mladi Francoz je '* Por osen na svojo kulturo "I »i mogel razumeti, kako so ‘•l*gov: nemški in italijanski '•striik- mogli dopustiti, da l14 j* fašizem polni' glavo )tt*rti'mi nekulturnimi gesli.
le mogel mladi Francoz •"»liti na primer o tem, da j* *>il pogoj za vstop v hitler-pbsko mladinsko organizacijo “• da si z lastnimi rokami ‘•davil mačko’ Francoska !"'>dinn
pa ni nikoli sodelova-
* Pri vojaških paradah. Ce . &til,i Gida in Prousta je jJJhU prav gotovo več razu-Itlevani« za duhovne vredno-;6 'eh dveh pisateljev, kakor ® špurtanske ideale nacifaši-
mladine
Med to mladino, ki je dora-med nemško okupacijo, 0 vrgl:	seme totalitarizma,
f^iranja kulture in hierar-Mb*gi fanatizma. Takrat so V* najmanj 2<Metnim ideo-zaostankom, oblikova* ‘Pdi današnji padalci.
^ določenimi razlikami, Id K Pogojene v posebni rnšsel-f »trukturi Francozov, naj-> danes neki vzor mladi-D ki ga že 20 let ne poznajo Več. Toda seme fašistične J;Me p, p0gnalo povsod; na-rrotno zajelo je le majhen j1*! h udi, sinove trgovcev, ' Hm je presedala družinska ^"'ičnrst, študente s podeže-S' ki jih je privlačevala pu-povščina, indokitajska džun-l9, afriška puščava, kjer se j *a mladina preizikusila v in okrutnosti
sko .m.adinb imamo psiholo- j reden ho po njem. Hkrati pa
ški kl.iuč za zadržanje dežele. Vojni obvezniki se niso udeležili vojne v Indokini, ker jih vlada zaradi obzira do njihovim družin, ni hotela po-rlati v to oddaljeno deželo, ki so jo .hoteli obdržat; samo iz prestiiViih razlogov.
V AižirijV pa je vlada morala p'šlatt tudi mlade vojaške obveznike To pa ni bilo tako lahko. .Spominjamo se še neprijetnih dpgodkov, ki so nastali zaradi odpora mladih vojakov ,ki n isto hoteli v Al-ž rijo. In v Alžiriji so se znašli, rareo ob rami, s padalci, ki so se jim na prsih lesketale kolajne, zagorelih obrazov, na obrazih j>a poteze, ki ?o pričale o njihovi stalni nasilni dejavnosti.
Mladi vojaški obvezniki niso imen v Alžiriji najmanjšega namena tekmovati s temi poklicnimi vojaki. In le nekaterim je znano, da se resnične borbe z alžirskimi uporniki udeležujejo le padalci in legionarji. In tudi najbolj krvoločno in neusmiljeno zatiranje osvobodilnega gibanja v Alžirij1 je delo padalcev. Se nedavno je poslanec in letalec Criftermann zapdsal: «Pol milijona vojakov v Alžiriji? Toda če izvzamemo pomožno osebje, ostane komaj 30 do 40 tisoč ljudi, ki se borijo proti felahom. legionarji in padalci, vedno isti...»
Bilo je torej povsem naravno, če so padalci prišli do zaključka, da so oni edini, ki nosijo vso težo borbe proti upornikom in da jih pri tem viada ne podpira. Med francosko mladino je tako prišlo do razkola. Večina je za mir .n ljubi mirno življenje ter je nasprotna militarizmu, kakor je to tudi v drugih evropskih deželah. Vojaški obveznik vrši nerad vojaško službo ir* gre v Alžirijo v odkrito izpovedanem upanju, da mu ne po treba tvegati1 glave. Up« tudi, da se bodo francoski kolona sporazumeli z Arabci,
naleti v Alžiriji na okolje, ki mu je povsem tuje. Doma je •»ustil starše, prijatelje zaročenko med alžirskim, kolo-* i pa m sorodnikov, ki bi o-itall v stikih s starši. Koloni tc se priselili v začetku stoletja, s<. se tu povsem udomačili in ne najdeš družine, ki t)i v nedeljo sprejela vojake v svojem stanovanju na majhno zabavo,-kjer bi našli vzdušje ki bi jim nadomestilo to, kar so zapustili v domovini.
Pada*ci pa so ljubljenci množice in tudi dekleta jih obožujejo. In vojaški obvezniki jim r.e osporavajo tega privilegij* Kako bi reagirali, če bi jih neki, republiki zvest general pognal proti padalcem? Vprašanje samo je nesmiselno. In tu tiči razlog, zakaj ni bilo generala ki bi se dvignil proti alžirskemu uporu.
In kako naj bi ostala redna vojska tudi nastopila proti padalcem, kii jim mora biti le hvaležna, da prevzemajo nase glavno težo borbe proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju* Zato tudi ni nič čudnega, če so grožnje vojaških poveljn:kov padalskih čet mogle povzročiti celo padec poslednje francoske vlade in ko-rec četrte republike.
— O Mihec! Kej be reku, kej ne be biu cejt anbot pestet te diškorše od politike jen se pomet rajši kej pametnega?
— Taku, taku! Jest sm zmiri dakordo za govort kej pametnega.. Ma ti si tisti, ke zmiri nekej špiče jen ješče nesrečo. Ce jest rečem, de pestmo take reči, ke pride samo zamera jen sitnosti, se mi pej smeješ jen me jemaš za norca. Zakej ne be bla tudi midva pametna, ku so drugi ledje jen ne zmiri nekej ziskavat. Boš vidu, an cajt vas bojo pestili, ma pole se bojo naštefali jen boš j emu hudiča! Kej češ, nobenmi se ne dopade poslušat samo kritiziranje.
— Mogoče de jemaš prou. Pej kej be blo po tojem pametno govorenje?
— E, tolko reči. Denmo reč od športa, od filmou, od bolezni, od vremena. Narrajšt od vremena.
— Pej zakej narbol od vremena?
— Zatu, ke za vreme ni nobeden neč kriu. Vreme ne delajo ne vlade ne partiti jen če rečeš, de je vreme lepo al grdo, prou al ne. se nobeden ne ujezi.
— Ja, anbot si mogoče lahko reku, de vreme ne delajo vlade, ma dandanes ne moreš več reč. S tistemi ešperimentami od atomskih bomb delajo tudi vreme. Jen samo slabo vreme. Sej so pisali cajtengi, de letos nismo jemeli spomladi, de smo pršli sez zime naglih u poletje zatu, ke so s tistemi bombami sprevrgli regolo jen taku nanka vreme ni več tako ku je blo anbot.
— Videš, kašen ke šil Pousod najdeš preči kej od politike, prjina jtr premeni. Pole se čudeš, če te nobeden ne more vidt!
— Ma kej sm jest kriu, če je taku! Jen tudi če govorimo od športa bomo pršli tudi na tu, kaku kepavajo fudbaliste jen dajejo zanje stu jen stu meljonou jen kašne plačajo prfina zatu, de strijo zgebet parti-do; jen če govorimo od bolezni bomo pršli spet na tu, koko je treba plačavat za kaso ma kader si res bolan jen jeh nucaš te pej hitro deštregirajo ku pr soudatah pod Austrijo ke so dajali aspirin če so te te-ščali šulni. Ce be govorili od filma be spet
prišli do tega, kolko dnar-ja gre za take za neč filme u garšte tisteh bab, ke ne znajo druzga ku se kazat jen slačet.
— Videm, de ne pridemo naprej bres Šinfanja.
— Se zna de ne! Kej misleš, kaku be blo če be govorili: Kaku lepu je, ke jemamo an pameten governo, ke taku lepu skrbi za nas; kaku je dobro za Trst, ke je Trje-ština spet u serji A; kaku je dobro, ke jemamo na kamuni komisarja; kaku so lepi programi na televižjoni, kaku je fejst tisti grušč, ke	so	ga nasuli	u	Barkoli?	Kej
misleš, kej	be	rekli?	«Bejži,	bejži, ne	stoj
jeh poslušat, kej ne videš, de so šempja-sti«. Taku be rekli.
— Zdej si me nekej zmislu. Si slišau po radji ke so jegrali Ženitev jegrauci od teatra S.n.g.
— Ne. Pej sej na radji ne jegrajo tisti od .s.n.g. Na radji jegra radijski oder jen ne s.n.g. Tisti od s.n.g. jegrajo po vaseh jen kašen bot u Auditorji.
— E, pej	so	jegrali	tudi	na radji. Magan
an bot tolko,	ma so.
— Pej mi je prou žou, de nisem slišau! Pej kadaj je blo tu?
— Pasano nedelo popodan ob peti uri.
— U nedelo popodan!? Ja, jest sm se šou kopat, ke je blo lepo sunce jen sm jemu cajt. — Ma znaš kej, zdej te bom povedau ano od skrivanja. Kaku se lahko kej skrije, de nobeden ne more reč de si skriu. Denmo reč na radii. Ce češ kej dent in višta, de bo slišalo dosti ledi, boš denu na program tabat ke znaš, de so ledje doma jen de znajo poslušat. Tu je, denmo reč u tedni zvečer al pej o padan, kader ke kosejo. Tudi u nedelah zjutrej je lep cajt. Ce češ pej kej skret, deneš takrat, kader je gvišno de ledi ni doma. Narbol fajn je ob nedelah popodan poleti. Takrat si skori gvišen, de bo malokašen slišau, zatu ke se grejo kopat al pej kam na izlet. Jen taku taka reč je bla, ma je ni blo. Jen demokracija je rešena. Jen neč ne moreš.
— Ma si žlehtl
Kako si bomo pomagale s hrano v vročih dneh
Prva skrb gospodinje naj bo, da svojcem ohrani zdravje
5'talcev ni mnogo, kvečje-50 do 60 tisoč med oni-
, ' ki so v Alžiriji in onimi ^."'shčni državi. Padalci so v0!ne udarne čete francoske JMte. Voiaški obvezniki, ki „J* kakih 400.000, imajo i. 40 manjšo taktično in . 9te*ko težo od Massujevih v 0rt;ancev. In prav v tem, ((j.eoi nasprotju fizičnega iti I'eRs značaja med -franco-
•Mtl
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiHiiiiHiiiiiiiiiitiiiiitiiiii
»KRALJI MODE» SO NAJHUJŠI DIKTATORJI
Ženska prav n muhastim novostim reči ne
V zadnjih desetih letih se je zvrstilo že deset modnih linij
1 (CZT)
V pičlih desetih letih se Je zvrstila kar procesija novih «linij», ki Jih prikazuje naša slika. Modni ustvarjalci so izčrpali malone pol abecede
Ne, prav zares se ne ukvarjam z modnimi vprašanji in mi je »pomembnost« »zadnje mode« skoraj neznana in nerazumljiva. Ko zasledim kje modno rubriko, grem mimo. Preteikli teden pa sem bil v Miljah Ne vem zakaj, morda zaradi ozkosti tega majhnega mesetca ali česa drugega, sem ob večernih urah obstal, ko sem videl, da je v Miljah to-iiko deklet v »vrečah« ali kako novim oblekam pravijo. Načelo me je zanimati in za-co sen* tudi po tržaških ulicah opazil precej «vreč». Primati moram, da jih je bilo v Miljah sorazmerno več, ker se po tržaških ulicah porazgu-be med množico »staromodnih« žensk, ki so še po lanski modi. Začelo me je zanimati, »m rekel, in spomin me je zanesel nazaj v prva povojna leta, ko so bile ženske zares le za silo oblečene. Kdo bi bil tedaj mislil na modo, na . ovost: in vse, kar je s tem v zvezi ko se je vprav vsaka
l>fII1|iiiiiiii„illl,lMthn,il„i„iii,iHiilliliilniitiiii(iiiiiitliii(liiiii"i<;OiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiniiliMMiiiiiiiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiuiiiiiii*.iiiiiMiniNiniinHi1ninMiiiiiiiitnieitiiiifiiMiu ! fenska. razen redkih izjem,
ukvarjala le s tem, kaj bo dala v lonec. Poleg tega so bili na vrsti še drugi, veliko *ežji problemi, kot je — moda.
in vendar se je tam nekje
&ob Hope in odnosimed ZD A in ZSSR
Zn''ni ameriški
komični
| '£aUn Bob Hope, ki se je •It*1* kratkim vrnil z obi-j,:9 u SZ, je v nekem časo-O ta0ovarjal tezo, češ da •ti ° ‘komiki obeh dežel ti-H0’ k' bodo premagali hlad-fj0	®ojno».	Do	sedaj, pravi
smo	se	leta in leta
I	Cdil na	račun Rusije in
I	jo	Priznava,	da nosi od-
Ornost za mnoge proti-
sovjetske dovtipe; sedaj pa da je prišel trenutek, da sse smejemo skupno in da si prijateljsko izmenjamo dovtipe»
Bob Hope navaja v nadaljevanju. kako je prav z doutipj prebil led in mogel na ta način zaključiti z Rusi sporazum, ki je bil cilj njegovega obiska. Zlasti ruski minister za kulturo Ni-
kolaj Mihajlov se je pokazal, da je dostopen za dovtipe, tudi če gredo na račun ruske birokracije Ko mu je namreč Bob Hope dejal, da je »vedel za obstoj petletke, da pa ni vedel, da se ta načrt aplicira tudi na izdajanje vstopnih vizumov«, se je minister Mihajlov kar zvijal od smeha.
V nedeljo so v Mačkovljah proi slavili 60-letnico PD »Primorsko«. Med drugimi je na programu nastopil tudi dekliški ivintet v narodnih nošah. Pevski kvintet sestavljajo Jo-anda Vodopivec, Norma Ole-nik in Ksenija, Danica in Nata Tu. S harmoniko jih je :prem;ial Bruno Bordon. Na proslavi so program izpolnili tudi diletantje, ki so pripravili Milčinskega trodejanko »Trije svatje«. Naslednji dan so gojenci trebenske Glasbene šole GM nastopili v dvorani domačega ljudskega doma. / njim so nastopili tudi nekateri gojenci tržaške Glasbene jkrle GM
Hope je mnenja, da bi z izmenjavo komikov in duhovitih igralcev ter zabavnih varietejskih točk, prišlo do «soglasja med obema narodoma«.
Festival
jugoslovanske poezije
Preteklo soboto so v Narodnem gledališču na Beki svečane odprli drugi jugoslovanski festival poezije, ki mv prisostvuje 77 jugoslovanskih pesnikov ter gostje iz Francije, Poljske m Italije. Festival je odprl Milar. Slani, predsednik sveta za prosveto in kulturo re-kega okraja. Spregovoril je tudi generalni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije, Aleksander Vu-čo. Za njim so čitali svoja dela nekateri pesniki, Fe-stiva se je nadaljeval v nedelje z matinejo, na kateri so brali svoje verze pesniki, izbrani po anketi, ki jo je organiziral med svojim bralci reški «Novi list*.
it
. -**»
1947. ieta pojavil «kralj mode«, sedaj že pokojni Christian Dior, ki je prinesel v žensko modo — revolucijo. Modne revije so na veliko razglašale njegovo linijo, toda le v «boljših» krogih si v začetku tu pa tam zasledil kako «čebelo». Christian Dior je zahieval dolga in zelo nabrana krila, ki so zahtevala metre in metre tkanine, v pasu pa bi morala biti ženska "ko ra.j preščipnjena, in če je bila v prsih obilna, je svoje bogastvo še posebej poudarila, doč-im si je v bokih mar-sikaterrt pomagala z vložki, da je bila čim bolj košata, kot bi preprosto rekli.
