■ t len
- -...^т
k» .HofbibliQÜiek
i
St. 16.
V Gorici, 18. aprila 1884.
izfisja vsiik jietok in velja po pö&li jir^ji ташв iit: v fioriei mi iloro i;:
Vse Wo.....f, -1 4o
fnl IPte ...... 7 £ I
Ćctvrt >га....., i |il
l'ri ittmiiiilili in tnS>.p tudi |*H ..j»,-»trti rath" «.« jiluiiijt' /,a navadilo ii'isiop tin vrsto:
8 kr. ic se [teka I fcrat 7 .	u
' tt Tf If 11 - tr ^ tl TF 11 "I 5 Jt
Za vnV (irki' [in pnutlr.rt:
ft
Sue
j
L
Tečaj XIV.
Posamezno Številke se dobivajo po 8 kr. v tobakwniwh v gosposki ulici IiÜj-ц „m-li krön", na fltareiii trgu ill V 11 Hl I sic i ulid ter v Trstu, vin Ca-Mii| S.
I'opisi naj se litagovoljno poSil.iajo iiifiliiisivu „Soče" v Gorici na Travniku Ш, tj, »«Million pa opinvniätvu „Soüo" Vin dellu Croee St. 4. II.
Rokopisi se ne vraeajo; dopisi naj ae blagovoljno franbiijcjo. — Delal com in drugim ucprflinožiiim ne naročnine Euiia, iikonu uglaie pri opravili »tvu,
Nova knjiga.
Po nasvetu Njegove cestarske Visokosti cesarje-viČa ltudolfa in pod Njegovim pokroviteljstvom začne izhajati v nemškeni jeziku nova knjiga: „ Avstrijsko-ogerska monarhija v besedi in sliki", ki lio za vse avstrijske dežele in narode velike važnosti. Namen Njegove Visokosti je ti., da Iii se, popisni« vso avstrijske i) oiele v vseh ozirili take, kako rine so v resnici. Vnem avstrijskim državljanom jo dana prilika, da sodelujejo pri tem velikem in znamenitem delu tue da podajejo uredništva natančne dale (Številke, podatke) n svoji ožji domovini. Tudi Slovenci n« smemo v tem zaostajati, tiuiveč moramo objaviti, da živimo iu kako je naše ninogostrnjisko življenje, tla bo Avstrija vedela za nas, da t:-:s ne bodo naši narodni nasprotniki predajali za Nemce ali zu Italijane, ilarbomo znani kot zvesti Slovani pod avstrijskim ž"zknn,
Knjiga bo Stem naslednje dele. 1. V v od v enem zvezku bo obsegal namen knjigi, kratek popis gorskih, vodnih, podnebnih in naravoslovskih razmer, zgodovinski raz vitek, ustavno uredbo in upravo. 2, Prvi oddelek v vi f zvezkih bo opisa val kraljestva in dežele, ki so zastopane v državnem zboru : Nižje Avstrijsko, Gorenje Avstrijsko, Solnngraško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Trst, Goriško in (i rad iS ko, Xslra, Tirolsko« Vorarlberäko, češko, jMuravsko, ŠlnZ-ko, Galicija, Hnkovina, Dalmacija. iS. Drugi oddelek v več zvezkih bo obsegal dežele ogerske krone; Ogersko, Itoka, HrvaŠko in Slavonsko. 4, Tretji oddelek v enem zvezku opiše okupirane dežele (Hosno in Hercegovino). Zadnji zvezek prinese imena sodelovalccv; vire, ki so se za to knjigo rabili; medsebojno up! i vanjo posai nežnih državnih udov v zadevi prosve te in narodnega gospodarstva; kako se med seboj dopoinujejo; vezi državne edinosti: cesarska hiša, vojaka, skupne zadeve; naloga avstru-öger-ske monarhije na zuotre i» na zunaj; njen pomen v svetovni zgodovini. Posamezni narodi, ki stanujejo po raznih deželah, se bodo opisovali: 1. po jeziku: kako mesto zavzema «jih jezik med vsemi jeziki na svetu, kako se loči v narečja; 2. po zgodovini: prvotna stanova I išča, prihod v sedanja bivališča, združenje z avstrijsko državo; 3. po dušnem razvoji: veda iu umetnost, pesništvo, posebuo narnduo pesništvo, narodna godba, imenitne stavbe; 4. po narodnih posebnostih, praznikih, plesih, žeuitovaiijskilj iu pogrebnih navadah; 5. po narodnem gospodarstvu : kmetijstvo, živinoreja, lov, i i bare nje, gozdnarstvo, ruiloknp-
LISTEK.
