DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 44
Gorica-Trst, 29. oktobra 1948
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,-Naročnina: Mesečna L. 65.-Za inozemstvo mesečno L. 95.-
Pofit. fisk. ra«. St, S-1B127
Izhaja vsak petek
^Demokracija in enakopravnost
Goric« 28. oktobra 48
Ko smo stopili na plan z našim demokratičnim tednikom in začeli graditi našo politično organizacijo na štirih neporušnih stebrih svetovne demokracije: svoboda besede in tiska, svoboda vere, svoboda združevanja in svoboda pred ustrahovanjem, smo se zavedali, da je edino naše gibanje život v orno in sposobno zagotoviti naši narodni manjšini bodočnost.
Po strašnem polomu, ki ga je doživel italijanski narod, ker se je dal speljati v fašistični totalitarizem, je bilo več kot naravno, da se je odpovedal vsem , diktatorskim gonom in njihovim krivičnim m nasilnim metodom ter se oklenil demokratične miselnosti.
Obsodba fašizma je odprla italijanskemu narodu vrata v krog demokratičnih zapadmh narodov. Če pa hoče v tem zboru imeti veljavo in vplivno besedo, bo moral demokratična načela izvesti do vse polnosti in jih izvajati v vseh podrobnostih. Ta demokratična načela pa neizprosno zahtevajo, da mora tudi naša manjšina imeti vse pravice, ki koreriinijo in izvirajo v demo-
Slovenci!
Na žalost pa žive v naših krajih še vedno ljudje, ki se
»Kdor v nedeljo 31. oktobra ne gre na volišče, ni Italijan«, naglašajo že nekaj dni italijanski časopisi in napisi, ki jih je dala razobesiti »Lega Nazionale«. Ta poziv, ki je obenem grožnja, je naperjen proti Slovencem, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta »Lega Nazionale« in »FUCI« (Zveza italijanskih katoliških visoko-šolcev) objavili, da bodo izključeni iz združenja tisti člani, ki ne bodo šli glasovat. Isto tudi AGI, to je najbolj nacionalistično usmerjena italijanska mladinska organizacija. Poleg' tega pozivajo vse te italijanske organizacije, listi in stranke, naj volivci glasujejo za »nacionalne liste«, in pri tem izrecno poudarjajo, da so tri liste: komunistična, frontaška in naša »proti italijanske«. Hvala lepa, gospodje Italijani, z demokristjani na čelu! Zakaj pa ste vi, demokristjani iskali Slovence, da bi jih stavili na vašo listo? Če je »proti - italijanska« naša zveza z njeno listo, so »proti-italijanski« tudi posamezni Slovenci, ki so na naši listi in od katerih ste vsaj enega iskali in prosili, naj sprejme kandidaturo na vaši listi. Tudi ste predlagali za skrutinatorja našega človeka; zavednega Slovenca! Mislili smo, da se nazivate »demokristjane« ker ste ali hočete
V nedeljo 31. oktobra
vsi na volišče
demokrščanska stranka se je na svojem širšem sestanku v Palmanovi izrekla za avtonomijo s posebnim statutom. Kakšna razlika med goriškimi in furlanskimi demokristjani!! Tam napredna demokracija, tu nazadnjaški nacionalizem, ki skriva sovraštvo proti Slovencem !
Zato moramo vsi brez izjeme na volišče in glasovati za slovensko skupnost. Kdor pozna soseda, slovenskega volivca in volivko, naj skrbi, da gresta na volišče. Omahljivce je treba lepo prepričati, da se nimajo ničesar bati, ker je vo-livna tajnost zajamčena. V sobici (kabini), kjer bo glasovanje, ni zraven nobenega, prav nobenega. Bolnike hrome in druge nezmožne, lahko spremlja drug volivec ali volivka na volišče in jim pomaga voliti v sobici, kjer ostaneta sama!
Ni brez pomena, da bodo predsedniki volivnih komisij skoro sami sodniki ali sodni uradniki iz'Benetk, le nekateri od goriškega sodišča, ki pa so vsi pošteni. Volivna tajnost in nepristranost sta tedaj dobro zajamčeni. Poleg tega pa je na vsakem volišču naš človek, ali kot član volivne
komisije ali kot zastopnik liste. Slovenski volivci in volivke, naj bodo torej brez vsake j skrbi in naj storijo vsi svojo 1 sveto narodno dolžnost.
Italijanskega naroda ne sovražimo
Ko terjamo naše pravice,; mi Slovenci italijanskega na-; roda ne sovražimo. Želimo z njim v miru živeti ob medsebojnem spoštovanju jezikovnih in narodno-političnih ter socialnih pravic. Italijanski narod ima tudi zdrave, klene in demokratične značaje, ki bodo znali uveljevati vsa načela demokracije in zadati u-darec tistim goriškim laškim šovinistom, ki iščejo uspehe in stolčke z bruhanjem strupa in sovraštva proti Slovencem. Nekateri so nam do pred kratkim sveto zagotavljali, da so za avtonomijo s posebnim statutom in za odkrito sodelovanje s Slovenci. Sedaj pa vidimo njihova imena na kandidatnih listah, ki nosijo odločen proti-avtonomističen in proti-slovenski program!
Taki značaji, take mevže bodo propadle, morajo propasti!
z vso, strastjo upirajo, 4u Wj.-WU--tej&i»&ki, .pa -vidimo,-da.:; v javnem življenju zmagala I ste vodje goriškega italijan-demokratična načela. Zadnjo iškega nacionalizma.
nedeljo 24. t. m. ob enajstih predpoldne je na Telovadnem trgu v Gorici zborovalo Ital. socialno gibanje (M.SJ.). Tej struji očitajo njeni politični nasprotniki, da je leglo fašizma. Ti očitki oči vi dno niso neopravičeni, kajti poslanec te skupine Robert Mieville in nekateri njegovi pristaši se niso samo izkazali v surovih napadih na nas Slovence, temveč so začeli uvajati znova fašistične manire — poslanec Mieville je pri svojem nastopu pozdravil poslušalce z rimskim pozdravom—.Posledica tega izzivanja je bila, da nacionalno italijansko mladinsko udruženje (A.G.I.), ki sprejema v svojih društvenih prostorih vse nekomunistične poslance in senatorje, ki obiščejo Gorico, g. Mievilleja ni hotelo sprejeti in mu je v posebnem pismu sporočilo, da pobija in bo pobijalo fašizem, pod katero koli krinko se bo skušal znova vgnezditi v deželi.
Ta pojav, katerega z zadovoljstvom beležimo, ni ostal osamljen. Tudi drugi italijanski krogi so se pridružili obsodbi novega fašizmu in so odklonili njegove poskusne balončke. Še celo »II Lunedi«, ki v borbi proti pravicam slovenske manjšine prednjači, govori i> »bolečih presenečenjih pri volivnih shodih«.
Komunistično-ofarski podvigi za železno zaveso, ki tukajšnjim nestrpnim elementom t mnogokrat služijo v o-pravičilo za njihove izpade proti nam, naše delo ovirajo in ga spravljajo v slabo luč. Toda to komunistično-ofarsko šarjenje je sedaj v usodnem precepu in nazaduje, medtem ko si resnična demokracija krepko utira pot in napreduje. Ona je nosilka človečanskih pravic, katerih morajo postati deležne vse narod-
To je bilo treba povedati, da bi se naši volivci in volivke ne pustili zapeljati od tistega znaka s ščitom in križem, ki ga noši demokrščanska lista.
Slovenci in Slovenke morajo v nedeljo 31. oktobra paziti na naš znak, na lipovo vejico, in prekrižati štirioglati prostor zraven nje! Pri volitvah 18. aprila ie šlo za politične volitve, ko nismo Slovenci imeli zadostnega števila volivcev, da bi lahko volili svojega narodnega poslanca. Zato so takrat Slovenci glasovali za demokrščansko listo, da bi tako pomagali k porazu komunistov, ki so zasužnjili našo matično domovino in stremijo za tem, da bo zavojevan ves svet!
Od nedeljskih volitev je odvisna na&a usoda
V nedeljo pa gre za upravne volitve, ki so za nas splošno narodnega pomena, ker z uspehom pri teh volitvah bomo lahko dosegli avtonomijo s posebnim statutom. Nismo sami, ki to zahtevamo, Furlani postajajo od dne do dne bolj odločni v zahtevi avtonomije s posebnim statutom in imajo lepo število senatorjev in poslancev, ki zagovarjajo te lepe in zdrave demokratične želje. Občina za občino se v Furlaniji izreka za posebno avtonomijo in tudi
•— Slovnici in Slovenke! V nedeljo 31. oktobra vsi na
vnllttPO 1 Gre za našo narodn0 Sast> za uve" VUllrclA' • ljavljenje naših pravic in za dokaz
našega obstoja in trdne volje, da se v Gorici ohranimo, razvijamo in procvitamo!
Slovenci in Slovenke, v nedeljo 31. oktobra odgovorite zasramovalcem in zatiralcem našega naroda in našega jezika, da smo tu, da tu ostanemo in da zahtevamo vse naše pravice!
ne manjšine, in tudi naša.
Zato v nedeljo vsi na volišče za lipovo vejico! Podpri -čajmo z. glasovnico pred vsem svetom našo voljo in moč in priborili si bomo vse pravice, ’ ki so povezane z demokratično ureditvijo javnega življenja in nam določajo enakopravnost v vseh uradih, ki poslujejo na naši rodni zemlji.
Polde Kemperle
Naš volivni shod
V nedeljo 24. t. m- se je vr- po besedo prepričajo svoje šil v Gorici naš volivni shod, j sorodnjake, da gredo glaso-katerega se je udeležilo lepo j vat za našo stvar. Zaključil je število volivcev in volivk. Zal, s tem, da je zbranim volivcem se je istočasno vršila tudi pri-1 pokazal praktično pravilni reditev slovenske Marijine način glasovanja.
družbe, katero je posetilo veliko število slovenskih volivcev in volivk. Pomota je nastala, ker se je mislilo, da bo naš shod predpoldne. Nič hudega, saj vemo, da bodo u-deleženci prireditve itak vsi volili po narodnih smernicah.