V zvezi s to modo je neki milanski tednik tedaj napisal tudi tole; «Letošnje leto nam je prineslo revolucijo v ženski modi. Krila so dolga do gležnjev, pas stisnjen, boki podloženi in za obleko je potrebno ve’iko metrov blaga. In da bi krilo bilo čim bolj po modi, je potrebno še spodnje krilo in ženski lik se je od prejšnje silhuete povsem sprevrgel. Ce hoče neka ženska biti po modi, mora biti...« m ponovno našteva vsa pravila, ki ponavljajo že omenjene lastnosti nove mode. Pisec tega č.anka je nadaljeval takole; ePrav nasproti tej revoluciji se je ženska zabarikadirala za svojim čutom do lepega iv tej modi izrekla svoj čeprav nekoliko neodločen »ne«.
sRazen kake bogate gospe, ki ji je moda zakon — nadaljuje člankar — se ni nobena ženska lotila popravljanja svoje garderobe, ker da ta moda ni primerna za vsakdanje življenje. Kvečjemu si je nekoliko zdnljšala krilo, da je pokrila kolena, v pasu obleko
nekoliko stisnila, da bi svojo vitkost nekoliko poudarila, nobena pa noče iti v skrajnosti, ki jih terja Dior. Zenska se boji da bi s tem ne postala smešna in odklanja to modo zato, ker noče, da bi jo steznik dušil. S tako obleko, pravijo ženske, ne moreš niti sedeti, posebno pa ne moreš prebiti dolgih ur v pisarni in na delu.v
V isti oceni iz tedanje dobe Deremo da je Diorova »revolucionarna moda« nemogoča, »ker mnogo stane, ker sta steznik in moderc pretesna in tudi ker so časi preveč trdi, da bi vam dopuščali tolikšno vihravost, ko pa se mora ženska ukvarjati z mnogo važnejšimi vprašanji kot je mo-aas.
Tako smo brali tedaj in to v rubriki, ki je govorila o — ženski modi. In glej, že nekaj mesecev nato je bilo na ulicah ker mnogo v pasu prežetih »čebel« z dolgimi krili :n bogi timi prsi, in ženske so kar tekmovale, katera bo več pokaizala. Kdor je sledil raznim indiskretnostim, je mogel /vedeti da so nekatere gospe in gospodične tedaj celo legale spat s posbnimi stezniki na sebi, da bi svoj pas še bolj stisnile in bile čim bolj — po modi. Tisti blagi in neodločni «ne» Diorovi muhavosti se je torej spremenil v odločen «da».
Toda za Diorom se je pojavil drugi francoski »kralj mode«, ki bi mu raje rekli »diktator mode«. Temu je šinilo v glavo, da mora ženska, če hoče biti po modi, svoje o-kroglieis nekoliko prikriti. Prsi naj bodo čim bolj neopazne, pas naj bo čim višji, kri-ia pa nikakor ne smejo biti daljša kot 4* cm od tal. Temu so rekli zvončasta moda. Sledila je nato druga moda, ki so ji rekli moda «H», nadalje je prišla na vrsto linija «A», »storž« in kdo ve, kaj se vse. In čeprav bi bilo pričakovati da bo ženska enkrat vendarle rekla «ne», ali se ' saj kolikor toliko upirala muhavosti »kraljev mode«, opažamo, da ji sledi in še s kolikšno vnemo.
Sedaj smo ponovno tam, k ier smo začeli. Prej smo rekli, da se na ulicah opažajo »vreče«. Ta terja, kot vemo, chlapno obleko. 2enske, ki so •i nekoč stiskale pas, da bi t.ile čim bolj podobne »čebeli« in. šibke boke podlagale, oogatc pa še bolj poudarjale, spravljajo to svoje bogastvo v navadno vrečo, kjer se ti nji-covi »čari« izgubljajo Pa ne > to. Nekoč so bila krila do g ežnjiv, nova moda pa za-h*eva, raj bodo krila do kolen, ali bolje, naj se kolena vidijo. Nekoč so svbie prsi 'azkazovale sedaj pa mora biti izrez čim bolj meniški.
Ko smo tako v naglici prebredli modo zadnjih desetih >t smo opazili, da ženska zares r.e more zdržati pred > nasiljem »modnih diktat' » pro
čeprav smo dolgo tožili,
da letos sploh ne bo spomladi niti poletja, nas v zadnjem času sonce kar preveč obsipa s svojimi žar ki in vročina je taKa, kot sredi najhujšega poletja. S tem v zvezi se za mater ne postavlja le vprasanjč, kako bi otrokom nudila čim večjo možnost sončnih kopeli m kopanja nasploh, da bi se otroci med poletjem utrdili in si nabrali zdravja za vlažno jesen in zimo, ampak je zanjo v teh vročih dneh še večja skrb, kako bo družino hranila. Gre namreč za to, da se v teh dneh hrana hitreje kvari, in čeprav je res, da si je marsikatera družina oskrbela hladilnik, je prav gotovo mnogo več gospodinj, ki hladilnika še nimajo. Spregovorimo zato nekaj besed vprav tem gospodinjam.
Ne bomo sicer odkrivali kdo ve kakšnih novosti, pač pa bomo zbrali tu najbolj koristne nasvete:
Sveže meso moremo shraniti za naslednji dan tako, da ga zavijemo v čisto krpo, ki smo jo namočili v kisu. Kuhano meso pa, da bi nam do naslednjega dne ne šlo pozlu, zrežimo in ga takoj pripravimo s kisom in oljem. Pečeno meso pa enostavno zalijmo z oljem.
Ko kupujemo meso, moramo paziti, da je rdeče barve, kar je znak, da je sveže. Pokvarjeno ali staro meso je modrikaste ali sivKa-ste barve in lepljivo.
Če nam je ostala juha ali omaka, jo v lončku postavimo v večji lonec, ki smo ga napolnile z mrzlo vodo. To vodo večkrat menjamo. Za mleko pa vsaka gospodinja že ve, da ga je treba zvečer ponovno prevreti, ker se nam sicer sesiri, če hočemo kako jed prihraniti za naslednji dan, velja pravilo, da ji ne smemo dodajati za/ čimb. Zlasti kis, gorčica in paradižnik jed hitreje pokvarijo. Skuhano jed, ki jo želimo ohraniti, pretresemo v drugo posodo, jo postavimo na hladen prostor in pokrijemo s tanko krpo.
Naša gospodinja je sicer navajena kupovati zelenjavo sproti, Žal pa ni zelenjava na trgu vedno sveža, zgodi se pa tudi, da moramo zelenjavo hratiiti za naslednji dan. Da bo zelenjava ostala kolikor toliko sveža, jo zavijemo v čisto mokro krpo, ki jo večkrat zmočimo. Tudi najlonske vreč-
ke so se dobro obnesle. Nikoli pa ne smemo puščati zelenjave čez noč v vodi, ker se s tem rudninske snovi porazgubijo in zelenjava dejansko izgubi vso svojo hranilno vrednost.
Kar se maščob tiče, jih bomo v teh vročih poletnih dneh hranile v temnem prostoru.
Za vroče dni bi moralo veljati pravilo, da se živila kupujejo sproti in da se ne delajo zaloge, razen kar se onih artiklov tiče, ki jim vročina nikakor ne more škodovati. Morda je to včasih nerodno, ker izgubimo preveč časa, toda veliko več časa izgubimo, če moramo
vsako občutljivo vrsto živU prisiljeno obdržati svežo.
Za konec še eno splošno pravilo: Takoj ko opazimo, da je neko živilo staro ali tudi le malo pokvarjeno, ga takoj odstranimo in to ne glede na njegovo ceno, kajti v tem primeru bi bilo varčevanje zelo drago. Glavna skrb gospodinje naj bo v teh mesecih, da ohrani svoji družini zdrave želodce, pa čeprav bi bili stroški in trud nekoliko večji. Gospodinja, ki ima shrambo, naj jo čez dan popolnoma zatemni, zvečer pa naj odpre okno, da se živila, shranjena v shrambi, dobro prezračijo.
/lHIIIIIIIIIIIHIItllllllltlllllltlllltllllllllllttimillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllflll
Sonce preprečuje in zdravi rahitis
Ze zadnjič smo rekli, da sonce tudi zdravi, včasih pa j vsaj preprečuje eno izmed zelo hudih otroških bolezni — rahitis. Kam lepša priložnost kot sedanji čas, da otroci čim <vije prežive na zraku in soncu. da zapuste zaprte prostore,
Da h: dojeli, kako važno je preprečevanje in zaščita pred rahitisem, bomo nekoliko spre-ijovorui o tej bolezni. Ce starcem rečemo da njihov otrok boleha za rahitisom, se pogosto za to niti toliko ne zmenijo, ker mislijo, da gre dejansko !e za nekoliko krive Kosti, ki se bodo pozneje že same rd sebe zravnale To je .-krajno zgrešeno mnenje, kajti rah’tis je resna bolezen, ki moit pustiti zelo hude posledice. Rahitis je bolezen vsega organizma in obstaja v motnjah pri razporeditvi kalcija, fosforja in drugih soli, ki so reobhodno potrebne za normalen razvoj okostja o-trok hi za normalno stanje mišičja in živcev. Do teh motenj prihaja zaradi pomanjkanja vitamina D.
2e po drugem ali tretjem mesecu starosti se pri rahitičnih dojenčkih opaža raz-mehčanje lobanjske kosti. Te kosti leso tako trde in lobanja *« ob pritisku s prstom upogiba kot bi bila iz kavčuka. Otrok je bled in glava se mu znoji. Ce se zdravljenje ne .začne takoj, se bolezen ■azvija: otrok je mlahav, ne more držati glave pokonci, a-, etit ima slab in otrok je
cmerav Hkrati se tudi opaža, da po<'C si raste in tudi na teži ne nridobiva mnogo Se v sedmer.i mesecu tak otrok ne more sedeti Posledice se začne one; ati tudi na prsnem cošu spredaj in -ia koščenem delu reber se dajo otipati majhne vzbokline. Prsni koš se nekako napne m otrok dobi tako imenovane »kurje prsi«. Včasih pa se prsni koš na kak*m gornjem mestu sesede, dočim se na spodnjem delu razširi Pri rahitičnem otroku je trebuh napet, ker so črevesne mišice trebušnega z'du mlahave in otrok dobi tako imenovani »žabji tre-ruh« Tak otrok dolgo časa le shod: in ko shodi, dobijo noge obliko «0» ali «X»,
Cim pozneje se zdravljenje začne, 'em očitnejše in hujše posledi; bn otrok nosil.
Omei.ili smo kot vzrok pomanjkanje vitamina D. Pod vplivom vitamina D kalcij iz hrane laže prodira skozi sluznico in se zbira v kostnem •ikivu. Od količine kalcija v krvi pa je odvisno tudi razvijanje mišičja in živčevja.
Največje količine vitamina D dobimo v ribjem olju, v maslu, rumenjaku, mleku, siru in drugi podobni hrani. Vitamin D pa se ustvarja tudi v Dami koži. Zato pa je potrebno, da se koža čim bolj '/.postavi soncu, oziroma ul-travijoPčnim žadkom. Zato je -ončenii- enakovredno jemanju ribjega olja. Ker je sonca dovolj, naj ga otrok uživa. Zato čim več na sonce!
NttlillimHittiHitiiitiiniiiiimiMiiiiiiiiiiiMiminiiiltltlllllillllllllimHlillliitiiillllllliiiiiiiitiiimiiiiiimtitiiiiiHitMiiiMitiiiiiiliimmiiiHiniiim
Veliko	sonca
najboljša lepotna kura
Izkoristimo sonce in morje za lepotno kuro. Kako to storiti? Eno vam nekaj nasvetov;
Sonce in voda sta zelo koristna, če se ju poslužujemo v pravi men. Ce pretiravamo, bomo škodile svojemu zdravju in lepoti. Predvsem se nikar ne. izpostavljajmo že prvič preveč dolgo sončnim žarkom. Ce mislimo, da bomo na ta način hitreje potemnele, se zelo motimo. Koža je občutljiva ter se rada vname, nato pa tudi olupi. Zato bojimo prvič selo kratek čas ha soncu, ves ostali čas o-stanimo v senci, po možnosti pod kakšnim drevesom ali pa iudi pod sončnikom. Uitravio-letni žarki nas bodo tudi tam dosegi: in pripomogli, da bo
4> »Sto
Bližajo se dopusti Ce nameravate. veliko potovati, si u-mitlite takele oblekico, ki je iz rdetega platna in brez rokavov. Zraven je tudi jopica, J ki j? iz enakega platna
naša koža potemnela, sicer ne tako hitro, a zato bolj enako-nemo in lepše.
Zapomnite, si, da je sonce ichko dober zdravnik zu mar-s katero stvar. Tako bodo pri j,ravilnem sončenju prav go-icvo izginili mozoljčki z o-braza in s telesa, ki so nas vso zimo vznemirjali. Seveda ne smtmo kože opeči, ker bi s tem naše stanje simo poslabšali Ce imamo mozoljčke na ob-azu, moramo biti še iolj previdne, ker je koža na obrazu še mnogo bolj občutljiva.
S sončenjem lahko odpravimo tud- madeže na nogah, ki sc nav jih pustile ozebline V tem primeru je dobro, da si.koio najprej dobro namažemo t ribjim oljem, ki vsebuje mnogo vitamina A in D. Nog ne pustimo mirno ležati .ra soncu, temveč telovadimo tako, da jih počasi vzdigujemo, potem pa zopet spušča-*io. Madež- bodo počasi bledeli, dokler ne bodo povsem izginili.
Nekoč je bila zelo v modi turška kopel, ki so si jo bogate gospe privoščile, da so hujšale. Danes so v modi še drugačne kopeli, ki pa zahtevajo vedno še precej denarja in pa potrebnih priprav. Toaa danes vemo še za drugo kuro, ki ni prav nič draga alt nedosegljiva, s katero pa prav tako lahko shujšamo m polepšamo kožo po vsem telesu. Ce hočemo svojo kožo .samo
prečistili, ne pa tudi hujšati, jotem se zavijmo v veliko crisač) obraz si zmočimo z nrzlo vodo m medtem ko bo telo m. soncu, bomo držale glavo v senci. Tako ostanimo ■na soncu približno 40 minut. Po tem izpijmo kozarec vode, p kate-ega smo dale. malo soli. De.it takšnih «kopeli», ki jih napravimo v približno treh tednih bo napravilo na naši k ti' pravi čudež.
In še nekaj kratkih nasvetov: Cs hočemo, da bodo naši lasje (kostanjevi alt sploh svetli) poleti posvetleli, oziroma arbih zlat odsev, potem s- jih um.ijmo vsak teden ter jih pos-išivo na soncu
Tudi za ekurjo kožo« so lončne kopeli izredno koristne Izpostavimo kožo sončnim žarkom še prej pa jo dobro namaž-mo - oljem ali kremo, ki ji ho dnala dovolj hrane.
Ce imamo krčne žile potem si za v ‘mnimo, da son*c-rje ni preveč koristno.. Ce nam pa 'ia soncu žile še zatečejo ter nas bo’ijo. potem je znamenje. da nam sončenje škodi ter je bolie če ostanemo v senci.
Zapomnimo si še, da je najbolj zdravo in priporočljivo s- učenje od devetih do enajstih Takrat so uitravioletni žarki najbolj močni, e ima-no tih i nos. da si privoščimo kopanje v osamljenem kraju, kjer ni niti dosti kopalcev, potem izkoristimo čas, da se vaužijema tudi svežega zraka.
— AV mi ne pristaja moj novi klobuček.../,
(iioriiko-bene§bi dnevnik
Seja odbora pokrajinskega sveta
Kmetje naše pokrajine bodo plačali več davkov za kritje primanjkljaja
Osrednja komisija za lokalne finance je povišala dodatne davke na zemljišča na 300 odst* na zemljiške dohodke pa na 500 odst.
V torek z.večer je bila seja pokrajinskega odbora, na kateri so med drugim razpravljali o muzejih v naši pokrajini Predsednik ustanove, ki Skrbi za pokrajinske muzeje, odbornik Chientaroli, je predložil odbornikom v odobritev več sklepov Med drugim namerava ustanova organizirati razstavo trav) ki jih je pokojni Avanzini zbral in podaril pokrajinski upravi
Odborniki so sklenili predložiti pokrajinskemu svetu v odobritev predlog, naj se go-rsški občini proda pokrajinsko zemljišče v Ul. Giustinia-ni po 1.000 lir kvadratni meter. Pozneje bo goriška občin, ska upiava to zemljišče brezplačno odstopila ustanovi za ljudske hiše IACP, ki bo na tem zemljišču zgradila tri stanovanjske hiše za brezdomce.
Ker je prišlo pri gostilni »Al Fogolar« v kraju Mochet-ta na pokrajinski cesti na Majnici do številnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje več oseb, so odborniki	,,	,	_
sklenili postavili ob trgu že - DaVKl V ODfllll	SOVOdllie
Jezno ograjo tik pokrajinske	•
ceste. Obenem bodo namesti-
in ki predvideva gradnjo stanovanjskih hiš za družine, ki živijo po barakah. Zgradba naj bi imela šest stanovanj. Gradbeni stroški pa naj r>t znašali okoli 15 milijonov lir. Občinski svetovalci so precej časa razpravljali o načrtu, ki so ga pozneje odobrili. Prav tako pa so pregledali tudi zemljišča, kjer bi se stavba zgradila. Dc končne rešitve o tem vprašanju občinski svet še ni sprejel.