Vedavštvo na Cerkljanskem.
Kakor vemo iz zgodovine, stvarjali so si stari Slovani in drugi narodi svoje krive bogove in so jim pripisovali božje lastnosti- V poznejših letih, ko se je prava vera med narodi razširila in utrdila, so krivi bogovi zgubili svojo veljavo in njih feščenje je ponehalo. Nekaki ostanki nekdanjih božanstev so se vendar Se do novejših časov ohranili. Ljudska domišljija si je tudi v poznejših letih stvarila neka bitja, katerih sicer ne pobožuje, a pripisuje jim vendar ueke čeznaravne moči iu zmožnosti. Tudi Slovenci ne delajo v tem obziru izjeme. Dasiravno so bajke o vilah, rojenicah, vedavkib, volkodlaku itd. lastne Slovanom in Slovencem sploh, si vendar različni kraji samo ne-nokatera teh izmišljenih bitij bolj živo predstavljajo in to dostikrat glede na lego kraja. Po nekaterih krajih je bolj razširjena prazna vera o volkodlaku in njegovi kervoločuosti, po drugih zopet o vilah in rojenicah; a na Cerkljanskem si ju ljudska domišljija najbolj živo opisala vedavke in njih čeznaravue moči.
Po ljudski domišljiji ali prazni veri nas;opt nesrečna usoda, katera je določena kakemu človeku, da bo moral zraven od Boga danega mu življenja pre-pašati še življenje vedavka, že z njegovim rojstvom,
stvo, rokodelstvo, obrtnija, trgovina, domača obrtniju, I stanovanja,
Natančncjl podatki o sestavi vsega dela se ob- f javijo pozneje; a že danes pozdravljamo to podjetje I kot preiinenifno in veleslavno, vredno bodočega vladarja avstrijskih narodov. Kar pride iz cesarske hiše, more le resnieo in pravico imeti kot podlago; zato se veselimo, da bomo v tem velikanskem delu opisani kot Slovenci in ne kot Nemci ali Italijani, kar se je pogosto godilo celo ud takih mož, katerih dolžnost bi bila drugače pisati. Ob enem pozivljonio vse slovenske rodoljube, naj pripravljajo tvarino po zgore opisanem pregledu, da jo o svojem času izročijo odboru, ki bo v to sestavljen.
Deželna blagajnica goriška naj se opusti.
Finančni odsek deželnega zbora jo sklonil preteklo jesen na predlog slovenskega deželnega poslanca, mij se opusti deželna blagnjnicn in nuj so izročijo njena opravilu c. k, glavni davkariji v Uorici. Ta sklep finančnega odseka pa ni prišel tedaj v deželnem zboru v razpravo, ker deželni poslanci so se bali, da bi razpvuvljenje o tej zadevi pouzrnčilo sinit tačns bolnega deželnega blagajnika, ki ju v resnici kmalu potem umrl,
Kljubu temu sklepu je deželni odbor po smrti deželnega denurničarja sklenil, ohraniti deželno blagaj-nico ter razpisati mesto deželnega denarni čarja. Govorilo se ju baje tudi o tem, da bi se namestil pri deželni denarnici Šu drug uradnik, namreč kontrolor. Uzroki tega postopanja pisatelju niso znaui, a sklep finančnega odseka, do. bi sc deželna blagajuica opustila. zdi se mu krepko podprt z dokazom, da po-sebua deželna blagajuica je nepotrebna. Ako so preu-Ktriyi deželno računovodstvo, je mogoču opustiti deželno hlagajnico ter izročiti njena opravila kaki c. k. denttriiici.