Volivni shod ie otvoril dr. Sfiligoj, ki je izčrpno orisal nujnost našega nastopa. Potrebno je, da odgovorimo našim narodnim nasprotnikom šovinističnega kova z demokratičnim nastopom, da si naših narodnih pravic ne pustimo od nikogar niti vzeti niti kratiti. »Slovenci morajo glasovati vsi« - je dejal dr. Sfiligoj - »da bomo dobili lepo število občinskih svetovalcev in na ta način lahko še bolj u-pravičeno zahtevali avtonomijo :s posebnim statutom, za katero se borijo tudi naši so-deželani Furlani.« Gibanje za posebno avtonomijo zavzema vedno večji obseg in so sedaj izgledi za njeno uzakonitev bolj ugodni kot lani, zlasti ker se zanjo potegujejo furlanski senatorji in poslanci. Dr. Sfiligoj je pojasnil z lepimi primeri pomen in praktično važnost avtonomije s poseb-
Za dr. Sfiligojem ie povzel besedo Polde Kemperle, ki je nositelj naše liste z lipovo vejico. On je najprej opozoril volivce na nekaj zgodovinskih dogodkov na Goriškem še pod Avstrijo in potem pod' fašizmom, ko so se v prvem primeru zvezali Italijani in Nemci na škodo Slovencev in tako dobili večino glasov in vse svetovalce v občinskem svetu. V drugem primeru pa je fašizem ukinil vse demokratične pravice ljudstva in i-menoval na občino svoje, ljudi, ki niso bili Slovencem nikoli naklonjeni in so bili zvesti pomočniki fašizma pri njegovem raznarodovalnem početju.
Potem je g. Kemperle orisal naš volivni program in povedal volivcem nekaj primerov, v katerih bodo slovenski zastopniki posebno odločno nastopili v občinskem svetu v prid slovenskih Občinarjev.
Shod se jc zaključil ob splošnem zadovoljstvu naših ljudi. Veseli so bili, ko so slišali kako njihovi soro.iaki, njihovi stari znanci, demokratično razpravljajo o političnih, niin statutom. Toplo je pripo-j upravnih in socialnih vpraša-ročil vsem volivcem, jiai z le- | njih, ki jih zanimajo in tarejo.
nar. odbor -Združenim narodom
- I
»Delegati totalitarne komuni* j stične vlade nas nikakor ne morejo polnopravno zastopati.« J. N. O. nam je dostavil sporne* nieo, ki jo je poslal g. dr. H. V. Evatu, predsedniku skup* ščine ZN. Prav tako je poslal to poslanico tudi g. Spaku, predsedniku političnega odbora skupščine ZN, kakor tudi g. Trigve Liu, generalnemu sc krc* tarju OZN.
Objavljamo jo z velikim zadovoljstvom v upanju, da ji bo posvečena v Parizu pozornost, ki jo zasluži.
Politika odstopanja, ki se je začela v Teheranu sc nadalje* vala v Jalti, Potsdamu, Lake Suc* cessu in Moskvi se bliža v Pari* zu svojemu koncu. Pet dolgih let' je ta politika z obžalovanjem, toda vendar žrtvovala toliko mi* roljubnih narodov Evrope, v prvi vrsti narode Jugoslavije in Polj* ske, zveste prijatelje in zaveznike v miru in vojni.
Že prvj hip te porazne politike i so vsi ti narodi videli, da so bili žrtvovani zaman. Dogodki, ki so nastajali, so v polni meri doka- i zali, da se ti narodi niso motili. Politika odstopanja ni upoštevala i najosnovnejšega dejstva, da so i interesi svobode enaki za vse in da nihče nima pravice žrtvovati svobode drugih in pri tem prive* sti v ojpasnost še celo svojo last* no. S politiko odstopanja in po* puščanja naprtim sovražnikom svobode ni samo ostalo razočara* nih toliko in toliko poštenih 'lju* di, ampak kar jc še huje, padlo je število svobodnih narodov in nevarnost suženjstva je s tem prišla do mej še ostalih svobod* nih držav.
Tako jc politika odstopanja, žrtvujoč druge narode, postala politika popuščanja svojih lastnih interesov, svoje samostojnosti, svoje lastne svobode. Tako je po? stalo to, kar je bilo zasužnjenim narodom že jasno, očitno in ra* zumljivo tudi svobodnim na* rodom.
In res, kaj so dosegli s politiko ‘odstopanja? Kakšni so bili rezul* tati? Bilj so porazni.
Sovjetska zveza jc podjarmila Jugoslavijo, Poljsko, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Češkoslo* vaško in Baltske države. Avstrija in Finska se borita za življenje. Grčija vodi državljansko vojno brez kraja, Turčija je v stalni mobilizaciji. Skoro polovico Nemčije s prestolico vred ječi pod jarmom Sovjetske zveze. V vsej ostali Evropi krepi Sovjetska zveza svoje pete kolone, ki imajo nalogo zavirati Obnovo Evrope. Azijski kontinent je delno že zgubljen, delno tik pred padcem. Znaki iste aktivnosti se opažajo po celi Afriki in do gotove mere tudi že na Ameriškem kontinentu.
Od časa navala barbarov na Rimsko cesarstvo še nikdar ni bilo civilizirno človeštvo v večji nevarnosti, kot je to danes pred navalon komunizma.
Sedanja borba za Nemčijo po* meni za vse: robstno ali svobodo. Kdor koli ne vidi te resnice, drvi v svojo lastno pogubo. Tega tm* gičnega problema nikakor ne mo* re rešiti en sam narod, pa naj jc še tako velik in močan. Ta |*ro* blem lahko rešijo samo s skupni* mi napori vsi narodi, to fe v mejah in izven mej sovjetskega satelitskega sistema. Tega pro* blema nikakor ni možno rešiti samo z materialnimi napori. Mar* shallov plan in vsi poizkusi ohno* ve v še svobodnih deželah bodo ostali brezuspešni, če se ho raz* diralno delo Moskve nadaljevalo. V prvi vrsti je potreben skupni moralni napor. Moralna ustava.
porušena s politiko odstopanja, mora biti zopet vzpostavljena. Treba je osnovati novo veliko zvezo vseh miroljubnih narodov, ki naj zajame svobodne in podjarmljene narode proti skupnemu napadalcu. Vsi ti narodi so si zvesti skupne borbe za vsem ena* ke ideale svobe.
Mi apeliramo na skupščino Združenih narodov; naj pozove vse te narode k združitvi skupnih naporov, da rešijo svobodo čl o ve* štva. Skupščina Združenih naro* dov lahko to napravi sklicujoč se na dejstvo, da so komunistič* ni, totalitarni režimi nasprotni načelu svobodnih narodov in člo* veka, postavljenim v Atlantski listini in listini Združenih na* rodov.
Upoštevajoč ta dejstva, delegati komunističnih, totalitarnih vlad nikakor ne morejo polno* pravno sodelovati pri delu Orga* nizacije združenih narodov in bi morali njihova mesta zasesti predstavniki podjarmljenih naro* dov. Samo na ta način bi OZN lahko dosegla moralno edinstvo sveta. Za to edinstvo je glavni pogoj in porok, da sc svet upre komunistični opasnosti, ki preti m skuša izvojevat; končno zmago. Sl. Jovanovič, Jov. Banjanin, V. Vilder, dr M. G&brilovič, R. L. Kneževič, K. Lj. Miletič
Od srede
do srede_
21. OKTOBRA : Obisk ameriškega zunanjega ministra v Rimu je služil samo prizadevanjem za mir, trdi edina razlaga, ki jo o tem dajejo italijanski odločujoči krogi,	•	Ameriški	vojaški	guver-
ner Nemčiji general C'lav, je dopotoval v USA na razgovore glede Berlina — Združene drža* ve so v zadnjih osmih letih dale raznim narodom približ. 66 mili* jard dolarjev podpor (skoraj JO tisoč milijard lir). — Uvedba ob* sednega stanja v Južni Koreji, kjer so komunisti začeli vstajo.
- Ameriško letalo na raketni pogon »5 .v I« je doseglo blazno brs zino 1600 km na uro. — Zahodni zastopniki v Parizu izjavljajo, da so njihove države pripravljene u makniti obtožbo proti Sovjetom, če ti prekličejo zaporo nad Ber* hnom. — Oboroženi spopadi med 'policijo in med stavkujočimi rdečim rudarji v Franciji. — Grški komunistični uporniki so letos iz* g ubili 25.600 mož. Od tega je bilo nad 10.000 ubitih, nad 7.000 uje*' tih, prav toliko jih pa pogrešajo, pravi uradno poročilo iz Aten.
22. OKTOBRA: Pot podložnis ških državah so začeli zbirati de* nar za stavku joče komuniste v Franciji in Italiji. — Španija bo takoj stopila na stran zahodnih sil, če bi prišlo do vojne proti komunističnim državam v Evro pi, je govoril španski konzul v Montrealu (Kanada). — Ameri* kanci bodo branili Korejo pred komunisti prav tako odločno, kas kor bi branili Kalifornijo, je iz jas vil ameriški vrhovni poveljnk na Japonskem, general Mac Arthur. — Varnostni svet Združenih nat rodov je začel razpravljati o posredovalnem predlogu malih držav za sporazum o Berlinu. — Spopadi med policijo in stavkajočimi rudarji v Franciji se spreš minjajo v prave bitke, ki kažejo, da imajo komunisti enotno vojas ško vodstvo. — V Varšavi je umrl l>oljski primas kardinal Hlond. velik prijatelj Slovencev, med kas terimi je kot mlad salezijanec prebil več let, — Važna seja jrans voske vlade, tia kateri so sprejeli proti rdečim rovarjem izjemne policijske in vojaške ukrepe, so zelo podobne pravemu vojnemu stanju.
Od srede   do srede
21 OKTOBRA: V Romuniji mečejo iz partije in zapirajo vse komuniste, ki simpatizirajo s Ti? tom. — Finski notranji minister je napovedal odločen nastop pro? ti komunistom, ki s svojevoljni? mi stavkami zavirajo redno go? spodarsko življenje. — Poljska socialistična in komunistična stranka sta se združili — ko so iz socialistične stranke izključili in pozaprli vse tiste, ki so združitvi nasprotovali. — Praški nadškof, kardinal Beran je dopotoval v I'a? tikan. —- Rudarska stavka velja Fravcijo vsak dan 3 milijone do? larjev ? kolikor dobe Francozi na dan po Marshallovem načrtu, ? poleg škode, ki so jo komunisti povzročili s poplavo rudnikov.