Seja pokrajinskega odbora PSI
Člani poki ajinskega odbora Italijanske socialistične stranke so vabljeni na sejo, ki bo v soboto 7. t. m. ob 20. uri v Gradiški na sedežu stranke (Casa del Popolo), kjer bodo obravnavah rezultate političnih volitev v naši pokrajini.
li vodoravne cestne znake na pokra (inski cesti, ki ima prednost pred občinsko cesto, ki iz Kočnika pelje k Soči Odborniki so dalje odobrili: dražbo za novo električno napeljavo v gluhonemnici v Gorki z? 1.2 milijona lir, odo. oritev nekaterih prošenj za nove avtobusne proge na področju .pokrajine in izven nje.
Odbornik za finance dr. Chientaroli je sporočil odbornikom da je osrednja komisija za krajevne finance v skladu z zakonom od 12. februarja iS)58 sklenila spremenit' obračun za leto 1957 s tem, da je zvišala na 300 odst. in na 500 odst. pokrajinske dodatne davke na zemljišča in zemljiške dohodke.
Omenjeni zakon namreč pravi, da pokrajine, ki imajo primanjkljaj, lahko najemajo .posojilu za kritje primanjklja. ja, samo če povišajo dodatne davke do zgoraj omenjene višine. S temi poviški se bo dohodek pokrajine povečal za nekaj nad 9 milijonov lir. S tem poviškom se bo pokrajinski primanjkljaj v proračunu za leto 1957 znižal od 178 milijonov lir na 169 milijonov, ki bodo kriti s posojilom.
Odborniki so dalje proučili postopek za najem posojila pri državni hranilnici in posojilnici
Seja občinskega sveta v steverjanu
Razpravljali so o gradnji hiše IACP
V torek zvečer je bila seja števerjan-ssega občinskega sveta, na kateri so svetovalci razpravljali samo o ena točki dnevnega reda, in sicer o gradnji stanovanjskega poslopja, ki ga namerava ustanova za ljudske hiše IACP zgraditi na področju občine. S*avba b’ bila zgraj-na na podlagi zakona od 9. avgusta 1954. x: ga imenujejo zakon «Romita»
niso bili pretirani
Nikjer na svetu se še ni našel človek, ki bi z veseljem sprejel davčne poviške. Vsakdo godrnja, ko mu občinski sluga prine.-e davčno kartelo, na kateri je več davkov kot prejšnje ieto. Če so tako ravnali tudi nekateri sovodenjsk davkoplačevalci, ko so prejeti kartelo za plačilo družinskega davka — ponavljamo — se je dogodilo natanko tisto, kar se v podobnih primerih dogaja v vseh obč nah. Poznpje so se vaščani prepričali, da družinskega davke že toliko let niso povišali in da ga je treba nekako prilagoditi novim dru žinskim dohodkom in vrednosti denarja. Nekateri davkoplačevalci so vložili prizive m jih županstvo proučuje. Jutri poteče 30 dni. odkar je občinski sluga razdelil zadnje davčne pole: to pomeni, da se jutri lahko vložijo zadnji prizivi proti davčni odmeri, če davkoplačevalci z njo niso zadovoljni.
skiih hiš. Na zahtevo Zveze trgovcev je odbor dovoiil prodajalcem sadja in zelenjave da imajo ob praznikih odprte trgovine do poldne. Odobrili so tudi organizacijo tombote 29. junija na goriškem Travniku.
Cappcllo premagal Lakoviča
V nedeljo je bil v kavarni De Pellegr ni šahovski dvoboj med najmlajšim italijanskim šahovskim mojstrom Jožetom Lakovičem iz Tržiča, ki je zasedel sedmo mesto na državnem prvenstvu, ter lanskim deželnim prvakom Guidom Cappellom iz Gorice. Cappel-lo je bil očitno močnejši; končni rezultat po šestih partijah je bil 4:2.
O Z današnjim dnem bo po. lovno odprt občinski plavalni i-azen v Ulici Cadorna. Umik bo sledeč: od 9. do 12-30 in cd 13. do 17. ure.
Urnik trgovin danes
Na današnji praznik sv. reš-njega telesa bodo mesnice odprte od 6 30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 'do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan.
Odložena razprava proti Mariu Glessiju
Zaradi obolelosti 38-letnega Raffaela Glessija ni bilo včeraj razprave proti njegovemu bratu Mariu Glessiju iz Ul. Giustiniani 45, ki je obtožen da ga je 19. aprila lanskega leta udaril z železno palico tako, da je moral v bolniš-co. Pretep je nastal zaradi nekih prepirov v družini, ki so dovedli ženo Maria Glessija, Erminijo Ferfoglio, da je istega dne zjutraj tožila Raffaela zaradi obrekovanja. Istega večera je verjetno Raffaele izrazil Ferfogiievi in bratu lastno zamero zaradi te tožbe in ta mu je odgovoril z železno palico. Včeraj bi bili morali obravnavati oba procesa, a so ju odložili.
Nesreča delavca
Včeraj popoidne ob 14.30 so iz tovarne OCILD na Tržašsi cesti prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia 23-letnega delavca Giovannija Pe-losa iz Zagraja, ki si je na delu povzročil lažjo rano na desnem očesu.
Seja občinskega odbora
Na Svetogorski cesti bodo zgradili avtobusno čakalnico
V sredo se je pod predsedstvom župana sestal goriški občinski odbor, ki je sklen:l zgraditi avtobusno čakalnico na vogalu Svetogorske ceste in Ul. Ugo Foscolo. Odborniki so odredili popravilo lesenih naslanjačev na gradu in imenovali razsodišče strokovnjakov, ki bodo pripravili natečaj za razširitev občinske palače. Občinskemu svetu pa bodo predložili v odobritev nakup zemljišča v Ul. Brigata Pavia za potrebe nove šole v Stražicah. Županstvo namerava ku gradbeno parcelo tudi v Podgori za gradnjo večjega števila stanovanj-
Izpred sodišča
Obsodba mlade ženske iz Trsta zaradi prikrivanja istovetnosti
Hotela je tudi čez mejo iskat očeta svojega otroka
Svoj zaključek na sodišču je imela včeraj zgodba mlade Tržačar ke, o kateri smo pisali že l»tošnjega januarja, ko so jo aietirali podgorski orožniki. V popoldanskih urah 12. januar;.! t 1. so orožniki v Podgoc opazili mlado ženo z otročiči m v ro-kah, Ki »e je vedla nekam sumljivo Ustavili so jo in ta je izjavila, da je jugoslovanska uržavljanka, da ji je ime Kravos Dogmar por Kočevar in da se vrača iz begunskega »aborišča v Cre-moni itr da hoče nazaj v Jn-goslav jo. Orožniki so jo predali oldelki za tujce na naši kvestur' in tam je po dolgem zasliševanju mlada žena (ima 28 let) priznala, da je njeno uravo ime Julka Brod r.ik por Godeas in da je delna iz Trsta I
Age.Uom policije m tudi včeraj ra sodišču je mladu Julka izpovedala vso svojo zgodbo Poročila se je pred le, t v T' >'tu, januarja leta 1956 je sla skrivaj v Jugoslavijo, ajer se jo zaposlila v neki ;estavrnciji v Ljubljani. V slo. venski prestolnici je spoznala r oža, Alojza Kočevarja, s ka-‘erim jo pričela skupno žive ti. Lelo pozneje se je spei .kriva) vrnila v Trst, kjer se ji je pc nekaj mesecih rodi' otrok, .»unija lani je šla t n-trokom spet čez mejo, da bi
nršla otrokovega očeta, a v : jubljani so ji dejali, da j* ■ l ežal čez mejo v Italijo. Sla ;e za .ijim, prijavila se je ita. ',jansk'm obmejnim organom i namišljen m imenom in po s ali sc jo v Cremono. Tam je spozna.a, da je bila zgodba o * egu Alojzija Kočevarja navadna izmišljotina in se je ho. •ela vrniti v Jugoslavijo, da oi ga zares našla. Pred ponovnim prekoračenjem meje pa so ,t orožniki zasačili.
Prijavljena je bila sodnim oclastem zaradi prikrivanja ast te istovetnosti i.t zaradi nedovoljenega prehoda meje. Obsojena je bila na 4 mesece in 11 oni zapora ter na plačilo 14 020 .ir kazni.
 o- -
Globa gospodarju zaradi psa
Na 2000 ur kazni je bil obsojen včeraj na goriški pretu-ri mehanik Giacomo Rosa, bivajoč v Ul. Morelli 13, ki ima delavnico na Svetogorski cesti 58. Letošnjega 18., aprila zvečer se je po Svetogorski cesti peljal s svojim motorjem 62-letni Galliano Stabon iz Ločni ka in * dvorišča hiše št. 58 je pritekel velik ovčjak, ki ga je ugriznil v levo nogo, tak3 da je moral v bolnišnico. Rosa je bil obsojen, ker je pustil obvezanega nevarnega psg
fliiitliiitiiililiiiiiiiiiiiiimmiiiliiiiilillfiiitimiiiiMiilliiliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiililtiliim
Hude skrbi kmetovalcev zaradi velike suše
Slaba košnja na letališču • Pšenica se suši Zelenjava slabo raste - Škoda na češnjah
Ko boste danes, dragi čita-telji, brali te vrstice, morda ■tanje ne boste kazali velikega zanimanja, ker ni izključeno, la bo deževalo in da bo nesre. -n mimo; toda kljub temu čutimo dolžnost do naših kme. rnnalcev in napišemo nekaj nesed o velikih skrbeh, ki jih tarejo prav zaradi pomanjkanja dežja.
Včeraj smo govorili z nekaterimi kmetovalci iz Stan dreti in Sovodenj. Vsi so zelo .oskrbljeni. Pred dnevi so jim «n n rodili, da morajo pokositi .ttališčt. Marsikateri kmetova, ler. se je tega dela že lotil. Wnri*Jco letališče pa bo letos tako skopo, da skoraj ne bo * rgln kmetovalcem niti toliko, ''oliko bodo potrošili za najemnino. Tisti, ki so že nekaj pokosili, so nam povedali, da •i* komaj tretjina tistega, kar bi moralo biti. Druga leta so navadno kosili okoli sv Petra ir Pavla 29. junija letos štiri tedre prej. Sedaj skoraj ni drugega izhoda. Prav gotovo pu bi nakosili več, če bi kosili nekaj tednov prej.
S podobnimi skrbmi se u-'•varjajo tudi kosci na Krasu m v Grdih. Suša je tudi njihove senožeti močno izsušila, ,ako da skoraj ni kaj kositi.
Suša je zelo prizadejala tudi pšenico. Namesto da bi pri. čela zariti, se vedno bolj suit. Pšenici manjka še precej, da bi imele polne klase. Popravila se bo lahko samo v primera, če bi prav kmalu prišel dež, ki pa ne bi smel priti o obliki nevihte, ker bi se v ‘ckem primeru žita poleglo.
Zelo prizadeti so tudi okoliški kmetovalci, ki se ukvarjajo s povrtninarstvom. Le redki 'majo ta privilegij, če ga lahko tako imenujemo, da imajo tekočo vodo, s katero lahko odpravljajo posledice suše,. Velika večina kmetovalcev iz Standreža in Sovodenj pa ima vrtove oddaljene. od bivališč in jih zato ne more zalivali. Zelenjava raste zelo počasi. Potrebnega je veliko tr ida preden zrase, ko pa jo kme'je prodajajo, nima no. b ene cene.
Oslavci in Stevcrjanci imajo ■i eliko izgub s češnjami. Sadovi so zaradi pomanjkanja moče zelo majhni in nimajo tudi prave cene
Včeraj so pokopali Emilija Plesničarja
Včeraj popoldne je veliko števila Goričanov pospremilo na zadnji poti 59-letnega Emi. Uja Plesničarja s Korza Italia 81, ki je v torek opoldne umrl na svojem domu zaradi srčne kapi. Pokojnik je že več časa bolehal zaradi srčrie bolezni. V torek opoldne je doživel zelo hud napad Svojci so brž poklicali Zeleni križ, da bi Plesničarja odpeljali v bolnišnico, vendar je izdihnil, jreden je prišel rešiln: avtomobil. Plesničar je dolgo let
služboval pri goriškem avto-trevozriškem podjetju «La Goriziana*.
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: «Jaz, mammete in ti», R. Salvatori in M. Merlini.
VERDI. 15.00: «To noč ali nikdar«, J. Simmons, P. Douglas in A. Franciosa. V1TTORIA. 15.00:	»Zgodba
Esther Costellove«, J. Craw-ford im R. Brazzi. CENTRALE. 15.00:	»Prednja
postojanka Štukasov«, J. Hansen in M. Koch. MODERNO. 15.00:	«Privatna
vojna majorja Bensona«.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontom e Bas-si, Raštel 20, tel. 3349. Dopoldne bo odprta lekarna A!e-sani, Ul. Carducci 12, tel. 2268.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
V. R. s Kolonkovca sprašuje:
Kakšni pogoji veljajo za o-prostitev hišnega davka za kmečko poslopje (imposta sui fabbricati)? Vem, da je mno-
ka pripeljali tudi na Greto, da si je ogledal omenjeno zemljišče, kjer namerava železniška uprava sezidati stanovanja za svoje uslužbence.
Pred prihodom državnega
pojasnite kakšni so zakonski predpisi in kaj moram napraviti za oprostitev?
Odgovor; Res je, da je še mnogo naših kmetov, ki plačujejo hišni davek, ker se niso nikoli pozanimali, da bi zadevo uredili. Zakon pravi glede tega: »Krnečke hiše in drugi potrebni prostori, ki so skupno z zemljiščem last istega posestnika ter služijo za bivališče tistim, ki sami obdelujejo zemljo; za zavetišče živine, ki je potrebna za obdelovanje zemljišča, so oproščeni hišnega davka.s Če vaša kmečka hiša odgovarja omenjenim zakonskim predpisom, lahko napravite prošnjo na finančno intendan-co, da vas oprosti zadevnega davka. Predložiti morate potr. dilo Kmetijskega nadzorništva, da ste neposredni obdelovalec, ter posestno polo katastrskega urada.
P. M. od Sv. Ivana sprašuje: Imel sem več let poljedelskega delavca, ki sem ga zavaroval in plačeval zanj združene dajatve za kmetijstvo. Vpisan je bil kot stalni mezdni delavec. Sedaj je odpovedal službo, ker je dobil delo v tovarni. Ce ga sedaj zbrišem iz blagajne, bom moral vseeno plačati prispevke do konca a-grarnega leta (11. novembra)?
Odgovor: Po novih določbah, ki so bile lani raztegnjene tudi na tržaško področje, mora tudi poljedelski delavec imeti delavsko knjižico, kakor jo morajo imeti vsi drugi delavci, le da se ta razlikuje od delavskih knjižic drugih strok. Delavska knjižica poljedelske, ga delavca ima seznam vseh dnevov jn mesecev v letu. Vsak dan, ko je delavec delal, delodajalec zabeleži in na koncu meseca podpiše. Vsake tri mesece je treba nesti knjižico na urad za delo, kjer odtrgajo strani treh izpolnjenih mesecev. Urad za delo pošlje na. to izpopolnjeno listo na urad združenih dajatev za kmetijstvo, ki obdavči delodajalca za tiste dneve, ki jih je delavec dejansko delal.