Obstoj denarnic ni odvisen samo od deuaroičncga prometa, t. j. od množine deuara, ki se vplačuje in izplačuje, timveč uujb.lj od množine strank, katere občujejo z dcaamicu. Promet deželne blagajni-c e presega na podlagi računov za leto 1882. po odštetem znesku, ki ga tirjajo ali izplačujejo e. k. davkarije, sveto titi 0.000 gld., ali ta promet ni združen z mnogobrojuim občevanjem strank. Dokaz,
Ta žalostna usoda vedavštva mu je namenjena za celo življenje, ako ga poseben -lučaj te nadloge ne oprosti. Pravijo, da ljudje svoje dušno iu telesne darove in prednosti že seboj na svet prinesejo. Tudi vedavki prinesejo po ljudski pravljici že z rojstvom svojo veda vško prednost na svet, ali bolje rečeno цеко znamenje, katero kaže, da jim je določen vedavški delokrog in kijih iazlikuje od druzih navadnih ijmii. To znamenje je neki Čuden zob, v katerem tiči vedavška moč. Ako bi človek ta Čudodelni zob hitro pri rojstva zgubil, to je ako bi mu ga kdo odvzel, odvzeta b; mu bila s tem tudi vedavška moč in postal bi navaden človek. Zato priporočajo nekateri babjevcrci, naj bode prva skrb vsaki materi i;i vsaki babici, da novorojencu v usta pogleda, ter da mu hitro zob izdure, ako mu ga je narava podelila; s tem ju rešen po njih mislili vseh nadlog in težav, katere bi ga pričakovale. Ta nauk se po mnenji babjevercev preveč zanemarja, zato menijo, da imamo še vedno toliko ve davkov. Mladi vedavk ostane, kakor gerški mladenič, do sedmega leta doma, pri svojih atariših, brez vsakega znamenja glede določenega mu prihodnjega poklica. Vedavške zmožnosti, katerim daje moč čudodelni zob, najbrže niso še razvite, so še slabe. S sedmim letom pa je končana doba vsakdanjega navadnega življenja; zana-prej je odločeno takemu človeku tudi drugo življenje, katero ga tira pod jarem drugih moči. Stari ve davki vedo po ljudski pravljici dobro za vsakega svojega aobtma in Maj ima začeti svojo delovanje.
temu je naslednje. CJk. davkarije v pokneženi grofiji goriški iu gradišča tisk i iztirjujejo vse doklade na davku za deželni in za zemljiško odvezni zalog. To Iztirjevauje ju združeno z muogobrojiilm občevanjem strank. Omenjeno c, k. državne davkarije Izplačujejo vse utroške strankam, katere ne bivajo v goriškem mestu. Deželni denarnici ne ostaja tedaj nego iztirjevauje obresti od državnih obligacij, iztirjevanjo povračilu stroškov za bolnišnice, iztirjevauje dohodkov, kateri izvirajo iz nupremakljivcga deželnega premoŽenju, izplačevanje deželnih uradnikov, izplačevanje bolnišničnih stroškov tržaškemu in gorišltomu magistratu ter milosrčnim bratom i, t. d„ izplačevanje četrtletnih stroškov gluhouemiiiui, sploh onih stroškov, kteri pripadajo v Gorici stanujočlin strankam. Slednjič ima deželna denarnica nalogo enkrat v meneči realizirati (doplačati ali prejeti) svoto, katera preostal ni po računu, ki se pri deželnem računovodstvu določi (likvidira) s tržaško iiimnčuo direkcijo. Deželna blagajuica mora tudi ugotoviti (likvidirati) vso dohodku in stroške, katere iztirja ali izplača.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da tlonnr-nlčni promet obstaja večlnom v velikih svo-tali, katere, poumčujejo blagajniku le malo truda, Hazvidi se, da občevunje s strankami je pri deželni denarnici navezano luna mesto goriš-k o, da je to občevanju le p e r i j o d i č n o (ob določenih Časih) in zelo pičlo. Itazvidi se tudi, da marsikatera opravila bi so v bodočo Še leliko izročilu c. k. davkarijam raztresenim po goriški grofiji, posebno iztirje auje povračila stroškov za h o I u i š n i c c, kar bi marsikateremu županu ugajalo.
Lehko bi se tudi vpeljal pravilnejši red pri izplačevanji deželnih uradnikov, pri izplačevanji obresti od obligacij zemljiško odveznega zaloga, ter bi su na tak način olajšala opravila deželnega blagajnika. Ta olajšava bi se pa le tedaj mogla uvesti, ako bi dežuluo računovodstvo sprejelo ugotovljenje vseh dohodkov in stroškov, katere tirja ali izplačuje sedanja deželna blagajuica, katero bo v bodoče tirjala ali izplačevala ona c. k. denarnica, kateri bi se izročila opravila deželne blagajnice.