24. OKTOBRA: Po vsem svo? bodnem svetu, zlasti v Ameriki, praznujejo dan Združenih n aro? dov. — Pri izbiranju članov za mednarodno sodišče v Parizu je Amerika glasovala za jugoslovan? skega kandidata Zoričiča. Sovjeti pa so pri dveh glasovanjih na? stopili proti njemu. — Poskus a? tentata na nemškega generala Sevdtitza, ki organizira komuni? stično policijo na sovjetskem področju v Nemčiji. — Sovjeti skušajo povsem zapreti mejo pro? ti podložniškim državam, ker beži vedno več ljudi iz Sov jeti je tja.
■— Češki listi odslej ne bodo več smeli objavljati oglasov, skrčiti bodo morali poročila o vsem, kar je res zanimivo, ter se bodo mo? rali ravnati docela po sovjet? skem tisku, je ^sklenila sedanja vlada v Pragi. - Titov zunanji minister Kardelj je dopotoval iz Pariza v Beograd.
25. OK i OBRA :	Preiskovalni
odbor Združenih narSdov za Hal? kan je znova obtožil Albanijo za? radi podpiranja Markosovih raz? bojnikov. — Francoskg vojska in policija sta zasedli najvažnejše rudnike v severni in srednji Fran? ciji. Stavkujoči so se povsod brez boja umaknili. ■—■ Romunija prosi za sprejem v Združene narode. — Sestanek zunanjih ministrov za? hodnoevropske zveze v Parizu. — Sovjeti so z vetom odklonili po? sredovalni predlog za rešitev ber? tinske krize in s tem podrli vse upe za pametno poravnavo tega spora.
26. OKTOBRA: 'J itovo trgovin? sko odposlanstvo je odpotovalo v Moskvo, da se bo tam skušalo po? ga jati za podaljšanje sedanje tr? govske pogodbe s Sovjeti. — Biv? ši ameriški poslanik v Moskvi in Parizu. Bullitt, je prestopil v re? publikansko stranko v protest pro* ti 7 rumanovi ne jasni in neodločni politiki do Sovjetov. Romun? ska rdeča vlada obtožuje Vatikan, da se meša v romunske notra? nje zadeve. — V Zagrebu so ob? sodili na smrt bivšega vrhovnega poveljnika hrvaškega letalstva. — Anglija je od USA dobila novih 310 milijonov dolarjev posojila. — Politični odbor Združenih naro? dov je zavrnil titovski predlog, naj bi bil pri razpravah o Grčiji navzoč tudi zastopnik razbojni? škega poglavarja Markosa. — Francoska vojska in policija v glavnem brez boja izganjata stav? kujoče komuniste iz zasedenih rudnikov. Pogreb poljskega primasa kardinala Hlonda v Var? šavi ob udeležbi 250.000 ljudi. —' Sovjeti so odpovedali sporazum o letalskem prometu z Berlinom ter zahtevajo, da se mora zavezniško letalstvo zdaj držali samo sovjet? skih predpisov.
27. OKTOBRA: Osebje Titove?
ga poslaništva v Budimpešti je od-
stopilo v protest proti sedanji po?
litiki jugoslovanske partije. Tito<
v a vlada zahteva, da ji Madžari uporne kominformiste izroče. — Ameriški zastopnik Dulles je pri Združenih narodih ostro napadel komunistični nauk, češ da očitno nasprotuje načelom OZN. — Francoska policija zapira in pri priči izganja iz države vse tujce,
nov mejnik v razmahu slov. dem. gibanja
Brez vsake hm pne propagande, brez lepakov, brez vsiljivega trobentanja po časopisju je v nedeljo 24. oktobra popoldne do 600 zavednih Slovencev in Slovenk napolnilo prostorno dvorano kina v Nabrežini kjer je Slovenska demokratska zveza za STO napovedala svoje zborovanje za nabrežinski okraj.
Za Mavhinjami in Opčinami je prišla na vrsto Nabrežina, za Trstom in Opčinami na j več j e središče slovenskega delovnega življa na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Zbor y Mavhinjah predstavlja začetek našega javnega nastopanja. Prireditev na Opčinah je pokazala, kako pravo spoznanje in pogum prodirata vse širje med slovensko ljudstvo na Tržaškem. Zborovanje v manjšem v Nabrežini pa je z veiičasno udeležbo domačinov, zlasti kmetov in delavcev, prepričljivo ter neizpodbitno dokazalo, da je svobodna demokracija na nezadržnem pohodu, iz katerega se mora roditi samo zmaga.
Pogled na nabito polno dvorano in galerijo je nudil jasno sliko tega, kar hoče biti Slovenska demokratska zveza: ne organizacija enega samega sloja za boj proti drugim stanovom, ki prav tako sestavljajo slovensko narodno družino, marveč politična predstavnica'i vseh Slovencev kmetov, delavcev, obrtnikov, meščanov, razumnikov.
Vsi ti so se v nedeljo zbrali v Nabrežini okoli skupnega simbola — neomcideževanih slovenskih zastav, ki so tvorile pomenljiv okvir praporu svobodne tržaške države na odru. Pogled nanje in pa slovenske pesmi, ki so donele iz zvočnikov, so vsemu razpoloženju dajale še posebno slovesnost.
In kako tudi ne, saj je po dolgem, dolgem času prišel tud h za ta kraj praznik svobode, ko so vsi tisti, ki jim je do resnice, lahko prišli brez strahu poslušat, svobodno besedo svobodnih ljudi. Nepotrpežljivo so pričakovali, kdaj se bo prikazal prvi govornik ter povedal, kdo smo in kaj hočemo.
ki sodelujejo pri sedanjih nemirih.
- Zunanji ministri Zahodne zve? ze so v Parizu razpravljali o med? sebojnetn vojaškem sporazumu, o ustanovitvi politične in obrambne zveze držav, ki leže ob Atlant? skem morju in o ustanovitvi od? bora za evropsko federacijo. — Silno ogorčenje zaradi zakona o ureditvi koncentracijskih taborišč za opozicionalce na Češkem. — Ameriški, angleški in francoski zunanji ministri so znova povabili Sovjete, naj se o Beninu / o >ajajo z njimi izven Združenih narodov.
- Nemški general Schreiber, član vrhovnega poveljstva tako imeno? vane »Svobodne nemške armade«, ki so jo ustanovili Sovjeti iz biv? ših vojnih ujetnikov, je pobegnil k Amerikancem. — Zveza angle? ških delavskih strokovnih organi? zacij je napovedala odločen boj proti komunistom vsepovsod. — Titova vlada je v Rimu protestu rala proti odlikovanju italijan? skih policijskih bataljonov, ki so sodelovali pri napadu na Jugoslavijo, češ da taka odlikovanja da? jejo potuho italijanski napadal nosti. — Tito je svojim diplomatom v tujini naročil, naj z vsemi silami cepijo in razkrajajo vrste mednarodnega komunizma, izjavi Ijajo odpadli uslužbenci jugoslo? vanskega poslaništva v Budimpe? šti.
ZBOROVANJE
I Zborovanje je ©tvoril v imenu Slov. dem. zveze za STO doma; j čin JOSIP TERČON, mož, kj je ! poznan daleč naokrog kot zave?
den borec za naše narodne pravi*
| tc še izza časa fašizma. V po« j zdravni besedi je predočil zboru | 'prvenstveno vlogo, ki jo je igrala j Nabrežina že za časa našega pr e s i poroda. Zato hoče Nabrežina o?
! stati tudi po zlomu fašizma zve* sta svoji tradiciji in doprinesti vsako žrtev v borbi za naš na* rodni obstoj in za zmago svobode j ip- demokracije. Njegove odkrito* l srčne, tople besede so bile nagra* jene z burnim ploskanjem in o? j dobravanjem.
Nato je dal predsednik Josip Terčon besedo tajniku SDZ dr.
I 1 RANI VESELI.’, ki ga je po* j zdravilo burno ploskanje. V svo*
| jem večkrat od ploskanja pretr* j ganem govoru je med drugim iz*
| vajal:
1
Govori dr. Vesel
Rojaki in rojakinje'!
Vi Nabrcžinei, Mavhinjci in Devinci živite že stoletja kot pri* klenjenj na to skalovje ter'v po* tu svojega obraza dolbete iz nje* ga svoj vsakdanji kruh.
\ i klesarji, ki ste strokovnjaki v svoji umetnosti klesanja in ki ob prvem udarcu z dletom takoj ločite plemeniti kamen od slabe* ga, \ i klesarji — poudarjam — ste takoj razumeli, da'je naše gi* banje tisto, na katero je čakalo ljudstvo, da bi zgradilo tisto ve? ličastno palačo, ki se imenuje — dom svobode, demokracije in šlo? vanstva.
Naša brezkompromisna borba proti komunizmu - to je proti najbolj barbarskemu, najbolj su* ženjskemu in najbolj teroristične* mu sistemu, kar jih pozna zgodo* vina — ima vsak dan večje uspe* he. Zakaj? Zato, ker se mi bo* rimo za svobodo in elovečanstvo, za slovenstvo in slovanstvo, ko* munisti pa za terorizem 'političnih policij, za vklepanje našega kme* ta in delavca v verige kolhozov m sovhozov ter za razredno bor* bo hujskanja brata proti bratu.
Gre za dva načina življenja: Komunisti hočejo razredno bor?
: bo, ki je hudičeva iznajdba za raz*
1 rušenje družbe in za pripravo | svetovne revolucije. Mi pa hoče* j mo enotnost naroda, ki temelji na 1 sodelovanju vseh stanov, kmeta,
: delavca, meščana in izobraženca, vse za izboljšanje socialne in kul? turne ravni našega naroda.
Demokracija je — mati domo* vina. Enako skrbi za vse otroke ter jim enako deli svobodo, člo* večanske pravice in socialno po* moč. ‘Mati domovina je tako vr* hovna vez solidarnosti med vse* m; stanovi in člani naroda.