( PISMU HRF.DMIŽTTO )|
Spoštovano uredništvo, svoj čas sem vam napisal pismo, v katerem sem prikazal obupno stanje cestišča Ul. Baseggio na Greti. Obenem sem vam tudi sporočil, da postajajo ta ulica in njeni bližnji kraji pravo smetišče, ki povzroča predvsem v sedanjih vročih dneh neprijeten vonj. Med Ulico Baseggio in Furlansko cesto ima železniška uprava večje zemljišče, ki je bilo do pred nekaj tedni največje smetišče tega okoliša. Za časa volilne kampanje pa je prišel v Trst podtajnik ministrstva za promet, ki je prisostvoval slavnostnemu začetku del za obnovitev železniške postaje pri Sv. Andreju. Tedaj so državnega podtajni-
llllillltlllltlllllllllllltlltltlllllillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIItllilllllllltllllttll tlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Iz sodnih dvoran
go kmetov, ki so oproščen: te-1 podtajnika je železniška up ra ga davka;	medtem pa nas	je	va takoj poslala nekaj delav-
precej, ki	ta davek še	vedno	j cev, da so zemljišče očistili.
plačujemo.	Prosim vas,	da	mi	1 Stanovalci Ulice Baseggio se
t morejo zahvaliti samo temu «msokemu» obisku, da so jim odstranili to smetišče. Toda še vedno ostane vprašanje cestišča Ulice Baseggio, ki je slabše od najbolj zanemarjenih poljskih cest in ureditev priključka Ulice Baseggio z novo cesto na Greti, kjer so sezidali nove stanovanjske bloke. Ta del Ulice Baseggio tudi ni še razsvetljen, kar povzroča stanovalcem bližnjih hiš velike težave in nevarnost, da se kdo ponesreči.
Zato bi želel, da bi te moje pritožbe prečitali tudi ljudje, ki na občini in pri Acegatu odgovarjajo za popravilo cest in za mestno razsvetljavo.
S. L.
 «»--------
razprava
Razpravo proti Radovanu Tomšiču, ki je bil obtožen im obsojen zaradi žalitve otaroda. ki bi morala biti 20 junija pred tržaškim porotnim prizivnim sodiščem, so odložili za štiri dni.
Ker je za isti dan na sporedu prizivni proces Carmela P.lliterija, bo moralo sodišče obravnavati tudi ta primer.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nenaden prihod ženske, pred katero se pazite
BIK (od 21. 4 do 20. 5.) Ne silite z vašimi načrti. Vsaj sedaj ne. Hkrati pa ni treba vreči puške v koruzo DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Intuicija ali kaj drugega vam bo odprla pot k uspehom, ki vam bi znali prinesti trajno blagostanje.
RAK (od 21. 6.' do 22. 7.) Sile vam bodo trenutno popustile. To pa bo le prehodnega -značaja in morda prilož. nost za ubiranje nove poti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pomoč in obljube, ki pa bodo držale. Pazite na zdravje, posebno ne pijte preveč.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Premagujte svojo ekscentrično;1 Tudi prevelika iskrenost bi se mogla trenutno napačno ceniti TEHTNICA (od 23. 9. do 22. JO.) V gmotnih zadevah bo rlo kot namazano. Pohitite in izkoristite vse možnosti ŠKORPIJON (od 23. 10, do 21. 11.) Bodite budni im zavarujte se pred napadom. Do. poldne bodo od vas zahtevali več kot zmorete.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Dan, ki bo poln nepredvidenih dogodkov. Nekaj bo kar trijetmh, vsi pa ne. KOZOROG (od 22. 12. do 20.
1.) Diplomacija, razum in taktnost vas bo privedla do po-jolne sprostitve.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Le če se boste prepričali, da ne smete zaupati nikomur, boste našli pot do materialnih uspehov. Ne boste pa s samim teni zadovoljni.
RIBE (od 20 2. do 20. 3.) Čuden molk. Nekdo spletkari za vašim hrbtom. Ne izgubljajte vere vase.
Trinajst mesecev zapora tatu Ki je Kradel filmsKe aparate
Obsojeni tudi kupci ukradenega blaga - Prizivno sodišče ublažilo kazen grškim tihotapcem - Potrjena obsodba motociklista iz Vidma
Pol leta po tatvini v dveh | ni v Gorici in Ermanna Ta-
presledkih na Korzu Italia, in sicer v škodo Ezia Ziglia, kateremu je neznani tat ukradel, potem seveda, ko je z o-peko razbil izložbeno okno, nekaj filmskih aparatov, so obravnavali proces proti- zmikavtu, katerega so identificirali za že znanega in nepoboljšljivega Marija Brecevicha brez stalnega bivališča. Tej obtožbi so sledile tudi druge kot n. pr. tatvine iz raznih avtomobilov, ki so stali pred hoteli. Z Brecevichem pa je sedela na zatožni klopj tudi precejšnja skupina ljudi (vsega skupaj je bilo 13 obtožencev), ki so se morali zagovar. .jati ali zaradi nakupa ukradenega blaga ali pa zaradi neprevidnega nakupa.
Sodišče je vse, razen Cesara Meniconija iz Ul. Genova, Fi-lippa Morocuttija iz Ul. Cico.
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo nastopilo na dvorišču gostilne pri Usarju v So-vodnjah v soboto 7. t.m. ob 20.30 uri z igro
TOPAZE
V nedeljo 8. t. m. ob 20. uri z otroško igro
Rdeča kapica
V sredo 11. junija ob 20.30 uri z igro
Naši ljubi otroci
Danes zvečer bo sovodenjska igralska skupina uprizorila na dvorišču gos.ilne pri Usarju V Sovodnjah veseloigro
cPOSLEDNJI MOŽ»
Začetek ob 20.30 uri.	Vstopnina	200	lir.
lottija iz Vidma, katere je popolnoma oprostilo, spoznalo za krive jn obsodilo Brecevicha zaradi tatvine na 1 leto in 1 mesec zapora ter na
10.000 lir globe, Osvalda Martinija iz Ul. Montecucco na poldrugi mesec zaporne in na
3.000 lir denarne kazni. Ta kazen velja za obtožbo nakupa ukradenega blaga. Za isto obtožbo so sodniki obsodili tudi Marija L>v>ca >n njegovo ženo Giuseppino iz Ul. Becchg-rie in sicer prvega na 2 meseca, drugo pa na mesec dni zapora. Slednji so privolili pogojnost brez vpisa kazni v kazenski list.
Za nepreviden nakup pa so bili obsojeni Duilio Garofani iz Vidma na 13.500 lir denarne kazni, njegov brat Luciane na 6 tisočakov brez vpisa kazni v kazenski list, Angelo Blasoni iz Vidma na 5.000 in Silvano Mantovani iz Ul. Ca-yana na 12.000 lir denarne kazni.
Sodnikj so nadalje odredili, da pošljejo akte državnemu pravdništvu, in sicer sa-mo kar se tiče Brecevicha in dveh drugih obtožencev in to, ker so se dogodki pripetil: drugače, kot so navedeni v obtožnici.
Pred-s.: Corsi, tož.: Maltese, zapisn.: Rachelli.
* * *
Nekateri grški politični begunci so hoteli živeti v našem mestu s tihotapstvom vžigalnikov in kamenčkov, a agenti finančne straže so jim junija 1956. leta prekrižali vse račune. Najprej so aretirali 35-let-nega Dimitrija Kalogeropulosa iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, pri katerem so našli precej blaga tihotapskega izvora. Za njim je moral v zapor tudi Thomas Aposto-lidis. ki je 21. junija zjutraj prišel z Dunaja, kjer ima stalno bivališče s polnim kovč-
stanuje na Dunaju, a j« brez
stalnega bivališča.
Vsi trije so seveda prišli pred tržaške sodnike, ki so jih za tihotapstvo (Kassapo-glov je imel kar 48.100 kresilnih kamenčkov) tudi obsodili in sicer prvega -na skupno 153.776, drugega na 27.000 in tretjega na 80.000 lir denarne kazni. Zadnjima dvema so sodniki priznali pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list in ker Apostolidis tega n: dosegel, je nemudoma vložil pri. z'v. Istočasno je hotel tudi znižanje kazni, a prizivni sodniki so mu privolili pogojnost za dobo petih let, medtem ko so mu ostali del razsodbe v celoti potrdili.
* * *
Isti sodniki so morali razpravljat) o prizivu, k: ga je vložil Rodolfo Paolini iz Vidma. Moža so videmski sodniki obsodili marca lani zarad; nenamernega umora na 4 mesece zapora, na plačilo škode, zaradi česar so mu določili tudi prvi obrok v višini pol milijona l;r, in tudi na plačilo stroškov odvetnika zasebne stranke.
Paolinija so obtožili, da je julija 1956. leta med vožnjo z motornim kolesom povzročil na cesti Videm-Mortegliano prometno nezgodo, in sicer ker je med vožnjo zavil na levo, preden je opozoril z zna ki na spremembo smeri. Prav tedaj je namreč privozil za njim Lionello Di Santolo iz Pozzuolo del Friuli, ki se mu ni utegnil umakniti, zaradi česar sta oba padla na tla. Di Santolo je zadel ob zid hiše in je dva dni po prevozu v videmsko bolnišnico tudi podlegel poškodbam. •
Paolini je sicer trdil, da je napravil znak, a priče so ga postavile na laž, zaradi česar je razumljivo, da so mu tudi prizivni sodniki v celoti potrdili prvotno obsodbo z izje-
kom kreme »Nivea«. Tretji mo, da so mu preklicali pla-Grk. ki se je tudi ukvarjal čilo prvega obroka povzročene
z nedovoljeno trgovino blaga j škode.
tihotapskega izvora pa je bil Preds.: Nardi, tož.; Pascoli, Fotios Kassapoglov, ki tudi I zapisn.: Zanetti.
Ali tega nihče
« m ■■■■ «i - mm................  i	n  ..... u—i——
Sesljan je pri nas in v svetu znan kot najbolj privlačna turistična^ točka našega področja. Po cesti, ki vodi skozi Sesljan v Trst, drvi dnevno v ec tiS00 avtomobilov, med katerimi je posebno v poletnih mesecih opaziti na s^0*1,1^ takih, ki nimajo tržaške evidenčne tablice. Hoteli so v poletni sezoni po^ tujcev, na ucampingu» »e tiščijo šotori eden drugega Lep je nas Sesljan, v®^ ljiv in prijazen. A vendar ima svoje senčne strani, na katere nameravamo nes opozoriti, saj b; vsi želeli, da bi se Sesljan čimprej spremenil v 21	,
turistično središče. Da pa bomo to dosegli, treba v'ožiti se mnogo in denarja, prepričati bo treba zasebnike, da se investicije v Sesljam: sp^ jo, kot bo treba prepričati pristojne oblasti, da posvetijo problemu Seslj več pozornosti in razumevanja.
v>r«,*4	i
■ —r,	,	.	-	-	.	.	-	..	*»	-.Jjc	ta	'	•	'	.	~	....
Na prvi sliki, ki smo jo posneli v Sesljanu, vidimo ostanek nekdanje ceste, K1 ^ ob sedanji državni cesti št. ».*. Nič kaj prijeten ni pogled na zapuščeno cestišče, kvari vso okolico. ANAS je že pred časom obljubil, da bodo ostanek ceste zasuli z	-
in napravili z rožami posajene grede. Koliko časa bomo še čakali, «a se obljuba ‘
Ob morju je naš fotograJ najprej posnel ruševine nekdanje terase poleg ki je last princa Tburn-Tuxiaa. Zvedeli no, da so princa ie že večkrat prosili, d* ,, V<* vine odstranil in kopališče uredil, »It pa vsej dopustil, da bi kdo drug to napra*>k zaman! Ruševine so ostale inres bi bilo zanimivo vedeti, kolišo časa še?
Takoj za ruševinami se začehja prostor, ki je namenjen kopališču: Obdaja S* vl,ij* vela železna mreža, ki je na več mestih podrta, ponekod so izruvani zelezni k0,iv,eg« *|! nad cesto, tako se morajo pešci mreže izogibati, če ne želijo, da si ne potrgajo ob ne opraskajo. Najmanj, kar lahko zahtevamo Je, da se ta mreža, ki je nevarna*
odstrani!
-a'
: 7i
- -v * - „ • ■'	'
% i • %' «*> -	-	•
[r ~	%
.................................... ,*.'.'.%*xv.	*	.v.	j	v
In končno še kopališče. Samo poglejte, kakšne so kabine! Brez vrat, zn0|crUji o« čečkane z nedostojnimi napisi.brez stolov m obešalnikov. Zunaj in znotraj ** jmo. da tako da «o danes bolj podobne — oprostite izrazu - javnim straniščem- ™ „stanc morale tu poseči vmes pristolne oblasti, predvsem pa pokrajinska iuristi£n da se to vprašanje končno rešil
Iz voj e vali bomo ta boj do konca
(Obisk pri libanonskih upornikih)
BEJRUT, junija. — Vladni časniki, ki izhajajo v Bejrutu, so zelo optimistični. Obvestila, ki jih je moč dobiti v libanonskem glavnem mostu vsevprek govorijo za šamuna. Ali je to zares objektiven prikaz Položaja ali pa samo rezultat strožje cenzure? To je bilo glavno, kar me je napotilo, da sem poskušal priti v stik z upornim.
I Večina uporniških voditeljev se mudi v Bejrutu, v tiitlh nemirnih četrtih, bjer so prodajalne še vedno zaprte, čez ulice pa postavljene barikade. Brez kakih težav — opraviti mi je balo treba le kratek telefonski razgovor — sem Prišel v stik z nekim opo-ricijskim voditeljem, ki je 'Th tega tudi narodni poslanec.
Ko sem prišel k njemu ha dom in stopil v salon, je bila podoba, kot da tu zaseda cel štab. Telefoni so htprestano brneli, obiskovalci so prihajali in odhajali, vtem ko je vsa družina stregla priložnostnim gostom. Vzdušje, ki je vladalo tu, je bilo takšno kot Pri nas, v naših stanova-hjih med vojno ali med bombardiranj em.
«Ali je res, da vaš upor Pojema?* sem vprašal svo jega gostitelja, ki je sedel v naslanjaču, oborožen s samokresom.
»Narobe,* je odvrnil. «U-Por se je šele začel. V naših rokah so tri četrtine libanonskega ozemlja. Ta boj bomo izvojevali do konca.*
Ko je videl, da dvomim v to njegovo izjavo, ki se mi je zdela preveč optimistična, mi je nepričakovano predlagal, naj odrinem ha uporniško ozemlje in se Prepričam o položaju na lastne oči.
»Ali ste pripravljeni takoj odpotovati na naše o-me je vprašal.
Čeprav nisem bil pripravljen na takšno potovanje, sem vendarle privolil in čez kakih deset minut sem dobil tudi spremljevalca, mladega človeka, ki se mi je predstavil kot Učitelj po imenu Tauzi. Po vsepi sodeč je bil eden,.isto ed.uponiiških kurirjev, ki stalno vzdržujejo" zvezo med Bejrutom in področjem, na katerem gospodarijo uporniki.
Na cesti sem sedel v avtomobil, v katerega so Tau-«i in še nekaj njegovih Prijateljev zložili zavoje z hajnovejšimi izdajami ilegalnih časnikov ter z njimi napolnili prtljažni prostor. Pri tem se niso menili za mimoidoče in se niso ozirali niti na vojake, ki so stražili na koncu ceste. Ilegalne časopise so prekrili s staro odejo in še šmo se odpeljali.
Proti mojemu pričakovanju, da bomo krenili proti vzhodu, smo se obrnili na Jug, proti Saidi, kjer so speljani naftovodi ameriške družbe »Tapline*. Toda že ob izhodu iz Bejruta sem imel priložnost Preizkusiti svojo hladnokrvnost. Na cesti so nas zaustavili žandarji. Zahtevali so, da izstopimo iz avtomobila. Preiskali so ham žepe, nato pa so hoteli pogledati v prtljažni
ga prijeli pred tremi dnevi, ko je s kamionom prevažal hrano, in ga vtaknili v ječo.
«Bil sem v ječi od dveh dc devetih,* je pravil, «po-tem pa so me pustili, ker so moji prijatelji telefonijah žandarjem in jim povedali, da ne bodo dobili več nobene stvari, če me ne bodo izpustili, lahko pa se tudi zgodi, da bo kdo izmed njih ob glavo.*
Torej imamo med žan-darji in uporniki neke vrste vojaško koeksistenco.
Potovali smo naprej čez gele hribe, ki spominjajo na naše dalmatinske in črnogorske goličave; Na odprtem morju pred Saudom so stali zasidrani tankerji, ki so zaman čakali, da bi nanje natovorili nafto. Tu čakajo že več ko dvajset dni, toda družba «Tapli-ne» je bila prisiljena naftovode zapreti.
Pred nami na bilo nobenih ovir. Peljali smo se skozi Džezine, ki leži visoko v hriboviti pokrajini.