Potreba deželne denarnice ni dokazana; dokazano pa je, da promet deželne denarnice oskrbuje leliko katerikoli c. k. denarničar pri eni ali drugi c. k. denarnici v Gorici zraven svojih uradnih opravil in sicer zato, ker promet deželne denarnice v goriškem mestu obstoji večinom iz velikih Bvot, in ni
Pivi sveti večer po dopolnenem sedmem letu pridejo ti zastareli vedavki na novinčev dom in ga vzamejo prvič seboj, pa na tako Čuden način, da ga nobeden domačih, nc pogreši, S tem je kakor srednjeveški vi-težki mladenič sprejet v družbo svojih sovrstnikov. K ako s no opravilo in kako zmožnosti pa imajo vedavki? Določena jim je težka in neprijetna naloga. Med tem, ko drugi ljudje po končanem dnevnem opravilu lahko brez skrbi počivajo, morajo oni, kakor ljudstvo pripoveduje, še svoje drugo, vedavško življenje nadaljevati ia sicur tako, £*a se po križ-potih med seboj hudo pretepajo. Navadno se to godi, pravijo, v adven-tneui času, a največo moč da ima kvaterae sobote večer. Veliko pravljic nahaja se med ljudstvom, katere nam to njih trpljenje popisujejo. Večiaom so si вШве, kur nam pripovedujejo le ono in isto stvar. Za ta slučaj navedem sledeči pravljici.
Neki gospodar je imel mladega hlapca, kateri je od dne do dne videzuo bolj slaboten postajal. Gospodarju se ju to čudno zdelo. Nekega due sta na polji orala. Pri tej priliki ga gospodar popraSa, kako je to, da se od dne do dne bolj suši, dasiravno ne dobiva tako slabe hrane in tudi z delom ni preobložen. Hlapec se izgovarja, da mu tako ne more pomagati, in ako bi mu mogel, bi mu gotovo ne hotel. Gospodar ga sili, naj mu uzrok suženj a razodene, in obljubi, da je pripravljen pomagati mu po svoji moči. Hlapec se sicer brani, a slednjič mu vendar razodene uzrgk ; „Vidite, jas sem vedavk ia m
združen z mnogobrojnira občevanjem a strankami, ker , Se dosedanji promet se da znižati, ker sedanje občeva - j nje s strankami se dd pravilno omejiti ia ker ugotovi jenje dohodkov iu stroškov, katere bi tirjala alt izplavala denarnica, lebko sprejme d „*lno računovodstvo. Slednje bi se moralo prenstrojiti po razpustu deželne blagajnice. To hi se zgodilo v gmotno in duševno korist naše dežele, kakor dokaže mislcd-nja razprava
Deželni odbor vodi oskrbovanje deželnega in nadzoruje oskrbovanje občinskega premoženja; prvo na podlagi preudarkov za upravno leto, katere je deželni zbor, t j. deželno zastopništvo, v javni deželno zborski seji potrdi).
Da pa more deželni odbor voditi oskrbovanje deželnega ter nadzorovati oskrbovanje občinskega premoženja, dodanoje deželnemu odboru posebno deželno računovodstvo, katero mora odborv vsakem slučaji p« pravilih računskih podpirati. Deželnega računovodstva dolokrog ju tedaj podpiranje deželnega odbora; ta dolokrog se lehko določi po naslednjih točkah:
1,	upravna pomočea računska dela, t. j, pregledovanje računov, katere polagajo občine, bolniänicc, vodstva deželnih kmetijskih Sol, vodstvo deželne gluhonemnico i, t. d. i, t. d.;
2.	ukajiževanjo deželnega denar-ničnega prometa, t j. uknjižcvaaje vseh dohodkov in stroškov, katere iiltfjiijojc ali izplačujejo c, k, driavue denarnice, ki so v ta nateen postavljene ;
3, pregledovanje dcoarnitnih dnevnikov vseh denarnic, katere se pečajo z deželnim denar nič niie. prometom;
4. sestava preudarkov in letnih računov za deželne zaloge;
a. ugotovljen je vseh dohodkov, katere potirja, vseh stroškov, katere izplača deželna denarnica.