Zato je tudi demokracija brez* barvna: Ni rjava, kot so zahtevali nacisti za tako imenovani nemški 1 lerre.nvolk; ni črna, kakor so o* znanjevali fašisti za ustvaritev svojega imperia; ni niti rdeča, za kar jo prodajajo komunisti z na* menom, da bi podjarmili ves svet. Demokracija je nasprotno samo ena ter je svetla kot sonce, ki vse' razsvetljuje in vsemu daje življe* nje. Njen cilj je vzgoja človeka, da bo zdrav moralno in fizično.
Komunizem jo kljub vsem grožnjam in krvavim zločinom v Evropi na prelomnici in že pada v zaton. Močan dokaz zato nam je tudi spor med Titom in Mo* skvo.
Ta spor je imel porazne posle* dice tudi med tukajšnjimi komu* nisti. Rdečo fronto na Svobodnem tržaškem ozemlju je razbil v dve čredi. Priče smo razpadanju rde* če fronte, ki jo nesejo k pogrebu ob zvoku ipsovk, ki si jih izmenja* vajo med sabo vidalijevci in ba« bičevei.
Po vseh katastrofah in škodah, ki so nam jih povzročili Babič in njegovi, bi bil že čas, da pustijo
nas Slovence pri miru. Čas je že, da končno razumejo, da so za vselej izgubili politično in moral* no ‘legitimacijo, da bi zastopali tu Slovence in demokracijo.
Takoj ob začetku našega giba* nja 'smo sc postavili na stališče poštenega sodelovanja z našimi italijanskimi sodržavljani, ker sc zavedamo življenjske važnosti, ki Jo ima ta politika za mirno so* žitje med obema narodoma. Toga cilja nismo nikdar izgubili izpred oči. Zlasti ne v zgodovinskem tre* nutku, ko se morajo vse demokra? tične sile sveta združiti v tej bor? bi za življenje in smrt proti ko* munistični poplavi« Italijani naj se zavedajo, da se mi dejansko borimo tudi za nje, ko tu ?v prvi liniji branimo našo svobodo, na? še demokratične ustanove in naš narodni obstoj.
1 udi Zavezniška vojaška upra* va mora v skupnem interesu s svoje strani posredovati, da bo olajšala razumevanje in sožitie med Slovani in Italijani v Trstu ter da bodo Slovan; čimprej do* bili nazaj pravice, ki jim jih je ugrabil fašizem.
Zlasti je treba sedaj spremeniti določbe glede rezidence, glede o* sobnih izkaznic, glede delovnih knjižic in končno" glede volitev. Prav tako je treba ukiniti fašistič* ne zakone, ki omejujejo trgovska in industrijska dovoljenja. Pra* vično in enako je treba nadalje razdeliti mesta v državnih in ob* činskih uradih, ki so zdaj nekak izključen fevd Italijanov.
Rojaki, pozivamo vas, da ne greste še po nove osebne izkaz* mce, ker so zdaj ravno v teku po* gajanja. V kratkem Vas bomo ponovno obvestili o zadevi ter Vam dali navodila.
Zakon glede volitev moramo prav tako obsodit:, ker je proti podobnim zakonom v kateri koli državi. Nobena država namreč ne daje volivne pravice ljudem, ki nimajo državljanstva. Zato je treba zakon glede tukajšnjih vo* litev spremeniti in določiti, da ima volivno pravico le tisti, ki jo stalno bival v Trstu 10. junija 1940 in ki je tako v smislu mi* rovne pogodbe postal pravno dr* žavljan Svobodnega tržaškega o* zemlja. Tudi rok za prizive, če je kdo izpuščen iz volivnega imeni* ka, jo treba podaljšati. Slovenska demokratska zveza Svobodnega tržaškega ozemlja bo nastopila na volitvah s samostojno listo. Usta* novili bomo takoj centralni voliv* ni urad na našem sedežu v Trstu, kjer lahko vsi dobite pojasnila in nasvete. Ustanoviti pa je treba tudi takoj po vseh občinah vo* livne odbore.
Rojaki in rojakinje ! Naloge, ki stojijo pred nami, so težke, to* da izvedljive. Potrebno je le eno: enoltnost in pogum. Čas je že, da Slovenci prenehamo plačevati svoj krvni in materialni davek raznim deološkim sporom, ki so tuji naši tradiciji in narodni duši. Čas je že, da sc vsi Slovenci zavemo, da nas je rodila slovenska mati, kate* re ne smemo nikdar zatajiti in izd«ti.
Govori g. Kozmina
Nato jo nastopil navdušeno po* zdravljen STANKO KOZMINA, nabrežinski domačin. V svojem govoru je kot predstavnik Slov. krščanske socialne zveze nagla šal, da ima vsakdo pravico, jda sc or* gnizira v organizacije ki so bolj sorodne njegovemu svetovnemu nazoru ih da je to pravica, ki iz* vira iz demokratičnih načel. Pri tem jo omenil kot vzgled tudi veliki ameriški narod, ki je eden najbolj demokratičnih na svetu. V svojih nadaljnih izvajanjih je povdarjal, da je edinost in sloga vseh slovenskih demokratskih množic na tržaškem ozemlju nu* jen predpogoj za obrambo slo* venskih narodnih pravic, sloven* skih šol in slovenskega človeka v borbi za vsakdanji kruh. Poskusi
italijanskih strank, da bi razdvo* jili in s tem oslabili slovenske demokrate, se bodo razbili ob na* ši povezanosti in skupnemu nasto* panju no samo tedaj, ko gre za borbo proti Babičevemu in Vida!* jevemu komunizmu, v borbi za naše narodne pravico, za vero in za druge moralne vrednote našega naroda, ampak tudi tedaj, ko gre za borbo, in obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Pri bodočih volitvah bodo slovenski demokra* t’ pokazali tudi v dejanjih to enot* nost. Govorniku so zborovalci ži* vahno ploskali.
Govori g. Milič
Za Stakom Kozmino je govoril ALEKSANDER MILIČ, ki ga je občinstvo pozdravilo z živahnim pioskanjem. V svojem obširnem govoru jc govornik naznanil, da se pripravljajo slovenski svobodni sindikati, ki bodo posvetili vse svoje sile organizaciji slovenskega delovnega ljudstva na STO in varstvu njegovih socialnih pravic. Oni bodo skrbeli tudi za kulturno izobrazbo slovenskih delavcev in za njih gospodarski napredek, ta* ko da bo gospodarska raven slo* venskega delavnega sloja šla nav* zgor in ne navzdol. V svojih dalj* njih izvajanjih se je govornik dotaknil krivic, ki se danes gode slovenskemu narodu in Slovanom sploh na tom ozemlju. Kritiziral je novi zakon o osebnih izkazni* cah, novi volivni zakon, pošto* panje nasproti Slovencem ravno | ob času vpisovanja otrok, ko so j se morali slovenski otroci v Trstu | vpisovati na ulici, ker jim je bila i šola po krivici zaprta. Vse te kri* ! v*ce izvirajo iz , fašistične totali* ' tarne miselnosti, ki bije v obraz ; \ saki demokraciji in svobodi.
> Žalibog se niso še otresli te misel*
| nosti, kadar gre za najosnovnejše | pravice Slovencev, niti oni itali*
I .ianski činitelji, ki jim je ZVU I poverila odgovorna mesta v upra*
: vj Sl O. Tudi ta govornik je žel j za svoje izvajanje burno odobra* vanje.
ZAKLJUČEK
Govornike so poslušalci ne-I prenehoma ustavljali z odobravanjem in ploskanjem. Ob ■ koncu se je odobravanje sprevrglo v pravo manifestacijo za vzore in cilie, o katerih so tako prepričevalno razpravljali.
Ko so sc zborovalci samozavestno in novega poguma polni razhajali, je bilo videti, da so nezadovoljni samo dvoji: nasprotniki vseh vrst, M take politične manifestacije za sam nabrežinski okraj niso pričakovali, in pa številne skupine tistih, ki itlso mogli t’ dvorano zaradi pomanjkanja prostora. 7-a nabrežinski okraj je bilo število zborovalcev, okoli 600, ogromen uspeh:
Zborovanje v Nabrežini pomeni mejnik za ta zavedni in pogumni slovenski kraj, ki je spet postal trdnjava prave narodne zavesti in svobodoljub-nosti; mejnik za Slovensko demokratsko zvezo, ki je s to lepo prireditvijo dobila novo potrdite’, da je njena pot pravilna; in za nasprotnike, zlasti rdeče Slovence obeh zvrsti, ki so v nedeljo lahko na lastne oči videli, t? katerem taboru je zdravi in zavedni del slovenskega naroda na Tržaškem.
POLITIČNI OBZORNIK
Sprememba v vladi Slovenije
Iz gole »potrebe po reorganizaciji« so v komunistični vladi republike Slovenije nepričakovano izvedli naslednje spremembe:
Dosedanji minister za sodstvo, krščanski socialist dr. Jože Pokom, je odstavljen in bo odslej samo predsednik neke študijske komisije. Na njegovo mesto je prišel znani ljubljanski meščanski oportunist dr. Heliodor Modic, bivši Titov poslanik v Pragi.
Odstavljen in ponižan je tudi dosedanji minister za trgovino in prehrano Viktor Repič. Njegovo ministrstvo je dobil stari komunist Borštnar, ki je bil doslej minister za notranji promet. Na to mesto je prišel neznani partijec Tone Sušterčič.
Odstavitev dr. Pokorna je v skladu s postopno likvidacijo krščanskih socialistov, ki jih zdaj v vladi Slovenije po imenu zastopa samo dr. Marijan Brecelj. Repiča so odstavili, ker je prehrana in preskrba v Sloveniji zadnje čase docela odpovedala.
V tej zvezi je tudi zanimiva ustanovitev posebnega ministrstva osrednje vlade v Beogradu^ za priključene pokrajine. S tem so vzeli slovenski in hrvatski vladi oblast nad Primorsko in Istro ter je podredili naravnost Beogradu. Nezadovoljstvo med pfebival-stvom tam je namreč tolikšno, da mu upajo biti kos samo na ta način,
In nič manj značilno ni, da je za novega zveznega ministra za te pokrajine bil postavljen Titov general Holje-vac, bivši načelnik jugoslovanske vojaške uprave v zoni B.