Ne da bi se ustavljali, smo nadaljevali pot ob robu gioboke in ozke kotline, podobne kanjonu dokler niso prižgane luči avtomobila osvetlile temnega prepada pred nami — most je bil porušen. Ustavili smo se. iz teme so se nam približali oboroženi vojaki, prek prsi so imeli obešene pasove z naboji. Prek glave in ramen so nosili na temenih pritrjene pisane -rute.
«Meraba salem alejkum!* so nas pozdravili.
Na drugi strani prepada, čez katerega je držal ozek mostič, so nas čakali avtomobili in več kamionov, na katere so pretovarjali blago.
To so bili prvi uporniški vojaki, ki sem jih srečal. Prišli smo na ozemlje, ki je v rokah partizanov. Vozili smo se še pol ure v temi, skozi vasi, kjer smo razpečali časopise, dokler nismo naposled prispeli v Muktaro, kjer je nastanjen eden izmed uporniških štabov. Obkolilo nas je deset do zob oboroženih vojakov. Kamnita palača s terasami in balkoni je bila takšna, kot jo vidimo y J kakšnem razkošnem film- 1 skem spektaklu. Na njeni£ stoljžfTse je sprehajalo na stotine vojakov. Kot da se vse to dogaja pred sto leti. Podobno je bilo množični sceni neke velike bitke, ki so jo posneli na podlagi arabske zgodovinske pripovedke.
Povzpeli smo se po stopnicah v dvorane, kjer je bi) nastanjen uporniški štab. Skozi okna, izrezljana na arabski način, so sijale zvezde. V samovarih je šumela voda. Kamnite stene in tla so bila še tople. Na stolpih so ši klicale straže.. Človek je imel občutek, da se bo zdaj pojavil duh Hamletovega o-četa. Namesto tega se je iz daljave začulo drdranje strojnice
Polkovnik Si Serif, bivši pripadnik alžirske osvobodilne fronte, koraka na čelu čet, ki sodelujejo z odborom za narodno blaginjo v Alžiriji. Pozivi polkovnika bivšim tovarišem v alžirski osvobodilni fronti so doslej naleteli na skoraj gluha ušesa
Po odgovoru Hruščeva na Eisenhovverjev predlog
Ali in kdaj bo prišlo do sestanka strokovnjakov za atomske poizkuse?
Odgovor na predlog Hruščeva bo odvisen od dogovora med VVashingtonom in Londonom, kjer niso navdušeni za sodelovanje Poljske, ČSR in Indije; sami predlagajo še Italijo Zanimiv Bevanov članek o važnosti prekinitve poizkusov
LONDON, 4.
Britanska . posnemala angleško obnašanje nutek za svoj predlog naj-
vlada se posvetuje z ameri-J in da bi hotela tudi ona izvr-
ško glede 'sovjetskega predloga o prekinitvi jedrskih poskusov. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je pomirljivi ton Nikite Hruščeva spodbuden. Toda angleški politični krogi so kljub temu skeptični glede nujnosti, da se v sestanek strokovnjakov vključijo predstavniki velikega števila držav. V Londonu mislijo, da to praktično ne bi služilo rešitvi in zato bi angleška vlada rajši ožji sestanek, na katerem bi sodelovala samo Amerika z Veliko Britanijo, ZSSR in Francijo. Toda če bi zahodnjaki morali pristati na sovjetski predlog in če bi vlada ZSSR vključila zastopnike Poljske in Češkoslovaške, bi bila Anglija zadovoljna, če bi bil poleg tudi predstavnik italijanske vlade. Vprašanje sestave tega sestanka bo verjetno rešeno med angloameriškimi razgovori v Washingtonu prihodnji teden.
Aneurin Bevan pa je obja-■ vil o tem sestanku strokovnjakov članek že pred sovjetskim predlogom, naj bo sestanek strokovnjakov v Moskvi in naj se razširi na Poljsko, CSR in Indijo. Bevan trdi med drugim, da pomeni Eisenhowerjev predlog, naj se vključi Francija, kako velik napredek je napravila ta država glede možnosti izvajanja jedrskih poskusov in kako huda je nevarnost, da postanejo tudi druge države lastnice nenadzorovane atomske energije. Bevan želi, da Francija ne bi bila tako nora, da bi
siti eksplozijo svoje bombe H pred dosego sporazuma o prekinitvi poskusov. Slabo je le to, da je predsednik Eisenho-wer predložil sestanek strokovnjakov v trenutku, ko preživlja Francija krizo. Kljub temu pa ni razlogov, da francoski strokovnjaki ne bi šli na sestanek in prinesli s seboj tisti smisel za treznost, ki ga marsikateri njihov politikant nima.
Nato pravi Bevan, da je Ei-senhower izbral sedanji tre-
brž zato, ker se je prej posvetoval s : francosko in britansko vlado. Sele teden pred tem predlogom je namreč britanski zunanji minister pred poslansko zbornico govoril tako, da se ne bi moglo reči, da je angleška vlada pripravljena proučiti vprašanje prekinitve atomskih poizkusov ločeno od širokega razorožitve-nega sporazuma. Ce pa je vedel za Eisenhowerjev predlog, potem to pomeni, da je sabotiral ameriško pobudo od vsega začetka. Ce pa zanjo ni
C
Ollenhauer je na kongresu zahodnonemških socialdemokratov izjavil, da ase je med bonnsko vlado in opozicijo postavila atomska bomba*. Prav sedaj se je Adenauerjeva vlada obrnila na ustavno sodišče v Karlsruhe, da prepreči v svobodnem mestu Bremenu, kakor že prej v Hamburgu, ljudski referendum, ki obsoja opremo Bundesvvehra z atom skim taktičn im orožjem
iimiiiiitMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintfiiimitNiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiNiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Režiser William Wyler dela za družbo MGM v Rimu nov film
Prizor	z	dirko	dvovpreg
so včeraj	snemali	v pred
V tem filmu sodeluje 10.000 oseb ter med številnimi igralci še 11 slavnih mednarodnih igralcev - Glavno vlogo ima Charlton Heston
vci so se mi napeli. ,zil sem, da so moji so-tiki prebledeli, žandar stegnil roko proti odeji, e skrivala ilegalne čas-i. Odgrnil jo je in za-lal časopise, na katerih ra prvi strani pisalo z kimi črkami »Krvavi m!». Toda žandar se tapravil, kot da ni nič sl, in rekel: «V redu, <o nadaljujete pot!* ltro smo planili v av-obil in se odpeljali v i naglici. V obrazih mo-prijateljev je spet za-a kri, napetost je potila in začeli so se sme . Seveda nisem razu-, kako to, da nas je dar pustil naprej. Adite*, mi je rekel Tau-rmorda je tudi on nas. -ebiti pa je kratko in lo človek, ki pač noče ti nobenih sitnosti.* auzi in njegov tovariš lajata v Bejrut vsak i in se vsak dan vrača-na svobodno ozemlje prenašata sporočila, to, obvestila, časopise >stalo propagandno grafi in že kdo ve kakšne ■ge stvari.
'b vhodu v Saido, ki jo taorujejo deloma žan-'ji deloma uporniki, smo ro zavili proti zahodu, am. Sele tedaj sem o-41, da se peljemo sredi ge, raztegnjene kolone omobilov in tovornikov, nekem kamionu, ki se ustavil, sem lahko vi-zaboje sladkorja, Prosenca, sode s petrolejem torej preskrba za upor ko vojsko naravnost iz iruta.
tako je vse to mogoče, iasnjuje tu zgodba Tau-avega prijatelja, ki so
RIM, 4. — Danes so pričeli •v^Cineoittji snem ati -najbolj veličastno sceno filma Ben Hur, namreč dirko dvovpreg. Teihu snemanju so prisostvovale številne vladne osebnosti, predstavniki filmske industrije in umetnosti ter domači in tuji novinarji. Med drugimi so bili navzoči finančni minister Andreotti, podtajnik Re-sta, rimski občinski odbornik Marconi, kj je predstavljal župana, Venezuelski veleposlanik z ženo, kulturni ataše veleposlaništva ZDA, igralec Mel Ferrer in Audrey Hepburn, filmski producent Sam Zim-balis^, predsednik ANICA Ei-tel Monaco ter še številni člani veleposlaništev, režiserji, igralci ter drugi italijanski filmski delavci.
Film Ben Hur režira za MGM VVilllam Wyler. Pri filmu sodeluje nad 10.000 oseb in 11 je znanih mednarodnih igralcev, ki so jim poverjene glavne vloge.
V Cinecitfk so zgradili več kot 300 scen in ena izmed najlepših in najbolj mogočnih je jeruzalemska arena, kjer so danes dopoldne pričeli snemati dirke dvovpreg. To je najbrž največja konstrukcija, ki so jo naredili v Cinecittč. Na sredi arene so štirje ogromni sveti kipi v sirskem stilu, visoki okrog 30 čevljev. 6.000 oseb, ki sodelujejo pri tej scend, popolnoma napolni stopnišče velikega cirkusa, ki je veličasten po svojih dimenzijah, obilici marmorja, reliefov, bronastih kipov ter gorečih trinožnikov. Dirke se udeležuje 9 dvovpreg; vsako vlečejo štirje konji.
V Združenih državah in Kanadi
M1LOS MILIC
Štiriletni otrok «vozi» avtomobil
TRIDENT, 4. — Neki otrok 4 let je zlezel v avto, ki je bil ustavljen na strmini v središču Ale. Uspelo mu je odpreti zavore in avto se je začel pomikati. Pri tem je povzročil veliko škodo. Najprej je na pol polomil neki «600», potem je poškodoval neki «1100» in nato se je zaletel v neko platano, kjer je spet trčil z neko «belvedere» ter se nazadnje ustavil ob nekem zidu. Otrok je pri vsej stvari ostal nepoškodovan, toda njegov oče bo moral poravnati nastalo škodo, ki so jo na računali za 700 tisoč lir.
Vedno bolj razširjena uporaba helikopterjev
Uporabljajo že najrazhovrstnejše tipe helikopterjev, od takih, ki lahko prenašajo po 15 oseb do izvidniških z enim samim človekom
v •
žensko, ostala dva potnika pa j* rešil drugi gondoljer.
«Garzonski človek*
BOGOTA, 4. — Uradno sporočajo, da so v občini Garzon na obalah Rio Magdalena odkrili človeške kosti iz plejto-censke dobe. «Garzonski človek«, ki je eden izmed starejših, katerih ostanke so do sedaj na svetu odkrili, je živel pred več kot 40.000 leti, to je približno v dobi kot «neandertalski človek«.
Charlton Heston in Izraelka Haya Harareet, glavna igralca v novem filmu Ben Hur
NEW YORK, 4. — V 7X>A in Kanadi-se močno razvija u-poraba helikopterjev za trgovinsko uporabo. V preteklem semestru je število družb za trgovinsko uporabo helikopterjev naraslo na 99 ter se tako povečalo za 17 odst.. Te družbe imajo na razpolago 500 helikopterjev raznih tipov; med temi so tudi veliki modeli, ki lahko prenašajo petnajst oseb ter podobni tistim, ki jih je neka velika ameri-flkn letalska družba nedavno dala v promet za zvezo med raznimi letališči New Yorka.
likopterjev od takih za prenos čet do izvidniških helikopterjev z enim samim človekom. Neki model, ki je bil izdelan za vojno mornarico, sc lahko uporablja v kakršnem koli vremenu in je zlasti u-poraben za protipodmorniške Bkcija porioči. Novi model, ki ga je izdelal Sikorsky, pa je sposoben ne samo avtomatične stabilizacije, temveč je tudi opremljen: 1. z radarjem za natančno merjenje višin, 2. s številnimi avtomatičnimi instrumenti, ki dopuščajo pilotu dolge polete, ne da bi <c utrudil, 3. z instrumenti za
Oborožene sile ZDA pa iz-. avtomatično kontrolo, ki ure-popolnjujejo nove modele he-|jajo hitrost propelerjev.
Sest aparatov za snemanje z neko novo vrsto 65-mil:me-trske leče snema prizor v barvah. Novi sistem, ki ga MGM uporablja za film Ben Hur in ki se imenuje «Ca-mera 65», so nalašč preštudirali za uporabo pri takih mogočnih filmih, ta sistem bo o-mogočil perfektno snemanje veličastnih prizorov.
Konje, ki so vipreženi v vozove, je mesece vežbal Glenn Randall, eden izmed najbolj slavnih vaditeljev, v Holly-woodu.
Dolgo časa so pripravljali ta prizor in mnogokrat so ga danes ponavljali. Charlton Heston, ki ima glavno vlogo v filmu, je dirkal v aren: skupno z drugim, aurigami. Pri nekaterih ponovitvah ga je zamenjal njegov namestnik, neki mlad Rimljan. Robert. Sur-tees, vodja fotografije, je popravljal gibanja z zvočniki. William Wyler pa je skupno z Zimbalistom z neke višine dajal navodila za prizore, ki so jih morali ponoviti.
Povabljenci, za katere so zgradili obširno tribuno, so prisostvovali delu do prekinitve, ko so odšli igralci m statisti h kosilu. Minister Andreotti in podtajnik Resta sta čestitala producentom, voditeljem, igralcem in tehnikom filma za uspelo snemanje.
Kralj Mahcndra prispel v Moskvo
NOVI DELHI, 4. Nepalski kralj Mahendra je s kraljico in številnim spremstvom danes dopoldne odpotoval iz Novega Delhija, kjer se je zadržal dva dni, na uradni obis‘k v Sovjetsko zvezo, kjer bo gost sovjetske vlade.
Radio Moskva pa poroča, da je kralj Mahendra že prispel v Moskvo. Več lovcev sovjetskega letalstva je spremljalo reakcijsko letalo «TU - 104», na katerem je potovala kraljevska dvojica iz Nepala. Ob prihodu ju je sprejel predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta maršal Vorošilov in druge sovjetske osebnosti.
Mnogo mrtvih zaradi vročinskega vala v Indiji
NOVI DELHI, 4. — Okrog sto oseb je umrlo v državi Bihar in nadaljnjih trideset v pokrajini Jaipur zaradi silnega vročinskega vala, ki je zajel Indijo. Številni vodnjaki so suhi in mnoge vasi so popolnoma brez vode.
Parnik v gondolo
BENETKE, 4. — Canal Oran de je bil danes prizorišče nezgode, ki bi lahko imela huj še posledice. Ko se je parnik, ki je zapustil postajališče pri Rialtu, bližal postajališču S. Silvestro, je zadel v gondolo, ki oskrbuje prevozno službo z enega na drugi breg («tra-ghetto del carbon«) in je pravkar zaplula od brega. Gondola se je razbila in se potopila, štirje potniki in oba gon-doljerja pa so ostali v vodi. Eden od potnikov na parniku je takoj stegnil nogo proti vodi, tako da se je neka ženska oprijela ter se tako obvarovala, da ni prišla pod ladjo. Eden od dveh gondo-ljerjev si je precej poškodoval roko, ko je reševal drugo
Tragedija v ^plavajoči hiši*
HAMBURG, 4. — V živčni krizi je neki 42-letni Gottlieb Basler z revolverjem umoril svoje tri otroke — dečka in dve deklici med 11 in 16 leti — nato pa zažgal »plavajočo hišo*, na kateri je družina živela. Končno je še napravil samomor. Policija je sporočila, da je Basler pred 8 tedni izgubil ženo in od tedaj je živel v stalni močni pobitosti. Pred kratkim je kupil samokres, s katerim je danes umoril otroke in sebe.
Na dražbi oblačila lepe Joanne Ortiz
ŽENEVA, 4. — Oblačila lepe Joanne Ortiz - Patino, druge žene Jaime Patina, enega izmed sinov kralja kositra, bodo v bližnjih dneh prodana na dražbi v Cernieru blizu Neuchatela, kjer je Joanne umrla lanskega julija po nenadni srčni kapi. Prvotno so mislili, da je šlo za samomor, toda sodne oblasti so ugotovile, da je 27-letna Joanne podlegla zaradi daljšega in prepogostega uporabljanja dražil. Nahajala se je v Švici, kjer je čakala, da dokonča potrebne formalnosti za ločitev od multimilijonarja Jaime Patina, in v njenem zadnjem bivališču bo tudi dražba njenih osebnih stvari, med katerimi je okrog 30 luksuznih toalet, ki nosijo značke slavnih pariških krojačev.