Da deželno računovodstvo navedene namene doseže, mora imeti natanki popis vsega deželnega premoženja, natanki popis deželnih pravic. V dosego tega namena mora imeti posebna računske knjige, iz katerih more podati ob vsaki priliki deželnemu odboru in deželnemu zboru pregled in izkaz deželnega premoženja in pregicd ter izkaz osfcrttje vanja deželnega premoženja. Ker mora tedaj deželno računovodstvo imeti tako zvrnie glavne knjige, mu b» prizadevalo ngotovljenje dohodkov in stroškov, katere deželna blagajni ca ali mesto nje kaka c. k. denarnica v Gorici realizira, gotovo lc malo truda. Nikakor pa ne bo zahtevalo to ugotovljenje novih knjig- Ugotovljenje v glavnih knjigah se lahko vrši tako, da olajša de-narmčna delane Samt1 blagajuiktt, ampak tudi računovodstva samema, ako se nekoliko pro ustroje dosedanje knjige pri deželnem računovodstvu iu se doda še par predalov sli kolon (rubrik).
_ (Konec pride.)
Placuti, ker tam je bila procesija o mraku; ljudstva se je tam vse trio. Na Kostanjevici je bilo us tajanje v nedeljo ob G. uri zajutra; ljudstva se jc bilo zbralo prav veliko. Te procesije so se udeležili tudi goriški veterani z godbo in zastavo; predsednik društva šel jc za sv. K. T. — Ob 10. uri je bila v veliki cerkvi slovesna maša, pO kateri je podelil milostljivj knez «nadškof pričujočim vernikom papežev blagoslov. Pred blogaslc 'um je razložil stolni vikar t. g. Anton Grusovin v italijanskem in slovenskem jeziku, kaj so bo godilo. Taku je tmli po danem blagoslovu povedal v obeh jezikih, kaj nuj verniki molijo, da dobijo popotni sad danega blagoslova.
V ponedeljek po pol ud ue napravili so bili na Roj i call konjsko dirko, katero smo biti naznanili. Priprave so se delale velike h ljudstva seje bib zbralo silim mnogo (pravijo ml 12 do IS tisoč), ali gledalci niso bili zadovoljni, ker se jim tit moglo ponuditi vse to, kar so pričakovali. Na Bojicah je bil prostor primerno ograjen in osaljšun. Plapolate so mestne tu deželo« zastave, dtžav.te pa nismo videli. Uutitni odsek je dal 50 gl;l. unstmm ubogim; za sedeže je dobil blizu I30Ö gid. Nad l'IOO gostov j« bilo prišlo iz Trsta, mnogo tudi iz Vidma in drugih krajev. Eno darilo je dobil g. Lenassi, e»o g. Avg. Žl. Gironcoli, dve O.-tkar baron Ritter. Skašalt so se tudt goriški kočijnži med seboj, ki so dobili darila v de a aru. Pri prvih treh dirkah so smeli tekali le taki konji, ki so iz naše dežele; pri Četrti ia peti smeli so se udeležiti tudi drugi. Nekateri gospodje so se bili oglasili za udeležitev, ali kasneje so odpovedali, V poldrugi liri (od 't do S1/,) je bito dirjanja konec in se je vrnilo V mesto, kjer je od 0. do 8. Ute zvečer svirala vojaška godba na Travniku. Podjetniki dirk se tolažijo s tem, da skušnja j Hi je zmodrila iti da k letu jim pojde stvar laže od rok. Tudi mi smo tega prepričanja, da se jim to posreči; ali ljudstvo bo težko zopet tako navdušiti, kakor je bilo letos. K lotu bo dirjam najbrže več konj, agiedalo bo manj ljudij, ker i k tos ao se pre v ar iti.
Dopisi.