Prvi pogoj za mir
Ameriški vojaški guverner v Nemčiji, general Clay, je i-mel v Ne\v Yorku govor, v katerem je dejal, da morajo vsi svobodni narodi sveta biti
odločni in zadosti močni, da bodo lahko branili sebe In svobodo pred kakršnim koli napadom.
»Ko si bo' Evropa spet priborila gospodarsko stalnost —- je dejal Clav — bo lahko dosegla tudi politično svobo-v do. Takrat ne bo mogla več nobena vlada uveljavljati svojih načrtov brez privoljenja ljudstva. Takrat bodo padale po vrsti vse tiste vlade, do katerih je prišla manjšina s pomočjo tujih oboroženih sil. Nadomestile jih bodo vlade izvoljene od, ljudstva. Ko se bo to zgodilo — in ne prej — bo mir v resnici zagotovljen.«
Kmet v vzhodni Evropi
Voditelji mednarodne kmetske zveze so izjavili v Washingtonu, da bodo storili vse, da ojačijo odpor kmetov v vzhodni Evropi proti poskusom razlastitve. To bo prva naloga mednarodne kmečke zveze.
Mednarodna Kmečka zveza je predložila glavni skupščini Organizacije združenih narodov spomenico, v kateri pravi, da je dozdevni boj proti tako imenovanim »kulakom« le del novega -sovjetskega načrta za proletariziranje kmetov.
Kmetski stan, pravi spomenica, so že razcepili v nasprotujoče si skupine. Vsilili so mu boj proti tako imenovanim »kulakom«, čeprav teh v resnici ni.
Kmete so pritisnili k tlom in delajo iz njih rezerve za proletariat. Pošiljajo jim na deželo brigade mestnih komunistov. Izgovarjajo se, da tako pomagajo revnim kmetom v njihovem boju proti »kulakom«, včasih pa tudi pri pospravljanju letine. Vendar pa kmetje tem spletkam ne nasedajo, ker gre le za slabo zakrinkano ponovitev postopka, ki je že uničil ruskega kmeta.
SSovjeti so kmetskim voditeljem in velikemu delu kme-
Leto II. - btev. 44
DEMOKRACIJA
Stran 3.
tov namenili likvidacijo. Pro-letarizirani ostanek kmetskega stanu pa hočejo podvreči službi komunističnih partij in njihovim potrebam.
Marshallov načrt in vzhodna Evropa
Britanski predstavnik pri Združenih narodih Mc Neill je'govoril v Carnegiejevi mi-'rovni ustanovi, da je Marshallov načrt dejstvo, s katerim mora računati tudi vzhodna Evropa.
Sovjetskd zveza — je rekel Mc Neill — je mislila, da bo ugodila potrebam držav v vzhodni Evropi s tem, da sklene dvostranske in večstranske trgovinske pogodbe. Toda ta poizkus ji jeizpodle-tel. To je razvidno iz izjav gospodarstvenikov teh držav samih. Tudi ni verjetno, da bi Sovjetska zveza bila sposobna oskrbovati svoje podložnike v bližnji bodočnosti.
Sele spričo tega lahko ocenimo važnost Marshallovega načrta. In prav zaradi te velike važnosti ga skušajo komunisti povsod sabotirati. Marshallov načrt ne bo ostal dolgo neznan državam vzhodne Evrope, ki se bodo kmalu odločile.,
Pot, po kateri lahko vplivamo na Sovjete, gre skozi Varšavo, Prago in Beograd. Zato moramo budno opazovati vsako gospodarsko spremembo v teli državah ter biti pripravljeni jim vsak trenutek pomagati pri gospodarskem razvoju, da je le ta pomoč v skladu z našo varnostjo.«
Tito obtožuje
Titova vlada je Varnostnemu svetu Združenih narodov poslala protestno spomenico, v kateri dolži zavezniško vojaško upravo v Trstu, da je kršila mirovno pogodbo z I-ralijo ter določila statuta o Svobodnem tržaškem ozemlju.
Te kršitve so':
1. Odlok o sestavi volivnih imenikov na STO-ju, ki daje neupravičeno volivno pravico 30-40.000 Italijanom;
2. pristop Trsta k Marshallovemu načrtu;
3. finančni in gospodarski sporazumi z Italijo, ki ogrožajo neodvisnost STO-ja;
4. zavlačevanje podržavit-ve vsega bivšega imetja italijanske države na STO-ju.
Sovjetski vpiiv pada...
Mednarodni odbor za preučevanje evropskih vprašanj v Londonu poroča, da je za železnim zastorom zavladala splošna kriza, ki ,ie zelo oslabila vpliv Sovjetske zveze na Vzhodno Evropo.
Politični red, ki ga je Sovjetska zveza uvedla po letu 1944 v vzhodni Evropi se je
KULTURA □
Zgodovina in zemljepis za osnovne šolo (izdana 1.1948)
Močno je bilo čutiti pomanjka* nje tega učbenika na naših osnov* nih šolah. Sedaj so osnovne šole oskrbljene z vsemi potrebnimi knjigami, manjka edino še pri* rod op is.
V preprostem jeziku, ki je lah* ko razumljiv otrokom v prvih letih njihovega učenja, pripeve* duje knjiga o slovenski zgodovini s posebnim ozirom na Trst in njegovo okolico. Med posamezna poglavja zgodovine Slovencev so vrinjeni odstavki o Trstu, tako. da more učenec dobiti pravi vtis o njegovi zgodovini in o njego* vem pomenu. Škoda, da knjiga končuje s prvo svetovno vojno in ne prikaže nadaljnih bojev Slo* vencev za njihove narodne pravi* ce, posebno izven meja Jugo* slavije.
Zgodovini Slovenčev sledi kra* tek, (jedrnat) obris nekaterih poglavij iz zgodovine Italije.
Mnogo bogatejši je zemljepisni del, razdeljen na dva glavna dela:
a) splošni zemljepis, kjer so obravnavani osnovni pojmi zem* ljepisa.
b) posebni del, kjer pisec ob* ravnava najprej Tržaško ozemlje nato Slovenijo in Jugoslavijo, na* kar sledi obravnavanje Vseh ev* ropskih držav. Preprosto a zani* mivo opisovanje ostalih celin bo moglo buditi v mladini zanimanje tudi za daljne dežele.
Knjiga ima pač svoje dobre in slabe strani; ker je namenjena trem višjim razredom osnovnih šol, obsega vso zgodovinsko snov in zemljepisni pregled treh razre*
začel majati zaradi splošnega nezadovoljstva, kar se najbolj izraža v čistkah, ki jih morajo komunisti neprenehoma izvajati.
To nezadovoljstvo je zakoreninjeno predvsem v splošnem odporu proti razlastitvi zemlje, ki jo hočejo izvesti komunisti. V Moskvi se bojijo, da bi Tito lahko pozval madžarske,, poljske in druge kmete, naj se uprejo proti u-vedbi leninističnega komunizma v poljedelstvu.
Poročilo dalje omenja nezadovoljstvo v Ukrajini, na Madžarskem, na Poljskem in v vzhodni Nemčiji ter gospodarsko krizo, ki pretresa Albanijo in pravi, da zaradi te splošne krize ostajata Sovjetom samo dve poti: ali da sklenejo v Evropi sporazum, ali pa s silo zatro vsa nezadovoljstva.
Politbiro boljševiške partije je očitno izbral zadnjo možnost in upa, da bo uspel, preden se bo zahodnemu svetu posrečilo ustvariti dovolj trdno in na široko zasnovano zvezo, ki bi vzpodbudila in dala poguma tem »upornim elementom« v sovjetskem območju.
dov. Razdeljena jc po snovi in nc po razredih. Tako jc učitelju sa* memu prepuščeno, da v okviru predpisanega programa izbira po* glavja, ki jih bo obravnaval v tre* tjem, četrtem ali petem razredu. To je tudi glavna pomanjkljivost knjige, ki je očividno sestavljena v naglici brez točnega upošteva* nja učnih načrtov. Treba bi bilo misliti na novo izdajo za vsak razred posebej.
Zgodovinski del je brez ilustra* cij, kar nikakor ni prikladno za osnovnošolsko knjigo. Bogato pa je ilustriran zemljepisni del, ki ga poživlja 53 slik in-rizb. Nekatere so bolj, druge manj srečno izbra* ne (n. pr. Vrbsko jezero, Triglav, itd. niso tipične). Kljub tolikemu številu ilustracij pa ni slike Mari* bora in Celovca.
Kljub pomanjkljivosti je knjiga najboljša in služi svojemu na* menu.
Zemljepisni atlas za osnovne šole (izdan v apr. 1948)
Slovenski zemljepisni atlas za osnovne šole je le slovenska izda* ja enakega italijanskega atlasa, ti* skanega v Trstu;, z dodatkom zemljevida Tržaškega ozemlja in nekaterimi stvarnimi popravki.
Dasi je bil tak atlas za slovcn*
ske osnovne šole nujno potreben, ta ne odgovarja svojemu namenu niti po izbiri zemljevidov niti po tehnični izvedbi. Moral bj dejan* sko dopolnjevati učno knjigo s primernimi zemljevidi, a takega svojega namena ne dosega.
Vsebuje: ptaniglobe, zemljevide posameznih celin in zemljevid Tržaškega ozemlja, Dasj se pri pouku zemljepisa v osnovnih šo* lah največ poudarja obravnavanje Slovenije, v atlasu tega zemljevi* da ni.
Samo po sebi bi služili v osnov* nih šolah shematični zemljevidi celin. Razen Evrope bi bil vseka* kor potreben natančnejši zemlje* vid z mejami držav in točnejšo razdelitvijo gorovja in nižavja.
Zemljevid Tržaškega ozemlja je premalo jasen in točen. Zelena barva — ki naj označuje nižavje,
' prekriva na več mestih črke. ki naj označujejo vzpetine. Vzpetine j so risane približno (n. pr. ob Mir* ni) in ne dajejo jasne slike o : oblikovitosti.
Dasi potreben, vendar atlas ne ustreza popolnoma potrebam slo* venskih šol in bi bilo želeti, da sc čimprej oskrhj; slovenske šole z ličnim in tehnično dovršenim atlasom, v katerem nikakor ne sme manjkati tudi zemljevid Slovenije.