Tudi žvččer se' je Hadalje-valo iskanje ob luči bakel ter močnih reflektorjev- Medtem so nekatere osebe zatrdile, da so včeraj proti mraku videle dva dečka v družbi nekega čudnega tipa, za katerega se zdi, da je neki že kaznovani zločinec. Razen tega je še neki dogodek, ki je še bolj potrdil mnenje, da gre za ugrabitev. Policija je namreč u-gotovila, da se je neki človek prav tako včeraj popoldne in tudi približno prav tam, od koder sta izginila o-ba dečka, približal dvema deklicama, ki ju je vabil, naj gresta z njim na neko samotno mesto.
KOELN, 4. — Baje se bo Soraya, bivša perzijska cesarica, še ta mesec vrnila v Koeln, kjer živi njen oče, perzijski veleposlanik v Zahodni Nemčiji. Tu bo baje Soraya odločila, kje naj se v bodoče naseli; med deželami, ki prihajajo v poštev, se navajajo Francija, Švica in Italija.
vedel, potem bi; to kazalo, kako rahel je sporazum med Belo hišo in Dowmng Streetom. hkrati dokazuje da bi to lahko pomenilo, kako malo važnosti pripisuje ameriški državni departma v teh dneh pogledom britanske, vlgde. Dolgo časa se je nrnnteč govorilo,' da' je britanska vlada in ne ameriška, tista, ki zavlačuje z razpravo o razorožitvi. Ce bi bilo to res, potem bi se predsednik vlade in njegov zunanji minister znašla pred težavami, ko se bo poslanska zbornica ponovno sestala.
«Pred vsemi argumenti na dnevnem redu je namreč vpra-šahje razorožitve, piše Bevan. Britansko ljudstvo bi bilo nadvse presenečeno ko bi zvedelo, da bi njegova vlada hotela blokirati predlog, ki je nudil resne upe za prekinitev jedrskih poizkusov«. Kaze tudi; da je Eisenhower sprožil svoj predlog zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja radioaktivnost, o kateri govori poročilo, ki ga bodo čitali prihodnji mesec pred Združenimi narodi. To poročilo poudarja namreč, da je stopnja radioaktivnosti že zelo nevarno visoka in da bi nadaljnji jedrski poizkusi povzročili nepopravljivo tveganje. V tem primeru se lahko reče, da je Ei-senhovver nastopil pravočasno, t.j, prej kot bi prišlo do reakcije javnega mnenja.
«Ko sem se lani sestal s Hruščevom, z Eisenhowerjem in' z Dullcsom, sem poudaril, da se morajo jedrski poizkusi prekiniti ločeno od drugih razorožitve.iih vprašanj. Navedel sem številne razloge, ki so se izkazali kot veljavni sedaj, ko se je Eisenhower končno zganil. Prvi najvažnejši razlog je, da se preneha z zastrupljanjem ozračja. To tveganje je že zelo veliko. Postane pa ziočin tvegati celo povečanje te nevarnosti. Drugi razlog pa je, da se prekinitev lahko izvede, ne da se bi pri tem obravnavali komplicirani sistemi nadzorstva in inšpekcij ki so nujni, ko gre za tagorožitvene ukrepe. Tretji razlog: če se bo s poskusi prenehalo in če ne bo prišlo do njihove obnove, Do to vsekakor prvi in najvažnejši prispevek k ustvarjanju tistega medsebojnega zaupanja med državami, ki je absolutno bistveno, če se hoče doseči napredek, da bi se izognili katastrofi. Četrti razlog pa je; da bi se ustvarila podlaga za sporazum, na kateri bi mogli Rusi, Britanci, Američani m Francozi nenehno sodelovati v prid vseh narodov svet a.»
Pomiloščeni peronisti
Buenos aires, 4. — Sest bivših peronističnih funkcionarjev, ki so bili zaprti od septembra 1955 ter obsojeni zaradi navadnih zločinov, je bilo pomiloščenih z vladnim dakretom, ki ga je včeraj podpisal predsednik republike A. Frondizi. Med temi je bivši minister industrije in trgovine Rafael Amundarain, bivši šef zvezne policije Miguel Gamboa ter štirje poslanci.
NEAPELJ, 4, - Bivši predsednik ZDA Harry Truman je s transatlantikom «Indipen-dence« zapustil Neapelj ter odplul v Genovo. Zjutraj si je ogledal arheološko področje Herculanuma in napravil je tudi kratek izlet na Vezuv.
Dva dečka ugrabljena ?
MESSINA, 4, — Ostaja bojazen, da sta bila včeraj na periferiji Messine ugrabljena dva dečka desetih in enajstih let. Agenti javne varnosti in karabinjerji so danes že vse dopoldne iskali po gozdovih Camara, gasilci pa so izsušili neki ribnik v domnevi, da sta mogoče dečka utonila. Popoldne pa se je pričelo ponovno širokopotezno iskanje po Feloritanskem pogorju
miini im m mi m iiiiiiiiiiiiififMmtumiiiiiiiiimiiiimi n imimiiiiiiiiiiimiiiiiniit in ni h niiiui
V hotelski sobi je umoril sestro
Morilec ima 69 let, njegova »estra jih je pa imela 65 - Na sodišču je povedal, da sta se s sestro ruvala, potem pa <je postalo pred njegovimi očmi vse črno»
LONDON, 4.
Palače Hotelu, enem izmed glavnih londonskih hotelov, so našli mrtvo neko črnko, katere identitete še niso mogli ugotoviti. Ugotovilo se je pa, da je ženska umrla zaradi močnih udarcev po glavi z nekim topim predmetom. Zenska je prišla včeraj dopoldne v hotel ter izjavila, da bo pomagala svojemu bratu Bernardu Smithu pripraviti kovčke. Sobo je Smith najel že 24. aprila, je pa verjetno, da je bilo to ime izmišljeno. Dve uri in pol potem, ko je ženska prišla v hotel, jo je sobarica našla na tleh v sobi mrtvo, toda popolnoma oblečeno. Soba je bila v velikem neredu. Domneva se, da se je ženska močno branila, preden je podlegla udarcem morilca. V torbici ženske so našli neki ameriški potni list.
Poznejša vest javlja, da so na neki klopi ob Temzi ponoči aretirali Bernarda Smitha, ki je znan tudi z imenom Bernstein, kot glavnega o-sumljenca zločina v Strand Palače Hotelu. Imel je pri sebi še ključ hotelske sobe, kjer so pred 12 urami našli truplo njegove sestre Lile Gil-man. V tem času še je namreč ugotovilo, kdo je umor jenka. Imela je 65 let in je
V Strand bila žena nekega krznarja.
Bernard Smith pa ima že 69 let. Rodil se je v Londonu, todg livel je nekaj' let v ZDA. Od 24. aprila pa se je nahajal v omenjanem hotelu v središču mesta? To je zelo velik hotel, saj je imela njegova soba številko 622.
Smitha je policija formalno obtožila umora sestre. Pred 'sodiščem je obtoženi izjavil: «Moja družina me je nadlegovala in mučila že več tednov. Spominjam se, da sva se s sestro ruvala. Potem pa je postalo pred mojimi očmi vse črno*.
Zagonetna tatvina
NEAPELJ, 4. — Okrog dva milijona lir v gotovini ter še za nedoločeno vsoto menic in čekov je preteklo noč izginilo iz neke znane trgovine pritiklin in nadomestnih delov za avtomobile. Tatvino je u-gotovil upravnik tvrdke. Preiskava policije pa je težavna, ker blagajna ne kaže nikake-ga znamenja vloma. Prav tako ni opaziti nikakih znakov nasilja na vhodnih vratih. Karabinjerji so zaslišali osebje ter posneli na stenah blagajne prstne odtise, ki so precej številni.
Palačo in galerijo podarila državi
Markiza Franco in Paolo Spinola sta podpisala darilno listino, s katero darujeta državi svojo znano galerijo in palačo V GcnoVi, v kateri se galerija nahaja. Tako bo ppstala dostopna javno-•sti ena izmed najbolj bogatih zasebnih galerij, v kateri so med drugimi slike Antonella da Mes-sina, Van Dycka, Guida Renij a,' Caravaggia, Rubensa, Giorgiona, Bassa-na, Breughela, Pussina in mnogih drugih. Seveda sta Franco in Paolo Spinola prejela zahvalo vladnih in krajevnih o-blasti.
Kipa Perona in Evite brez glave
Na ukaz bivšega predsednika argentinske republike Aramburuja sta bila kipa Juana in Evite Peron »obglavljena«, preden je Aramburu prepustil predsedstvo novoizvoljenemu predsedniku Frondiziju. Kipa sta bila visoka nad 5 metrov in izdelal ju je italijanski kipar prof. Tomma-si. Biti bi morala del velikega mavzoleja, posvečenega Eviti Peron, ki bi bil zgrajen na bregovih Rio de la Plata in bi segal z vsemi marmornimi skladi v višino 137 m. Ko je prof. Tommasi zvedel za »obglavljenje«, je dejal, ^ia si ni mislil, da bo še po treh letih antiperonizem šel tako daleč, da bo uničil dve deli, ki sta stali toliko študija in truda.
Moderni Vikingi na poti v Ameriko
Včeraj je iz Bergena odplulo 7 Norvežanov z 19-tonsko ladjo, ki je napravljena prav po vzorcu ladij, kakršne so uporabljali Vikingi, z namenom, da prepluje Atlantski o-cean. Filmski igralec Kirk Douglas je pred kratkim dejal: «Ni več Vikingov na Norveškem«. Teh sedem Norvežanov pa hoče dokazati, da duh Vikingov še ni mrtev. Kirk Douglas je obljubil, da bo plačal pet tisoč dolarjev norveškemu združenju vojnih invalidov, ako ladja dospe do 25. junija v New York. Za primer potrebe ima ladja tudi Dieslov motor in oddajno radijsko postajo. Odhodu modernih Vikingov je prisostvovalo nad 20.000 ljudi.
Učenci
podminirali
šdo
Cisto slučajno je neki deček odkril pod šolo v neki vasi v Westlandu (ZDA) 36 dinamitnih nabojev in 143 detonator-jev. Policija je izjavila, da bi to zadostovalo ne samo, da bi pognalo v zrak šolo, ampak tudi vso vas. Skoraj ves mesec je 65 učencev prihajalo v šolo, pod katero se je nahajalo toliko in tako nevarnega razstreliva. Pri tem je zanimivo, da so štirje učenci to razstrelivo spravili pod šolo ne samo z namenom, da ga skrijejo, temveč da zares spuste šolo v zrak, da jim potem ne bi bilo več treba hoditi v šolo. Naboje in detonatorje so ukradli v nekem rudniškem skladišču. Na srečo njihovi poskusi, da bi dinamitni naboji .eksplodirali, niso uspeli.
Ženina je našla obešenega
Kakih dvajset povabljencev iz Pariza in Bor-deauxa se je pripravljalo na poroko študenta Pier-ra Grosa v Perigueuxu. Poroka bi morala biti v nevestini hiši, toda bila je prav nevesta, ki je sorodnikom in prijateljem sporočila grozno vest, da se je ženin obesil. Domneva se, da je Gros podlegel trenutnemu omračenju, ki je najbrž nastopilo zaradi tega, ker se je že več tednov z veliko vnemo pripravljal na izpite.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6
5. junija 1958
v
Šport med slovensko mladino
NA SLOVENSKIH ŠOLAH JE TELESNA VZGOJA ZAPOSTAVLJENA
Z današnjim sestavkom, bi morali pravzaprav začeti našo rubriko oz. našo anketo o športu med slovensko mladino na Tržaškem. Zal je iz raznih razlogov prišel na vrsto šele sedaj, kar pa v ničemer ne zmanjšuje njegove vsebine, ki je osnovne važnosti za razvoj športa pri vsakem narodu Mislimo namreč na tisti šport, s katerim se otroci seznanjajo v prvih šolskih letih in ki je, oz. bi moral biti, pravzaprav eden bistvenih sestavnih delov moderne šole.
Napredne države na svetu posvečajo telesni vzgojj zelo veliko pozornost. V Združenih državah Amerike, v Angliji, v Sovjetski zvezi in še kje imajo šole svoje lastne športne klube in posebno v Angliji temelji ugled te ali one šole bolj kot na kvaliteti profesorskega kadra in na strogosti pouka, na športnih rezultatih, ki jih dosegajo njeni gojenci. V ZDA so šli celo tako daleč, da ima dober atlet prednost pri vpisu v razne «cdlle-ge». To je seveda morda nekoliko pretirano in tega ni mogoče odobravati, lahko pa razmere drugod po svetu primerjamo z naštaij v Italiji in v ožjem okviru z razmerami na slovenskih nižjih šolah na Tržaškem in Goriškem, ki so ne samo slabe, temveč naravnost porazne.
Pravzaprav so le redki, ki bi znali točno odgovoriti na vprašanje kakšen je pouk telovadbe na naših šolah. Celo ljudje, ki imajo vsak dan opravka s šolo vedo o tem malo ali nič in na razna vprašanja odgovarjajo bolj z željami kot z ugotavljanjem dejanskega stanja. Pojdimo na primer v osnovne šole. Položaj je tu obupen in ta beseda lahko pove več kot tisoč drugih. Na osnovnih šolah — slovenskih in tudi italijanskih — je telovadba skoraj nepoznana, kljub temu, da je vsakomur znano, da potrebuje otrok ravho v šolski dobi telesnih vaj in gibov, ki pomagajo k pravilni rasti telesa. Znano je namreč, da se iz prve telesne okvare in hibe pojavljajo pr; otrocih ravno v šolski dobi zaradi nagle rasti in nepravilnega sedenja v klopeh. Ce izvzamemo redne zdravniške preglede, ki pa praktično le ugotavljajo že nastale hibe in usmerjajo v najnujnejših primerih o-troka izvenšolski korekturni telovadbi, šolski program sam ne daje nobenih možnosti za redno šolsko telovadbo, ki bi v veliki meri preprečevala, da bi do omenjenih telesnih okvar in hib sploh prišlo. Rekli smo — šolski program ,n to poudarjamo, ker se zavedamo, da je krivda učiteljev pri tem omejena, saj so učni programi tako sestavljeni, da učitelji z učenci niti ne utegnejo predelati učne snovi, kaj še, da bj imeli ras za telovadbo. V ostalem pa b. učitelji, tudi če bi hoteli na lastno pest bolj skrbeti za telovadbo, naleteli na skoraj nepremostljive težave, saj bi morali z učenci telovaditi kar v razredih med klopmi, ker slovenske osnovne šole na Tržaškem, z izjemo šole pri Sv. Ani — sploh nimajo telovadnic v mnogih primerih pa niti primernih dvorišč. Skratka — v slovenskih osnovnih šolah je telesna vzgoja na najnižji stopnji ali bolje — na tleh.
V srednjih šolah je stanje za spoznanje boljše. Program predvideva po 2 uri telovadbe na teden, kar je sicer malo, toda vedno-bolje kot nič. V teh dveh urah si profesorji telovadbe prizadevajo. da bi nudili dijakom čim več, toda kaj, ko so prisiljeni delati v skrajno neugodnih pogojih in o-koliščinah. Ali ste že bili kdaj v «telovadnici», kjer telovadijo dijaki in dijakinje vseh nižjih srednjih šol, višje realne gimnazije, trgovske akademije in učiteljišča? Ne! No, potem si res ne morete predstavljati kakšen prostor je to. To »telovadnica* je navadna soba morda nekdanji razred, ki jo je mogoče le z največjo dobro voljo in ne brez humorističnega navdiha imenovati telovadnico. V prostoru 6x12 m mora včae:h telovaditi nad 30 učencev in še več. Okna so obrnjena na prumet.no cesto po kateri vozijo ves dan avtomobili, tako da vdira v sobo (pri zaprtih oknih seveda ni mogoče telovaditi) slab zrak s strupenimi hlapi in bacili. In ker se v tej edini »telovadnici* začne pouk ob o-smih zjutraj in nadaljuie ves dan do sedmih zvečer, si lahko predstavljamo, kakšen zrak mora biti v njej.
Spričo takega kriminalnega stanja je vsako resno in načrtno telesno-vzgojno delo nemogoče. Tega se dobro zavedajo tudi profesorji telovadbe ki zato v mejah možnosti skušajo tudi jzven šolskih obveznosti nuditi mladini kar :,m šola sama ne nudi. Primer takega iz-venšolskega delovanja je tudi turnir v priljubljeni igri #med dvema ognjema*, ki ga je organiziral prof. Pavletič za dijake nižje realne gimnazije, katerega so se udeležili vsi razredi. Tekmoval; so po izločilnem sistemu in končna lestvica je bila naslednja: III. b razred, II. b razred, MI. a razred. I. b razred, I. a razred, Ic razred in II. a razred.