V Gorici, 15. aprila. Velikonočni prazniki slavili so se tndi letos dostojno in sijajno. Zadnje dni velikega tedna obiskovalo je občinstvo božje grobe v obilnem številu in jako spodobno. Us tajen ja v veliki cerkvi udeležilo se je mnogo duhovstva in ljudstva, ki je spremljalo odrešenika, zmagovalca smrti, po mestnih ulicah. V župniji sv. Ignacija procesija ni bila prav velika, ali deležnikov v cerkvi in spoštljivih gledalcev na trga bito je vse potno. Okna onih ulic in trgov, po katerih je šla procesija, so bila okinčaua in razsvetljena. Najlepše je bilo viditi razsvitljavo na
Iz goriške okofice, dne 16. aprila IHM. — V neki prejšnji številki si, draga „Soča", opisala ido-vesnost, ki se je vršita v Kronbergu prt blagoslovijo-nji »ovc šole. Veselilo mu je to ćitati, kajti razvide! Sem, tla ima ona vas za napredek vnete prebivalce. Želel sem viditi novo Šolsko poslopje ter seta »c v ta namen nedavno podal na sprehud v Kronbetg. V istiui aačudil sem se, ko zaglmlaiu prekrasno cerkev, na levej prelepo stanovanje t. g. vikarja, na desnej pa lepo šolsko poslopje. A obžalovati sem moral občino videč, da nima za vzdrževanje občinskih poti vnetih mož. Cesta, ki pelje iz Gorice skozi Kronberg do državne ceste pod Ajševico, jc oil sv. Trojice iu-prej tako zanemarjena« tako ni/.o ran a. da obžalujem slehernega, ki mora po njej hoditi, še bolj pa onega, ki se vozi. Pri vsem tem pa tamošnji kmetje pridno vozijo kauienje v Gorico, ue zmistič se veliko za slab« pot, kajti če ne morejo izleči težko naloženega voza Štiri voli, naprežejo jih G ali 8, pa takih, tla bt lahko pod vsako pazduho enega nesel.
Možje občinski I priskrbeli ste si lepo cerkev, farovž iu šolo, skrbite tudi za dobro cesto, ker itt-li ta Vam bode gotovo v korist.
moram vsak večer z drugo osebo svoje vrste pretepati. Ako vas je res volja, poskusiti me rešiti, držite se mojega narofi'Ja. Urežtte danes tri leskove mladike in skrite se v tisto bukovo duplo, katero vam je gotovo znano. Jaz pojdem mimo vas v podobi bele megle. Pridem počasi, ker, kakor vidite, moči so mi že opešale. Pustite me mirno mimo iti. Nekoliko za menoj pride druga; črna megla. Ta megla je neka gospa iz devete dežele, katera me preganja. To megl i i udarite z vsemi tretni mladikami in, ako se vam po- i sreči, sem rešen.' Gospodar mu obljubi, da hoče poskusiti. Zvečer se poda na določeno mesto. Dogodilo in posrečilo se rau je vse prav tako, kakor mu je hlapec naročil — in hlapec je bil rešen. Drugi dan sta zopet orala. Naenkrat ga hlapec popraša, ali s'iäi kako zvonenje. Gospodar posluši, a ne sliši ničesa. Hlapec mu veli. „Poslušajte tez mojo ramo I" Gospodar ga uboga in res mu neko oddaljeno zvonenjo na nho prihaja. Htapec mu to razloži iu reče: „Glejte, to zvonenje prihaja iz devete dežele. Sedaj zvoni gospi, katero ste vi ubili, ko ste mene rešili, Alto bi me ne bili vi včeraj rešili, bi me bik ta gospa v kratkem umorila".
(Koaec pride.)
Iz goriškega okraja, le. epriu — v h.
številki „Soču" popisujeta dopisa iz goriške, in dragi iz renske okolice nasledke, ki izvirajo iz p.itovanj.i naših žen in deklet v Aleksaulnjo, te,- priporočata naj bi v prvi vrsti županstvi pazita pri izpuščanji ljudi iz ž a pati i je, oziroma pri podeljevanji dovoljenju za potni list.
Popolnoma se vjemam z izjavami g. dopisnikov ir. tndi večina županstev se je že prepričala o nasledkih aleksandrovanja, zato tirjajo razna starešinstva za slučaj bolezni neko kavcijo, katero morajo položiti pri županstvu one osebe, ki odpotujejo.