IZZA ZAVESE
Pesem se ne konča ...
V Celju so aretirali znanega odvetnika dr. Ernesta Kalana, ki je bil v slovenskih naprednih kro* gih na štajerskem ena najvidnej* ših osebnosti. Že sivolasi gospod jc bil pod sedanjo Titovo dikta* turo s tem tretjič poslan v ječo.
• • ; •■C-;,. --V M'
Cerkljanski hribi
Neka svoječas,no dobro stoječa kmetica iz cerkljanskega okraja je pisala svoji prijateljici v Go* rici; »Žal mi je, da Vašega vabila ne morem izpolniti. Niso le tež* koče, ki mi branijo, ampak je sploh nemogoče. Ne vem, če ho šo kdaj kaj boljše z mano. Prav lepo Vas prosim, če bi mi poslali malo riža, malo mila, malo kave in tudi malo popra, ker tu* kaj sc vsega tega ne dobi. Na kruh sem morala kar pozabiti, če* ravno si ga v časi tako strašno želim, ker sem slabega zdravja.«
Mislimo, da pismo brez vsake pripombe dovolj jasno govori.
Biljana v Brdih
Prejšnji teden smo poročali o dogodku v Biljani, kjer so »neznanci« podrli slavolok namenjen novomašniku Marijanu Kožlinu iz Dobrovega ter streljali vso noč po vasi in prepevali laške pesmi. Sedaj nam poročajo, da so vse to vprizorili komunisti iz Drnovka na pobudo komunistične celice in s privoljenjem policije, ki »ni sli* šala« streljanja, čeravno sc iz Biljane na Dobrovo sliši tudi
govoriti ponoči. Gotove osebe so vložile proti policiji ovadbo in ta se sedaj maščuje s preiskovanjem, kdo je podpiral in kdo je dal denarne prispevke za praznovanje novomašništva. In policija poizve* duje tudi, kje so kupili dve ovčici za ta praznik. Take razmere vla* i dajo v Titovem raju!
CRNO NA BELEM
* Kaj pa to?
i Kakor vemo iz šovinističnega tiska, so žrtve komunističnega j terorja v maju 1945 v Trstu in na ■ Primorskem bili samo Italijani, | fojbači pa seveda samo Slovenci. V prvem uradnem seznamu odgnanih, ki se zdaj vračajo iz Ti* tovine, pa beremo tudi naslednja »italijanska« imena,
Rusjan, Pleh, Velikonja, Ko* dan,' Tuhtan, Jcričevič, Benkovič, Dasovič, Vižinko, Purkinje, Šuran, Horvath, Dujimč, Lenac, Lazarič, Mihalek; Bavčer. Benčič.
Kje so pa tist% ki so jih komu* nisti kot Slovence pobili brez sodbe, še preden so jih privlekli čez staro mejo?!
V nedeljo 31. okto^ bra vsi na volišče!
ŽIVELA LIPOVA VEJICA
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
SPOMENICA
Slov* demokratske zveze za STO Varnostnemu svetu Združ* narodov
5. Slovensko šolstvo.
Edino področje, kjer je Zavezniška vojaška uprava popravila krivico, napravljeno Slovencem, je šolstvo, kjer je uvedla slovenske osnovne, nižje strokovne in srednje ' šole.
Občutek ponižujoče zapostavljenosti naroda, ki je kljub maloštevilnosti v teku zgodovine dokazal veliko kulturo, katere mu ne odrekajo niti njegovi največji nacionalni nasprotniki, pa je ponovno vzrastel, ko je javnost čitala tiste dele drugega poročila poveljujočega zavezniškega generala Varnostnemu svetu, kjer je govora o slovenskih šolah. Dvomiti o pravici do svojih šol naroda samo zato, ker večina svojih pripadnikov govori tudi tuji jezik, kot je bilo treba tolmačiti besede generala Aireya, je naziraVje; s katerim se naša javnost nikakor ne more strinjati.
Po takih izjavah se SDZ ne čudi, da še vedno niso na anglo-ameriškem področju STO-ja ukinjeni mnogi izmed tistih zakonov in ukrepov s katerimi je fašistični režim po uničenju italijanske demokracije pričel uničevati kulturni razvoj Slovencev in Hrvatov.
6. Slovenske gospodarske ustanove.
V Julijski Krajini je imelo slovensko in hrvatsko prebivalstvo— ki ga je bilo več kot 600.000 *— po prvi svetovni vojni leta 1918, več kot 600 denarnih in drugih gospodarskih zadrug z več kot 80.000 člani. Imovina teh zadrug z denarnimi vlogami vred je znašala več kot 300 milijonov zlatih kron (enako takrat 60 milijonov zlatih dolarjev).
Poleg zadrug je delovala po mestih še vrsta bančnih in drugih denarnih zavodov, na katere se je naslanjala slovenska in hrvatska trgovina, obrt, industrija ter pomorska plovba.
V središču mesta Trst smo imeli leta 1918, ko je Italija zasedla Julijsko Krajino, poleg na zadružni podlagi osnovanih denarnih zavodov tržaške hranilnice in posojilnice. Trgovsko-obrtne zadruge, Hrvatske centralne hranilnice in Narodne posojilnice tudi pupilarno varno Splošno hranilnico, dalje Jadransko banko s kapitalom 30 milijonov zlatih kron in samostojno podružnico Ljubljanske kreditne banke z glavnico 10 milijonov kron, nevštevši zadružnih denarnih zavodov v tržaških predmestjih Skedenj, Sv. Ivan, Barkovlje in Opčine,
Javno izpovedani smoter fašizma je bil raznaroditev in poitalijančenje slovenskega življa Julijske Krajine. Zato pa je bilo treba predvsem uničiti manjšinske gospodarske organizacije.
Z veliko muko sta se ohranila na tržaškem ozemlju do poletja 1940 le dva naj večja zadružna zavoda: .Tržaška posojilnica in hranilnica ter Trgovsko obrtna 'zadruga v Trstu. Toda po vstopu Italije v vojno je bila zapečatena tudi usoda teh dveh zavodov. Internaciji in aretaciji odbornikov je sledilo imenovanje komisarjev in leta 1941^ prisilno" vključenje Tržaške posojilnice in hranilnice (Cassa Triestina di Credito e Depo-siti) v Cassa di Risparmio Triestina. Trgovsko obrtna zadruga (Consorzio industriale e eommerciale) je bila prisiljena, da je privolila - v vključitev v Bancp popolare giuliaria.
Tako so se fašistični zavodi in sorodne pravne osebe polastile težkhih milijonskih imovinskih vrednosti, ki jih je slovensko ljudstvo v teku pol stoletja s težko muko zbiralo in hranilo v svojih denarnih zavodih.
Z vlogama z dne 10. avgusta in 8. septembra 1945 na ZVU so bivši predstavniki teh dveh zavodov prosili za vzpostavitev zadrug in za povračilo njihovega premoženja. Prošnja je bila ponovljena 19. aprila 1947, toda doslej ZVU ni v tem pogledu še ničesar ukrenila.
To neupoštevanje slovenskih in hrvatskih koristi pa ima tudi politične vzroke.
7. Mestna in pokrajinska uprava.
Italijanske politične stranke na STO, so podružnice strank v Italiji. Ves čas od 15. septembra 1947 dalje so svobodno in nemoteno razvijale med tržaškim prebivalstvom močno propagando proti STO. Toda ravno te stranke imajo s pomočjo svojih eksponentov izključno
Rdeči panteon
Teci, teci, umetni ja ! “ Ivan Cankar
Martin Krpan nosi od morja na svoji kobilici svobodno amerikansko sol za v.sc slovensko kraje, kar pa je tam ostro prepovedano. Enkrat v nedeljo popoldne sreča pisatelja Ivana Cankarja
v Grcbcntaboru. Ogledata si prijazno starinsko cerkvico, danens zelo revno, in posebej še križev pot, na katerem le slabo razločita sulice in me£e. Potem sedeta za mizo, pijeta kraški teran in si razkladata o Slovencih, kako živijo in kako imajo to in to reč med sabo. Pred njima ob cestnem robu se pase Krpanova kobila.
KRPAN
Povejte nam
vi iz Ljubljane,	1 kako je tam
glede hrane?
So res tako potne vse sklede duhovne slovenskih pisateljev in skladateljev, eseistov, estetov in »ljudstvu zvestih« poetov? Teko še njih sanje v uradne panje obilno —
in res ne prisilno?
CANKAR Nikoli ni mati Slovenija imela uradne ga genija !
Zdaj jih ima, ne enega, dva, ima jih čez sto, za cel panteon — vsi struna in bron !
K R P A N O čem pa pojo, če jih je sto?
CANKAR	CANKAR
Pojo za idejo	Kaj še! j
rdečih, ki vladajo	Motri rdeči panteon
nad volno in prejo!	iz gnezda sračjega,
KRPAN	kako se zvija Laokon
In nič več ne stradajo ?	od strupa kačjega!
CANKAR	KRPA N
Te pesniške žile	Komu pa to gre na rovaš ?
od sile	Ta Laokon je narod naš ?
imajo zlata,	In panteon voditelji,
razkošne vile	njegovi so tlačitelji ?
in vsega blaga !	A strup, ta kačji strup ?
Rdeča zvezda jim polni sračja gnezda!	CANKAR To je hrup
KRPAN	velike kače rogače,
A ljudstvo jih ljubi in hvali ?	ki nas goni nazaj
CANKAR	iz napredka v opičji raj,
Če danes izginejo, sveče bi žgali!	da človek kot opica skače, da druži se v črede
KRPAN	brez proste besede!
Za naše ljudstvo trpeče	T o je sirup
. poetom srce trepeče!	za izmečke greha,
Kaj ne ?	ki lastno krivico
krstijo s pravico !
To je zvok peklenskega smeha, ko križem rok satan zazeha !
KRPA N
Ne pcevezni, ne povezni, ostanimo trezni!
Kam to sodi ?
Kdo to vodi ?
CANKAR
Tatovi, skrunilci mojih idej,
posebna kasta,
zgoščena krasta
lenuhov
in postopačev
idejnih beračev
in postepačev
s cigansko soljo
in s turško primesjo !