REZULTATI: I.a - I.c 2:0,
I.b - I.a 6:0, Il.b . Il.a 8:0,
II.b - I.b 5:0, IH.b - Ill.a 8:0,
IH.b - Il.b 7:0.
Za naj Vič je presenečenje turnirja je poskrbela ekipa
II. b razr., ki se je nepričakovano uvrstila na drugo mesto pre-.i ekipo III. a razreda, ki je kljub temu, da ima v svojih vrstah nekai zelo dobrih igralcev, izgubila proti paralelki b kar z 8:0. Najslabše se je odrezala ekipa II. a razr., ki so jo prehiteli vsi trije prvi razredi. Med posamezniki so se najbolj odlikovali Neubauer, Ki ferzin. Drašič in Kušuta iz III. b razr. ter Senčar, Stegu, Sancin, Plahuta, Javornik in Antoniru iz III. a razr. V ostalih razredih je b'la kvaliteta igralcev precej slabša.
Poleg tega in podobnih srečanj izvenšolskega teles-novzgojnega programa, toda vedno v okviru šol, pripravljajo slovenski srednješolC' za prihod.ije dni atletski dvoboj med Tržačani in Goričani in v prihodnji šolski dobi morda se kaj. Toda vse to je, kot smo že omenili, Izključna zasluga profesorjev telovadbe, ne pa šolskega programa kot takega, ki je — kar se telesne vzgoje in športa tiče, skrajno pomanjkljiv m nazadnjaški ir. zato vreuen najstrožje kritike. In kar je pri vsem tem še najslabše je to, da tud; perspektive niso nič boljše
P-zio
Tri dni pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Prognoze vedno bolj im strani Brazilije
10 goiov jugoslovanske reprezentance na treningu v Vesterasu
Osebne izkainite
STOCKHOLM, 4. — V pričakovanju pivih tekem za svetovno nogometno prvenstvo so na dnevnem redu ugibanja in prognoze o plasmaju posameznih reprezentanc. Značilno za te prognoze je, da se vedno bolj nagibajo na stran Brazilije kot glavnega favorita za končno zmago. Referendum med delegati, ki sc prišli v Stockholm na kongres FIFA. je dal naslednji izid; 1. Brazilija 16 točk, 2. SZ 10 točk, 3. Argentina 9, 4. Anglija 8, 5. CSR in Švedska 7,
7. Jogosilavija 5, 8. Madžarska 4.
Anketa, ki so jo izvedli švedski listi pa je dala naslednje tavorite:	1.	SZ (27
odstot. glasov), 2. Braziliji 23.5 odstot., 3. Argentina in Jugoslavija 10,5 odstot., 5. Anglija 7,5 odstot. itd.
Za nedeljsaa srečanja je dala anketa naslednje rezultate (prva številka pomeni zmago prvoimenovsne reprezentance; druga neodločen rezultat, tretja pa zmago drugoimenovane enajsterice):
Mehika -	Švedska	0.	8,	18,
Madžarska	Wa!es	8.	0.	1,
Francija	Paragvaj	1.	4.	5,
Jugoslavija	- Škotska §,	0.	t,
Anglila - SZ 4, 5, 3, Brazilija -Avstrija S, 3, I, Argentina Nemčiia 6, 8, 4. Irska - CSR
8, 1, 9.
« * *
VEStERAS, 4. — Jugoslovansko nogometna reprezentanca ie sinoči odigrala v Vesterasu zadnio trehir.g tekmo pedi selekciji II švedske lige Vesternsa. Zmagali so Ju. ■»oslovem z 10: 2. Tekma je pokazala, da lahko tehnični komisar Aleksander Tirnanič lačunr z vsemi najboljšimi i-gralci, ki so bili poškodovani, -ključu z Bearo. Milutinovičem in Sekularcem. čeprav »'osledrja dva nista v svoji najboljši formi.
V orvem polčasu je jugoslovanska reprezentanca nastopi, la v naslednji postavi;
Beara; Sijakovič, Crnkovič; Krstič, ZetMic. Boškov; Peta-kovič, Veselinovič, Milutinovič, Sekularac, Rajkov.
V drvgem polčasu je namesto Sckularca igral Ognjanovič. V 25’ je moral zapustiti ;griščc Sijakovič. ker se je poškodoval pri trčenju z Bearo, nekaj minut pred koncem pa ,;e Sar.tek zamenjal Krstiča.
Jugoslovani so s svojo igro -adovr.ljili le v zadnjih” 15’, ko so dosegli večino golov. Najslabše je igral napad, v katerem ni bilo povezanosti. r-oseb/:o slab je bil srednji trio. 'zvrstno pa je igrala o-uramb-, tako da razen Boško-va, ki je večkrat napačno po-lajal žoge, vsi zaslužijo pohvalo.
Gole so dosegli: Milutinovič ■n Veselinovič po 3, Sekularac, Petak ivič, Ognjanovič in Rajkov pa po enega.
Glede postave, s katero bo •'»stopila Jugoslavija v nedeljo proti Škotski, se Tirnanič se ni dokončno odločil vendar
Sobota, 7. jun.: Sirola-Ulrich
Pietrangela - Nielsen.
DOSEŽEN SPORAZUM
Vse tekme po televiziji!
RIM, 4. — FIGC je danes dosegla sporazum z RAI-TV glede pre-iosa vseh tekem za svetovno nogometno prvenstvo, ki jin bo oddajala mreža Evroviiije. Klubi, ki igrajo 8. in Jo t. m. tekme za italijanski pokal, so dobili dovoljenje, da lahko te tekme anticipirajo na soboto.
HOKEJ NA KOTALKAH
Portugalska osvojila pokal Lizbone
LIZBONA, 4. — Portugalska je zmagala v tekmovanju za «Pokal Lizbone* v hokeju na kotalkah. V zadnjem in odločilnem srečanju je premagala Italijo s 5:2,
lllltlllllllllimiHIIIHIUIIIIHIIIIIIIMIIIIIIliltlllMIIIII.flHMtlHIIHiHIMlIlimilllllllMIIIIUIIUMHHllIllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIHIIIIHHMtliiMItnilim
pa je negotovost samo glede napadalne vrste.
£ * *
HAF I.SINGBORG, 4. — Danes dopoldne je prispela v Haelsirgborg s parnikom iz ileloingoera na Danskem tudi češkosic vaška reprezentanca, tako da so sedaj na Švedskem ,-se, razen angleške, ki je nabavila svoj prihod za jutri.
 «»-------
PRED DOLOMITI...
«(iiro» je počival v Levico Terme
LEVICO TERME, 4. — *Gi-ro» je danes počival v Levico Terme. 24 ur odmora je bilo kolesarjem po 16 bolj ali manj napornih etapah kar potrebnih, posebno še, ker se bo jutri z Dolomiti začel najtežji del proge.
Jutrišnji etapa od Levico Terme do Bočna utegne bit’ odločilna ,n Baldini bo mora! v njej potrditi svojo prem c nad vsemi ostalimi udeleženci, v kate-o sicer vsi verujejo, niso pa vanjo še povsem prepričani. Vprašanje je namreč, kako se bo Baldini, ki po svojem značaju ni gorski vozač, znašel na dolgih m napornih vzponih na Pordoi,
Campolongo in Gardeno ort katerih segata prvi in tretji precej čez ,2000 m nadmorske višine.
Najhujši nasprotniki svetovnega prvaka bodo na teh vrhovih in še na naslednjih v etapi Bocer. Trident Belgijec Brankart,- ki zaostaja v splošni klasifikaciji 4’17” za Bal-dinijem, ki pa je znan specialist za gorske vožnje in obenem izvrsten tudi v ravninah, Luksemburžan Gaul z zaostankom 6’07”, ki je trenutno sicer nekoliko izven forme, v ostalem pa zmožen
vsakršnega	presenečenja. Mo-	V športu	je	skoraj	vedno	slavije v	nedeljo	8. t.
ser,	Poblet	in	eventualno tu- j	tako: kdor	dobro	začne,	tudi	1 Škotska, pomudimo	se najprej
,,	   14------  ■	•	■	*»-'---—1 pri njej.
***
Najbolj	preprost	račun je
za Jugoslavijo ugoden. Jugoslavija je pregazila Angleže s 5:0, Angleži pa Škote s 4:0. Toda če je ta račun najbolj preprost,	pa je	tudi zelo
naiven in	nevaren.	Skoti niso
samo izvrsten temveč v vseh pogledih dorastel nasprotnik. Igrajo isti nogomet in na e-nak način kot Angleži. Večina reprezentativcev igra v an. gleških profesionalnih klubih. Vsi so šolani in popolni nogometaši z vsemi prednostmi angleškega nogometa, pa tudi z njegovimi pomanjkljivostmi. V kvalifikacijskem tekmovanju so premagali Švico s 3:2 in 2:1, s Spanci pa so doma zmagali s 4:2, v Madridu pa izgubili z 1:4.
Za Britance in njihove re-
V naslednjem podajamo glavne osebne podatke o članih jugoslovanske nogometne reprezentance za svetovno prvenstvo:
VLADIMIR BEARA, vratar, rojen 2. .11. 1928, član Crv. zvezde. Igral je 55 tekem za reprezentanco. Odlikuje se z elastičnostjo in sijajnim refleksom.
SRBOLJUB KRIVGKUCA, vratar, rojen 14. 3. 1928, član Vojvodine. Igral je 7 tekem za A reprezentanco, 3 za B reprezentanco in 2 za mlado reprezentanco. Doslej še ni prišel do izraza, v reprezentanci pa uspešno zamenja Bearo.
VASILIJE SIJAKOVIC, desni branilec, rojen 2. 8. 1929, član Beograda. Igral je 4 tekme za A reprezentanco in 4 za B reprezentanco. Je borben, srčen in požrtvovalen, trenutno je branilec številka 1.
TOMISLAV ČRNKOVIČ, levi branilec, rojen 17. 6. 1929, član Dinama. Igral je 38 tekem za A reprezentanco in 2 tekmi za mlado reprezentanco. V igri je oster, sicer pa trden ko zid.
NOVAK TOMIČ, rezervni branilec, rojen 7. 1. 1936, član Crvene zvezde. Igral je 2 tekmi za B reprezentanco in 2 za mlado reprezentanco. Je hiter in borben ter dobro igra z glavo.
VUJADIN BOSKOV, desni krilec, rojen 3. 5. 1931, član Vojvodine. Igral je 55 tekem za A reprezentanco. Nogometaš višjega razreda, ki redkokdaj zataji.
BRANKO ZEBEC, srednji krilec, rojen 17. 5. 1929, član Partizana. Igral je 40 tekem za A reprezentanco in 1 tekmo za mlado reprezentanco. To je skratka «all round* nogometaš, uspešen na krilu in v krilski vrsti.
DOBROSLAV KRSTIČ, levi krilec, rojen 5. 2. 1932, član Vojvodine. Igral je 24 tekem za A in 2 tekmi za B reprezentanco. Je odličen v obrambi in soliden v napadu, sicer pa marljiv kot mravlja.
ALEKSANDER PETAKOVIC, desno krilo, rojen 6. 2. 1930, bivši član Radničkega. Igral je 12 tekem za A in 3 tekme za B reprezentanco. V njem sta združena borbenost in izreden smisel za ogrožanje nasprotnika z nevarnimi napadi.
TODOR VESELINOVIČ, desna zveza, rojen 22. 10.
1930, član Vojvodine. Igral je 27 tekem za A in 4 tekme za B reprezentanco. Sposoben je, da včasih tudi sam doseže zmago za svoje moštvo. Je zelo dober strelec, ima pa včasih smolo.
MILOŠ MJLOTINOVIC, srednji napadalec, rojen 5. 2. 1933, nekdanji član Partizana. Igral je 32 tekem za A reprezentanco. Igralec velikih sposobnosti, dobro povezuje napad.
DRAGOSLAV SEKULARAC, leva zveza, rojen 3. 11. 1937, član Crvene zvezde. Igral je 5 tekem za A reprezentanco, 2 pa za mlado reprezentanco. Je najmlajši član državne reprezentance. Odlikuje se s sijajno tehniko in dobrim preigravanjem nasprotnika.
ZDRAVKO RAJKOV, levo krilo, rojen 5. 12. 1927. Clan Vojvodine. Igral je 25 tekem za A reprezentanco, 1 za B in 2 za mlado reprezentanco. Najstarejši član državne reprezentance. Eden najboljših tehnikov in dober strelec.
ILIJAS PASIC, krilo, rojen 4. 7. 1933, član Železničarja — Sarajevo. Igral je 8 tekem za A reprezentanco, 4 za B in 1 za mlado reprezentanco. Hiter in prodoren.
LUKA LIPOSINOVIC, rezervno krilo, rojen 12. 5. 1933, član Dinama. Igral je 6 tekem za A reprezentanco, 9 za B in 1 za ihlado reprezentanco. V mejah svojih sposobnosti je koristen in učinkovit.
RADE OGNJANOVIČ, rezervni srednji napadalec, rojen 1. 7. 1933, član Radničkega. Igral je 3 tekme za A reprezentanco, 3 za B in 1 za mlado reprezentanco. V igri je močan in prodoren.
IVAN SANTEK, rezervni krilec, rojen 23. 4. 1932, član Dinama. Igral je 4 tekme za A reprezentanco, 4 za B in 3 za mlado reprezentanco. Boljši v ofenzivni kot v obrambni igri.
VLADIMIR POPOVIČ, rezervni krilec, rojen 17. 3. 1935, član Crvene zvezde. Igral je 6 tekem za B in 2 tekmi za mlado reprezentanco. Borben in ambiciozen.
MILO RAD MILUTINOVIČ, rezervni srednji krilec, rojen 10. 3. 1935, član Partizana. Igral je 3 tekme za B reprezentanco. V kratkem času je v nogometu doživel zelo velik vzpon.
 miiiiiiiiiinHliiiiliniiimiimiilllillHillimiiiliimiimiliimiiiimitlimMimiiiiiiii"""""11
NASPROTNIKI	JUGOSLAVIJE
ŠKOTSKA-PRVA OVIRA
Negativna bilanca v medsebojnih srečanjih - Zadnji rezultati Škotov: z Anglijo 0:4, z Madžarsko 1:1, s Poljsko 2:1
di Bahamonies. ki pa ima že | dobro konča. Boksar, ki prvi precejšnji zaostanek. Seveda j plasira silovit udarec, se opo-
pa bo moril Baldini paziti tudi na druge dirkače, kajti presenečenja so v kolesarstvu vedno možna.
Jutrišnja etapa velja za športno stavo TOTOSPORT št. 2.
TENIS
Izid žrebanja Italija - Danska
KOPENHAGEN, 4. — Izid žrebanja za teniško srečanje med Italijo in Dansko za Davisov pokal:
Četrtek, J Jun.: Sirola (It.)-Kurt Niela°n (D.)
Pietrangeli (It.) - Torben Ul-rich (D.)
Petek, 6. Jun.: Za igro dvojic moštvi še nista biii uradno določeni, vendar pa bosti italijansko dvojico skoraj gotovo sestavljala Pietrangeli m Sirola;
pumi, postane borben in zmede nasprotnika. Vratarju, ki prvi nevarni strel prestreže z učinkovito parado, je potem težko zatresti mrežo. itd. V velikih borbah uspešen začetek dvigne moralo, samozavest in neizčrpen vir energij.
Za letošnje svetovno nogometno prvenstvo velja i sto. Izid prvih spopadov bo morda odločilen za uvrstite v četrtfinale. In ker je nam najbolj pri srcu usoda jugoslovanske reprezentance, si bomo v treh poglavjih pred začetkom prvenstva natančneje o-gledali kdo in kakšni so njeni nasprotniki v izločilni skupini, ki jih bo morala premagati, če se bo hotela kvalificirati za nadaljnje tekmovanje in s tem
ne kot pa državne reprezen- čala neodločeno 2:2. Goli so
upravičiti prognoze svetovne prezentance je značilno, da športne javnosti, ki vidi v Ju- nimajo standardne postave, goslaviji enega glavnih favo- ■ Od tekme do tekme se spre-ritov prvenstva.	minja in zato so klubske e-
Ker je prvi nasprotnik Jugo. I najstorice često bolj homoge-
V nedeljo v društvenih prostorih pri Sv. Ivanu
Dvoboj <Škamperle»-srednješolci vodbojki.šahu innamiznemtenisu
V vseh treh disciplinah so zmagali Svetoivančani
V nedelji sc se v društvenih prostorih p.d. «S. Škamperle* na stadionu »Prvi maj* srečali mladinci DSS in sveto-ivanskega društva. Tekmoval so v namiznem tenisu, odbojki in šahu. V vseh treh disciplinah so zmagalj «Skamperlov. ci». V odbojki z rezultatom 3:2, v namiznem tenisu s 4,5:1,5 in v šahu s 3:1.
V odbojki sta se ekipi pomerili na malem 'grišču. Vetra, ki je zadnjič na tekmovanju z mladinci Dijaškega doma kvaril igro, nj bilo. Lepo vreme se je tudi odražalo na tekmovalcih samih, ki so igrali bolj požrtvovalno jn dovršeno. Ekip1 sta nastopili v postavah:
DSS: Furlanič, Palčič. Svetina (Kojanec), Tomažetič, Starc, Spacal.
»ŠKAMPERLE*: Jurkič, Ju-rinčič. Posega. Mijot, Šušteršič, Rupel.
Za prva dva seta je bilo značilno, da so Svetoivančani
vedno že visoko vodih, pa so jih nasprotniki le prehiteli in zmagali. .Seta sta se končala oba v korist srednješolcev; pr. vi 15:12, drugi 16:14. V tretjem setu pa, ko je »Skam-perlovccm* silila voda v grlo, so zmagali s 15:10. Po tej zmagi se je Svetoivančanom mo. rala dvignila, srednješolci pa so občutno popustili. Ostala dva seta sta se končala v korist prvih z veliko razliko v točkah 15:9 in 15:3 Najboljša na igrišču sta bila za DSS Furlanič, ki je zelo požrtvovalno igral v obrambi, za
»Škamperle* pa Jurkič, ki je ostro streljal. Pripomniti je treba, da srednješolci niso igral: v najboljši postavi. Sodil je prof. Pavletič.
V namiznem tenisu so tekmovali za srednješolce: Germani, Nardin, Pertot in Ščuka; za «Skamperte»:	Grbec,
Vuga, Posega in Jurkič. .
Posamezna srečanja so se končala:
Germani - Grbec 1:2	(17:21,
21:19, 16:21); Nardin - Vuga 0:2, (12:21,	14:21); Pertot Posega
0:2 (16:21, 13:21); Ščuka - Jurkič 2:1	(21:19, 17:21, 24:22);
Germani, Nardin - Grbec, Vuga 0:2 (16:21, 8:21); Pertot, Ščuka-Posega, Jurkič 1,5:1,5 (21:15. 15:21, 21:21).
Zlasti je bil zanimiv dvoboj zadnjih dvojic. V tretjem in odločilnem setu ni hotel nihče popustiti: Pertot in Ščuka sta že vodila z 18:12 pa sta ju nasprotnika dohitela in sta izenačila z 20:20; za zmago je bilo treba doseči dve točki zaporedoma, najprej sta točko dosegla srednješolca, a Svetoivančana sta spet izenačila in tako sta si dvojici v obojestransko zadovoljstvo točko delili.
Istočasno s ping-pongaši so tekmovali tudi šahisti. Igrali so na štirih deskah in sicer za DSS: Spacal, Volčič, Tomažetič Kravos: za »Škamperle*: Kovačič, Birsa, Mijot.
Grbec. Posamezne partije so j mo dvakrat po vojni. Jugo-se končale:	Spacal - Kovačič i slovanska bilanca je negativ-
0:1, Volčič-Birsa 0:1, Toma. I na: en poraz in en remi. Skoti žetič - Mijot 1:0, Kravos • Gr- j so gostovali v Beogradu 15. bec 0:1.	A. RUPEL I maja 1955 in tekma se je kon-
tance. Skoti so to pomanjklji. V,ost skušali v zadnjih dveh letih odstraniti. Predvideli so sistematične priprave, ki bi pih moral zaključiti slavni menažef Manchester Uniteda Mat Busby. Muenchenska tragedija je to zamisel preprečila, toda priprave reprezentance so se kljub temu nadaljevale. Z e pozimi so se kandidati večkrat zbirali na trening tekmah. Februarja sta bila njihov nasprotnik reprezentanca škotske profesionalne lige in najboljši škotski klub Glasgou) Rangers. Marca je bil njihov sparing-partner klub Karts, nato pa so 19. aprila doživeli veliko razočaranje, ko so v Glasgovou izgubili proti Angležem s 4:0.
Poraz je vnesel v vrste Škot. skih reprezentantov vznemirjenje, imel pa je tudi svojo dobro stran. Mnogi izmed i-gralcev so bili črtani iz seznama kandidatov. Odpadli so Eard, Forrest in Eving, drugi štirje dotedanji etitularcis pa so prešli med rezerve.
Moštvo je dobilo novo fizio. gnomijo in priprave so se nadaljevale. 7. maja je prenovljena reprezentanca polagala izpit. V Glasgovou se je tokrat pomerila z Madžan in po razburljivi borbi se je tekma končala neodločeno 1:1. Škotska reprezentanca je izpolnila pričakovanje. Njihovo moštvo je dr', ogrodje v naslednjem sestavu:
Younger; Caldovv, Hew.e; Turnbull, Evans, Cowie; Leg-gat, Murray, Mudie, Collins. Imlach.
V zadnjih tednih je to moštvo z določenim številom rezerv pospešilo priprave v nekem letoviškem kraju, kjer so trenirali do 1. junija. Potem so premagali Poljsko z 2:1 in odpotovali na Švedsko kamor so prispeli 2. t. m.
# * *
Jugoslovanska reprezentanca se je sestala s škotsko šo-
bili doseženi v prvem polčasu. Jugoslovani so dvakrat vodili, toda Škotom je obakrat uspelo izenačiti. Cez leto in pol je bilo povratno srečanje v Glasgowu. Skoti so bili bolj. ši in so zmagali z 2:0. Od Ju-goslavanov sta tokrat zadovoljila samo Horvat in Beara.
Jugoslovani so potemtakem dolžni Škotom revanž, ki pa ni važen za uravnovešenje bilance v medsebojnih odnosih, temveč v prvi vrsti za kvalifikacijo v četrtfinale. Naloga ne bo lahka. Prvi korak bo najtežji.
PLAVANJE
SYDNEY, 4	—	V	okviru
priprav za športne igre britanskega imuerija je avstralska plavalka Sandra Morgan neuradno izno jšala svetovni rekord na 800 m in 880 yardov prosto s časom 10T5”. Uradni rekord na obeh progah ima njena rojakinja lisa Konradi s časom 10 i6”2.
SKLEPI UEFA
Pokal narodov brez Italije
STOCKKULM 4. - Združenje evropskih nogometnih
zvez (UEFA) je danes skled' lo uvedbo tekmovanja za evropski posai narodov. Kiju-' močni opoziciji britanskih T nekaterih drugih delegatov. K' so se sklietvali na prenatrpaj nost programov, je kn.nzr':* UEFA izglasoval zadevni proc-log in 17 držav je že izr«*1 0 željo po sodelovanju v tekmo-vaniu. Te države so:' Avstr*' ia, Bnlga-;ja. CSR, Danska. Vzh. Nemčna. Francija, Grčija. Madžarska, republika ^ ska. Norveška. Poljska. Por"J-galska, Romuniia. SZ. Soani-ja, Turčija in Jugoslavija.
Tudi Italija je glasovala uvedbo pokala, vendar pa )e predsednik FIGC Ottorino Ba-rassi sporočil, da se Italija zaradi prenatrpanosti svojega nogometnega koledarja tekrnC” vanja ne no udeležila. Ur*«-ve, ki se še niso priiavilc imajo Čas. da to storijo u0 petka, ko bo izvedeno žreb«-
nje	.
Turnir bo potekal po tzio-č’'nem sistemu s povratnih11 tekmami. Datumi in kraji kem bodo določeni v prihod-njih dneh. menijo pa. da se bo turnir začel v jeseni «*' celo soom-adi.
UEFA je tudi soglasno sklenila, da se Manchestru Mm-tedu dovo11 sodelovanje v tekmovanju za pokal evropskih prvakov za 1. 1959 poleg an' gieškega Drvaka WolwerhamP' tona.
Triestina pred prvo tekmo za italijanski pokal
Santelli in Gerbaudo sta včeraj trenirale
0d petih golov za titularce, je Santelli dosege! tri
V okviri, priprav za sobotno srečanje s Sarom Kaven-no za italijanski nogometni
pokal, je imela Triestina vče- _____________ _	____ _____
raj popoldne na občinskem i strani. Za ‘dularce je prvi »jj stadionu trening tekmo, kate- dosegel Milani iz 11-metrO ' re sta se udeležila tudi nova ke, drugega pa Santeili-člana tržaškeea lieaša Santelli Jmopm nničac. le Ti-inca ts-
Trinca, Antoni, Ceppa.
V prvem polčasu, ki j® . jal dobrih 45', sta bila žena po dva gila na vsjj*,
člana tržaškega ligaša Santelli in Gerbaučo ki sta p-išla ‘z Turina v z:,meno za Petrisa in Mazzera oz Vargliena.
A moštvo: Rumich; Bellom, Costelli; Tulissi Gerbauoo. Rimbaldo; Olivieri, Santelli, Milani, Pagi ni. Renosto.
Rezerve: D Davide; De Ni-colai, Braci: Petagna, Monde. Romanutto, Puia, Clemente,
drugem poičasu je Trinca menjal Pagtmija. v moštvo r zerv pa so vstopili Drion. * scotto in proti koncu At'ti*’ Tltularci .o dosegli še tli * le (2 Santelli. 1 Trinca).
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
trst
/'VIADIMIK BARTOL---------------------- 93	-v
■ALAMUT")
»Zakaj si me klicala?* je nejevoljno vpraAal.
«Ne jezt se, gospodar. Vse gre dobro, razen v tem vrtu. Ali Mirjam ne ve, ali pa noče vedeti, kako se užuga mlečno-
zob fantič.*
Pripovedovala je, kar je bila siišaia in opazila.
«Zdi se mi, da je Mirjam ubrala pravo pot. Ibn Tahir se namreč razlikuje od drugih mladičev. Ali je to vse, za kar si me klicala?*.
»Pravo pot je ubrala? To praviš meni ko vei, da ga ni bilo moškega, ki bi se mi bil mogel upreti? Jaz sem torej zate šušmarka, a Mirjam umetnica?*.
Hasan je zatrl nasmešek.
»čemu se prepiraš? Mirjam ima pač drugačne nazore
o teh stvareh*.
«Ona da ima nazore? Sveta nebesa! Od kod naj bi Jih bila vzela? Mar od svojega starega juda? Ali od tistega puščavskega divjaka?*.
»Kaj pa, če jih ima od mene?*.
»Ponižal bi me rad. Toda vedi, slutnjo Imam, da te bo izdala fantu. Zaljubila se je vanj*.
Zaradi teme ni opazila rdečice, ki Je udarila Hasanu v lice. čutila pa je, da ga je prizadela.
«Ljubita se in grulita kot golobčka Veš, on je pesnik, in to nikoli ne zgreši učinka na žensko srce. Od zdaj bo
trepetala zanj. Deklice je nalašč poslala iz sobe, da bi bila z njim	na	samem. Posvarila ga bo, naj	se	pazi*.
Tla	so	zaškripala pod koraki. Adi	je	privedel Rikano.
Zdrznila se	je, ko je zagledala Hasana	poleg Apame.
»Ne	boj	se. Kaj počne dvojica?*.
»Videti je, da se je Ibn Tahir zaljubil.*
»In Mirjam?*
Rikana je povesila pogled.
«Ne vem.*
«Rad bi ž njo govoril,* je dejal Hasan.
Rikana je v zadregi pogledala Apamo.
»Kaj se obotavljaš?* je vprašal.
»Kako naj ji to povem? In če bi šel Ibn Tahir za njo?* «Mora priti. Sama bo našla izgovor.*
Poklonila se je in odbrzela. Ko je vstopila, jo je Mirjam tiho vprašala:
»Si bila pri Apami?*
»Da. In Seiduna je pri nabrežju. Čaka te. Izmisli si izgovor za Ibn Tahirja in pojdi.*
Mirjam se je vrnila k Ibn Tahirju.
»Ali me zares ljubiš?*
«Ti dvomiš?*
»Dokaži. Zloži pesem name.*
Ibn Tahir se je prestrašil.
»Kako naj spesnim jaz, siromak, nekaj, kar bi bilo tebe vredno? Mirjam, ne dopusti, da se osramotim.*
»če me ljubiš, zloži pesem.*
«Kako bi to zmogel? Vpričo tebe...?*
»Ne boj se. Ne bom te motila. Pojdem v vrtove in ti naberem cvetja Ti pa ta čas zloži pesem o svoji ljubezni.* Obrnila se je k dekletom.
»Ve ostanite pri njem in mu igrajte na glasbila.*
Rikani je šepnila, ko je odhajala:
»On ne sme iz dvorane! Ve odgovarjate.*
Ogrnjena v plašč je odhitela v vrtove.
Pri čolnih je zagledala Hasana. Trdo jo je prijel za roko, »Ali veruje, da je v raju?*
«Zaljubljen je in zato veruje, da je v raju*.
»To ni odgovor. Nekam izpremenjena se mi zdiš. Vedi, da	ne bo milosti, če se fant ne	bo izkazal.*
«Jaz jamčim, da se bo. Ti	pa zapovej Apami,	naj	se
ne	plazi okrog kot pošast in naj me ne moti	pri	delu.*
«Bolje bi bilo, da si ostala	hladna. Pazi,	da	ne	izgubiš
vajeti iz rok.*
Ali je prav slišala? Hasan se čuti prizadetega? Torej mu Je bilo le nekaj do nje?
»Ne boj se, Ibn Saba. Vajeti držim trdno v rokah.*
»To sem pričakoval... Kako si se izgovorila, ko si odšla? »Dala sem mu nalogo. Velela sem mu, naj mi zloži pesem.* Prijel jo je pod roko in jo zapeljal nekaj korakov po stezi od obrežja.
»Misliš, da se je hudo zaljubil?*
»Vsekakor.*
»In ti?»
»Ali te to zanima?*
«Bržkone. Sicer bi te ne vprašal.*
»Ibn Tahir je nadarjen mladenič. Toda pot do moža bo še dolga.*
»Vrni se zdaj in ga čimpre1 uspavaj.*
Ni se mogla ubraniti. Tiho se je zahihitala.
Poljubil jo je na čelo in se vrnil k Apami.
»Zdi se, da Je gospod ljubosumen.*
«Mogoče. Vsekakor pa manj, kot je ljubosumna Aparna,> Pomahal ji je v pozdrav in velei Adiju, naj ga prepeUe na grad.
«Ko se vrnem za stolp, bom dal znamenje trobačeifl-Dovolj bo rajanja za nocoj.*
Neka teža mu je legla na srce. Spomnil se je OmarJ Hajama. V Nišapurju leži na blazinah in pjie vino. Stre mu lepa deklica, on pa zlaga pesmi in se smeju celemu svetu. Razmišlja in spoznava. Uživa spokojen mir. Ta trenutek S je zavidal.
»Da, on je, ki si je bil med nami tremi izbral najboljši del-*
• • •
Deklice so videle, da se je Mirjam vrnila z nasmeja11’1^ obrazom. Prinesla je cvetja polno naročje in ga usula h Ibn Tahirja, ki se je sklanjal nad popisano tablico. Tak jim je odleglo.
«Ali si zložil pesem?*
«Poizkusil sem vsaj.*	.	.	,
»Nekaj nam je že čital,* je dejala Sit. «Oči boš vrte »Umiram od nestrpnosti.*	.
Vzela je kroglico in jo obdržala v pesti. Spustila se J ob Ibn Tahirju na kolena. Naslonila se je nanj in mu preko ramena na tablico. Neopazno je spustila kroglico v c čital je:
»Ah, Jaz drugi Perhad, kje sem slutil,
Da takč ljubezen hitro pride.
Kje sem vedel,
Da nje moč je tako silna,
Da nadvlada čustva do Preroka tn Seidune In do Alija Mučenca,
Ki je srcu bil doslej najdražji.	,,11
(Nadaljevanje sle