O Krpan, ne smej se, ne smej I
KRPAN
Njih sreča ni opoteče ?
vpliv na upravo tržaške pokrajine in na vse javne korporacije.
Upravičeno ogorčenje demokratske nekomunistične slovenske in hrvatske javnosti STO-ja spričo tega dejstva pa postane še bolj razumljivo, ako upoštevamo, da sta dve glani posvetovalni telesi STO-ja, t. j. tržaška občina in okrožni svet še danes izključni domeni italijanskih strank in da ni kljub temu, da predstavlja slovensko-hr-vatska manjšina 28% prebivalstva, v njih niti enega slovenskega ali hrvatskega predstavnika. SOZ meni, da tako stanje v bodoče ne more trajati, posebno še, odkar ZVLi stalno poverja nove kompetence tem popolnoma enostransko poverjenim organom. V zadnjem.času je n. pr. dobil nalog celo poveljnik policije, da dnevno poroča predsedniku okrožja.
Na ta način prehaja krajevna politika in izvrševanje oblasti vedno bolj v izključno italijanske roke, kar je v škodo enakopravnosti in mirnemu sožitju obeh narodov STO-ja. SDZ ne more imeti zaupanju v tako važna posvetovalna in upravna telesa, od katerih je popolnoma izključena tretjina prebivalstva in v katerih ni s slovenske strani nobenega nadzorstva in kritike. V demokratskem zahodnem delu Evrope je tako stanje v upravnih telesih, ki ftikakor ne predstavlja odraza sestave prebivalstva, gotovo edinstveno. Ako upoštevamo poleg tega še nacionalistično stremljenje italijanskih strank, potem mora SDZ ugotoviti, da so tako enostransko sestavljena vrhovna upravna telesa nezdružljiva z utrjevanjem samostojnosti in neokrnjenosti STO-ja.	(Se	n*daliuie)
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
Nedelja, 31. 10.: 9.30 Kmetijska u* ra. — 10.00 Maša * prenos iz cer* kve sv. Justa, med mašo pridiga. 11.45 Nedeljska glasba. — 13.00 Glasba po željah. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Ali že veste. — 20.30 Filmski trak. — 21.00 Vesela ura. —
22.00 Cesar * Franck: Sonata za violino in klavir v A * duru.
Ponedeljek, 1. 11.: 13.00 Iz češko ga glasbenega sveta. — 13.40 Glasba za orgle. — 18.00 Naša povest. -— 18.15 Glasbeni lik Beethovna. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Športna kronika.
20.10 Samospeve poje Dušan Pertot. — 20.30 Sprehodi po na* šem podeželju. — 21.00 Čajkov* skij: Patetična sinfonija.
Torek, 2. 11.:	13.30	Orkestralna
glasba rustkih skladateljev. — 17.30 Glasba Riharda Wagnerja.
19.00 Človek in priroda. — 20.00 Skladbe Gallusa: poje Komorni zhor. — 20.30 Moja zemlja.
21.00 Pester večer. — 21.45 Mo* zart: Requiem vD 5 molu.
Sreda, 3. 11.: 13.00 Glasba po že* Ijah. — 18.00 Mamica pripove* duje. — 19.00 Žena in njen svet.
19.10 Na harmoniko igra Av» gust Stanko. — 20.00 Pevski koncert Otte Ondine. — 20.30 Z domače knjižno police. _
21.00 Vzori mladini: Jurij ba* ron Vega.
četrtek, 4. 11.: 13.00 Odlomki iz koncertov za soliste in orkester.
18.00 Musorgskij: Slike z raz* stave. 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Nekaj znanih Straussovih valčkov. — 20.15 Pojo »Fantje ,na vasi«. — 20.30 Dekliški kotiček. — 21.00 Radij* sl« oder: Razvalina življenja.
Petek, 5. 11.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 18.00 Naša povest. — 18.40 Duet: Kozem Rožica in Trobec Danica. — 19.00 Tehni*
ka'in gospodarstvo. 20.30 Trža* ški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 22.40 Operni dueti.
Sobota, 6. 11.: 12.00 Ljudje in na* zori. — 13.00 Glasbene pravlji* ce. — 18.30 Iz slovanskih oper.
19.00 Oddaja za najmlajše: Vra* žiček v steklenici. —	20.00 Športna kronika. — 20.30 Pro* gramski periskop. — 21.00 So* botni večer: Veselo omizje. —
22.00 Večerni konccrt.
VOLIVNO GIBANJE
Štirioglati prostor zraven lipove vejice prekrižajte tako-le:
■»Kui mi bo dala Slov. dem. zveza, če bom volil zanjo?« Tako se vprašujejo nekateri mlačni Slovenci - oportunisti. Kaj ti bo dala? Ali še ne veš, da se SDZ bori za narodnostne, kulturne in gospodarske pravice Slovencev. Čitaj njen program, čitaj njen list. pa ti to vse jasno! Le poglej, kaj nudijo Slovencem italijanske stranke. Prav nič! Si še v dvomu, katero stranko boš volil?
Zaveden Slovenec bo volil LIPOVO VEJICO!
Misli in sklepi ob dveh volivnih sestankih
Štandrež, 28. okt. 1948 V ponedeljek 25. t. m. se je vr* šil v Štandrežu volivni sestanek DFS. Govoril je tov. Viljem Na*
(r
Zanimivosti
Volitve v Združ. državah
Tisk, radio in televizija bodo stalno poročali o razvoju volitev 2. novembra. »Glas Amerike« bo ob tej priliki imel posebne odda* je in obveščal tujino o poteku vo* litev. Zvečer 2. novembra bodo poleg običajnih postaj oddajale še tri posebne, in sicer ena za Evro* po, ena za latinsko Ameriko in ena za Daljni Vzhod.
Ugotovitve ameriškega vojnega • ministrstva
Vojno ministrstvo je podkrepi* lo z listinami izjavo ameriškega delegata Frederika Osborna pred pododborom Glavne skupščine ZN v Parizu, da bi Združenim dr* žavam, ako bi pristale na sovjet* ski predlog za znižanje oborožc* nih sil za eno tretjino, ostalo le šest bojnih divizij, medtem ko bi jih imela Sovjetska zveza 150. Mi* nistrstvo izjavlja, da bo imela a* meriška vojska, ko bo dosegla naj* višjo odobreno silo 947.000 mož, največ 18 bojnih divizij, kar sma* trajo merodajni vojaški krogi Združenih držav za minimum, ki je potreben za obrambo države v primeru sile.
To Osbornovo izjavo jc ponov* no napadel sovjetski delegat Ja* kob Malik. Malik je trdil, da ima* jo Združene države pod orožjem
VOLIVCI in VOLIVKE!
V nedeljo 31. oktobra bo volivni urad na goriškem županstvu odprt od 9. ure zjutraj do 5. popoldne. Za slučaj, da bi kdo svojo vo-livno izkaznico zgubil, ima pravico zahtevati, da mu izstavijo drugo. Na Placuti štev. 18 1 pa bodo ves dan naši zastopniki na razpolag« volivcem za vsako pojasnilo in pomoč!
1.400.000	mož. Mogoče se je njego* va izjava nanašala na skupno šte* vilo ameriškega vojaškega osebja, pri čemur pa ni upošteval, da je 70 °/Q osebja, iki ga vsebuje to šte* vilo, dodeljeno raznim službam.
Malik je nadalje trdil, da raz* polagajo Združene države trenut* no z 200 divizijami. To ne odgo* varja dejstvom, ker število ame* riških bojnih divizij med vso voj* no ni bilo nikdar večje kot 98. A* meriško vojno ministrstvo navaja, da je 1. oktobra bilo število vpo* klicanih 636.000, od katerih je pa le 180.000 dodeljenih bojnim edi* nicam, to je 12. divizijam, od ka* terih šteje vsaka okoli 15.000 mož.
nut pred približno 150 poslušalci, od katerih je bilo morda 100 vo* livcev. Kakor vedno pri UAISar* skih, SIAUarskih in sedaj FRON* TAških shodih ni primanjkovalo odobravajočih vzklikov, ki tako zelo spominjajo na ploskanje nek* danjih fašističnih »adunat«. Pred* stavil se je tudi štandreški kandi* dat tov. Makuc, ki je hotel kar sam poučiti ljudi, kako naj' ga vo* lijo. Ko je pa risal na tablo voliv* ni znak, se mu je tako ponesreči* Io, da je kar trikrat napačno na* pisal veliko črko S, ker jo je toč* no nasprotno zaokrožil, kar je zbudilo precej smeha in zafrklji* vega šepetanja! Po dobri uri prem* levanja zastarelih stvari 'se je vse razšlo s precejšnjo negotovostjo zmage v srcu! 1
Bolj zanimivo je bilo naslednji večer, ko je napovedala volivni sestanek KPI. Prostori shoda so bili sicer različni, a glej ga no, u* deleženci pa po večini eni in isti. Govoril je Italijan »compagno« Pellegrini v svoji čisti florentin* ščini, da bi ga čistokrvni slovenski narodnjaki lažje razumeli. Vse ka* že, da je bila govornikova obzir* nost kronana s popolnim uspe* hom, saj so poslušalci tudi ta ve* čer odobravali in ploskali, l^e jc narodna čast, s katero se je naša j vas vedno tako in ,po pravici po* 1 našala? Dejstvo, da so ploskali c*
ni in isti na obeh sestankih, nas sili k prepričanju, da med eno in drugo stranko ne more biti resne* ga spora in da eno in drugo vodi KP, pa naj bo stalinovska ali ti* tovska. Da je tako, kaže tudi to, da se na sedežu Fronte kar vsi zbirajo, v frontaškem zboru kar vsi pojejo, lepake za volitve kar vzajemno lepijo!
Bliža se pa dan, in nekoliko bo* do pripomogle tudi nedeljske vo* litve, ko bodo naši zidovi vrgli raz sebe sramotna vabila za sesta* nek v Sovodnjah, ki ga je vodil compagno Clocchiatti na povabilo DFS in za sestanek pri »Lutma* nu«, ki ga je vodil compagno Pel* legrinj na povabilo KPI. Naši zi* dovi pa bodo ohranili in se pona* šali z vabili SDZ, narodno in ver* sko zavednih Slovencev, ki se ne* omahljivo držijo izročil svojih o* četov, ki so se shajali pod lipo in venčali z njeno vejico!
Spričo teh ugotovitev pisec te* ga članka, ki je bil sam priča o* beh zmedenih in poniževalnih se* Stankov, vabi vse štandreške vo* livce in volivke, da naj glasujejo za stranko lipove vejice, ki ima jasna narodna načela, neoporečno preteklost in gotovo bodočnost!
Dolenje
V zadnji številki od 22. t. m. se je v dopis iz Dolenj vrinila ne* ljuba pomota. Med kandidate rdeče liste smo vpisali nekega Skubina iz Skriljevega. ki ga sploh ni. V Skriljevem je družina Skubin, ki je pa zavedna demo* kratična družina in noben njen član ne kandidira na omenjeni listi. V članku navedeni Skubin jc Skubin Jože iz Mirnika. Ne* ljubo pomoto obžalujemo in naj bo nam oproščena. Volivna borba prinaša obilico dela, pri katerem sc lahko vrinejo tudi napake.
odrezku Bil količino blaga, ki od* govarja 30 toflkam. Blago bo !ah* ko kupil vsak tam, kjer ga je vna* prej naročil.
Cene posameznih tkanin ir, ste* vilo odgovarjajočih točk so sle* deče:
Surovo platno cm 120 * točk 9 a 246 I- m
surovo platno cm 150 * točk II ti 297' L m baseno	točk 5	a	164	L	m
contil	točk 8	a	163	L	m
flanela J	točk 9	a	220	L	m
massaua	točk 5	a	242	L	m
platno za hlače 140 cm * točk 20 a 545 L m
platno za prevleko žimnic * točk 6 a 244 L nr Vse blago je iz čistega bombaža.
Vesti s Tržaškega
^TJesti ^ čistega
Mi ocste,
___________________ kje	se	dobe
zimsko perilo, nogavice in druge potrebščine ■
Pri domači tvrdki Gupše Oocm
—----- TRST,	Via	Rismondo	it.	1
Za »Uršičev sklad«
N. N. iz Sovodenj 400.— lir; N. N. iz Vrha preplačilo 240,- lir; Francka S. iz Milana 200.— lir; g. Artur mesečni prispevek 1.000 lir.
Carin e prosti pas
Kakor doznavamo sta senat in poslanska zbornica v Rimu odobrila zakon, ki ustanavlja carine prosti pas za Gorico, in sicer na ozemlju med Sečo in reko Vipavo vključno s tvornicami v Podpori. Zakon bo stopil v veljavo 1. januarja 1949 in bo zaenkrat v poizkusu za celo leto 1949. Carine presti pas bo podaljšan za nekaj let, če se bo izkazalo, da je prebivalstvu res koristen in da država s tem nima prevelike izgube!
„Giorale di Trreste" in dvojezičnost
V sredo 27. t. m. jc »Giornale di Trieste« izlil svojo jezo nad slovenskimi napisi v števerjanu in zahteval, da bi sc tam uvedla dvojezičnost. Zahteva namreč, da bi bili dvojezični napisi tudi v cerkvi in na spomeniku padlim.
Revež se ne spomni, da niti nje* gov somišljenik fašizem ni mogel izgnati slovenskega jezika iz cer* kve. V Števerjanu živijo sami Slo* venci. Par italijanskih vojakov jc tam le zaradi obmejnega bloka. V Gorici pa je na tisoče Sloven* cev in vendar jim »Giornale di Trieste« ne dovoli dvojezičnosti. Res čudno pojmovanje demokra* cije in enakopravnosti.
Čipkarski tečaj
Pouk na čipkarskem tečaju se prične ob treh popoldne dne 5. nov. v ulici Morelli 15 -pritličje. Vpisovanje v tečaj se zaključi v soboto 30. t. m.
Blago za obleke
Vse, ki so v posesti blagovnih izkaznic ustanove UNRRA, obve* ščamo, da so prispele tkanine UNRRA. V Gorici se prodajajo že od četrtka 28. t. m.; na deželi nekaj dni pozneje. Na vsako iz* kaznico se bo moglo kupiti proti
Žalostno a resnično
»Primorski dnevnik« piše, da
je Čelihar Bruno iz Rocola -  na
Hribu št. 1122 — izbrisal svojega otroka iz slovenske šole ter ga prepisal v italijansko. Kot vzrok za svoje*vsega obsojanja vredno dejanje * je navedel, da mu je jugoslovanska delegacija že štiri* krat odbila prošnjo za potovanje v Jugoslavijo. Kakor odločno obsojamo nepremišljeno dejanje očeta, ki se ne zaveda svojih na* rodnih dolžnosti, za kar se bo še bridko kesal, ne moremo mir* no preko vzroka, ki ga je navedel v opravičilo svojega dejanja.
»Primorski dnevnik«, ki veiddio zagovarja pravico do tako imenovane »kostruktivne kritike«, ne reče ene same besedice proti čudnemu postopanju Gospodar* ske delegacije FLRJ v Trstu. Res je sicer, da jc v naslednji številki popravek tega urada, v katerem zanika, da bi bil kdaj koli Čeli* har vložil prošnjo za potovanje v Jugoslavijo in da jc bil to le »slab izgovor« nespametnega o* četa. To pa ne spremeni ničesar na dejstvu. Znano nam je, da mo* rajo Slovenci, ki imajo sorodnike v Jugoslaviji,1 moledovati za na* vadno potno dovoljenje po več* krat. To je poleg zapravljanja časa združeno tudi s precejšnjimi gmotnimi izdatki. Znano je tudi, da pogosto Gospodarska delegacija odbije nujne prošnje, ko gre za težko bolezni in celo za smrt sorodnikov, češ da so prodiože* ne listine nezadostne. Mislimo, da imamo Slovenci po težkih za* postavljanjih s strani fašistov, pravico zahtevati od jugoslovan* skih uradov, da nam gredo na ro* ko, da so pri izdajanju dovoljenj hitri in širokogrudni, da so z eno besedo bolj demokratični. Čeli* barja iz Rocola pa vabimo, da popravi svojo veliko napako pro* ti lastni krvi, ki je neutemeljena tudi pri še tako velikih vzrokih, in spot prepiše svojega potomca v slovensko šolo, kamor po vseh človečanskih in naravnih pravicah spada. Izgovor s potnim ii* stom jc res »slab izgovor«, po* sebno če upošteva, da prihaja s strani novih diktatorjev, ki pri izdajanju dovoljenj delajo razli* ke med pripadniki istega naroda.
Odgovorni urednik: Janko Simčit Tiska tiskarna Budin v Gorici
G A N K A R
Če jih ne izkrca evrazijska brca, presveti gnezda jim bela zvezda !
KRPAN O Cankar! I 'se to je res ?
CANKAR Kričijo do nebes :
Progres ! P rop, res !
Oh, kakšen potres !
Oh, kakšen progres !
Sam bukov les, le nekaj borov je vmes !
K R P A N Kdo pa je bor ?
C A N K A R Ti, Krpan, si nor ?
Ne veš, kdo je bor ?
On v hosto je švignil in v hosti povzdignil umor v> poezijo poezijo v umor,
zato ga častijo!
KRPAN Ubitega slepca ali belouško obesimo na grm, gada na hruško, j ko pride pomlad I \ A zdaj bi le vedel rad, katere književne so struje, katere književne smeri, kaj mladi rod snuje, kaj ga skrbi in boli ?
C A N K A K
Kadilnica I
KRI1 A N Kadilnica je za oltar,
\ v književnosti nelepa stvar I
G A N' K A R Le kdor ima kadilnico, j je varen pred kaznilnico I
KRPAN
Od take rime ! srce zaboli me I
C A N K A R 1 ’ nas vlada zločin.
rokovnjaška morala,
K rjavel jev sin in nedozoreli Jerala I
KRPAN
Ni jamo I Da niso spet tiste ogabne
kratice ?
AFŽ * SFOF IOOF * SKOJ , KLO *
OKLO * / Če naletim na lakšno črkasto coklo, kot da mi mravlje preletajo lice!
Potem pa »Stenčas« in »Fizkultura« ! Tako je pela včosi stara kura.
C A N K A R
»Tat, rokomavh govori jezik drugim
neumeten * «
KRPA N T o pa ni moderna!
G A N K A R Ne, to je iz Prešerna!
KRPAN Moj ljubi Cankar, zakaj si ugankar ?
C ANK A R Kadilnica, kaznilnica, to dvoje je danes na izbiranje pisarju, da po zaporih vlažnih zase poje Kdor hpče biti prvi med poeti, umetnik ljudski z lepo molzno kravo, ta mora le kadilnico vihteti rdečim rokomavhom za prebavo !
Pred Titovo podobo klikni: »Ave!«
Če srečaš Kidriča ali Kardelja,
Marinka ali drugega koželja vrhovnega - post o j odkrite glave ! »Pastoj« — tako po rusko izgovori, saj to so naši bratje, ki trpijo kot mi, dodaj besedico »stihijo« — * bolj slaven boš kot bora umotvori !
* Beseda »stihija« ali pridevnik »sti* hijski« v pphienu element in elementaren jc iz ruščine... in se je zelo prilju* bila našim komunistom. Brez »stihije« ni članka, ni govora naših Kidričev in Kardeljev. Gelo očka Marinko jo rabijo v prečudežnih govorih, seveda, včasi ne na pravem mestu.
KRPAN Kresilna moja goba, moji brusi!
Kako nedolžno varal sem cesarja ! Nemara pa med vsemi temi gnusi moderna le svobodo zagovarja ?
CANKAR Umrla je moderna,
'Zupančičeva terna l
KRPAN Kaj ? Tudi pesnik Dume in Cicibana ?
C A N K A R Zdaj hvali, hvali Titeka titana!
K R P A N To vendar ni mogoče!
Kaj pravi narod ?
C A N K A R
Joče !
Legla na narod je senca orjakova, vstali so bori in glupost kozakova, štirih mejnikov trijd — zaigrani so ali namenoma tujcu prodani so ! ... Našli smo pot I... še Prešerna nam
pačijo,
dušo, človeka in zemljo nam slačijo!
(Konec prihodnjič).