A ženske so zvite; začele so odpotovati brez potnih listov, iti znano m; je, da jih je G iz edin; vasi pral kratkim odplulo s paiaikoin v Ateksandrtjo brez potnih listov. Ko dospejo v Aleksaadryo se snujejo v pest, da so županstvo prcvarile. Doiiču» županstvo je zvedelo, kaj te ženske nameravajo, za tega del je to še o pravem času naznanilo c. k. okrajmiiuu glavarstvu in c. k. policijskemu vodstvu v Trsta s prošnjo, da bi od po tu joči m odhod za brani le — pa biez uspeha. Ako nas višje oblastoije ne podpiraj ), zgubć starešiustveui sklepi pri ljudstva vso veljavo, občini pa se nabirajo ogromni stroški»
S> Krasa, 11. apr. — Veliki petek ju dauss, ko to pišem, dati žalosti, dan spoznanja iu pokore. Obleko žalosti oblekli so duhovni, ne sliši se" vesele pelje, ui radostna glasba. Pa veliki petek je le ca dan v cerkvi, za njim pride kinala velika noč, dan veselja in radosti, O domovina, domovina, kedaj se bo Tebi nag a al dan velikega petka, kedaj itlečeš Ti obleko svojo žalno I Da bi bil veliki p; iek nam Slovencem узај dan spoznanja, da bi spoznali in razvi-
Ueli, kako grde so osebnosti, kolika škoda zarad nepotrebnih, neplodnih domačih prepirov, kako gnjus-no staro umazano perilo v časopisih razkazovati in prodajati. Kar se je godilo v domaČi sobi, kar so jo govorilo v prijateljski družbi, vse se privleče na dan, kakor bi bilo to Dog ve kako zanimivo za občinstvo, kako pripravno za tisek političnim časopisom. Tu manjka takta, prave izobraženosti, ki se nikdar ne zgublja v takih malenkostih in Se ravna zmirom po zlatih Avguš ti novih besedah: In omnibus Charitas (v vsem ljubezen). Tü liberalec, tii klerikalec, se še nt nehalo kričati v naših pokrajinah, čeravno bi morati že davno spoznati, da je ta razloček, posebno pri nas Slovencih sitno nepotreben. Sij smo vsi katoličani iu kilii bi botel napadati versiti čut, ne bi le pokazal, da nima srca za svoj narod, ampak pokazal bi tudi, da nima prave pameti, prave omike, da ui sposoben za javno življenje. Skrivati se pa o vsaki priložnosti pod plašč vere in klicnti vsakemu, ki ima le nekoliko drugačno mnenje v zadevah, ki niso nikakor strogo verskega značaja, iti ki si upa tako svoje mnenje tuii izreči, takemu kur klicati: preklinjal je, kri-žijte ga — tudi ni prav. — Spoznajmo vendar enkrat, da se s takimi prepiri Čas trati, in da kakor v natori nI obitnika, tako tudi v razvijanji narodov ne; kjer se пч napreduje, se zoštaj t, Л kak napredek je pri nas! Pomnožilo se je pač število naših časopisov, kakor gobe po dežji. (Ravno danes sein dobil najnovejši slovenski časopis v roke. Nu razumem, kako more eden naših dnevnikov pisati tako, kakor bi imel svoja dopadajeitje nad njim.) Ni čudo, Če s« Mtm naši nasprotniki po-miehujejo iu pri vsaki priložnosti trde, da nismo zreli za drugo, nego za prepir. — Tak veliki petek, dan spoznanja namreč, potreben bi bil nam Slovencem; upanje hi potem imeli, da nastopi kmalu tudi nam „ustajcuja dan".
V Hebreljah, 1». aprila. Ker si, ilraga „Soča4, V:;ak čas pripravljena, dajati dobre in koristne svete, upam da tudi mojemu dopisu ne odreCeš prostorčka, dasi ju slabo zložen.
Vsak pravi narodnjak, kateremu jo narod čez vse drog, goji mnogo zelja v svojem srci, nadejajo se, da se uresničijo v prid in korist naroda. Tudi v mojem srci nahaja se mnogo želj, a kuj pomaga, ko ne upim, da se vse uresničijo. Vendar «trznem se, eno teli želj 'lanes raZodeti, da bi še bolj navdušil One, ki se z menoj v tem strinjajo, iu da bi nasprotno misleče preobrnil. Moja želja jenapredovati v petji. V krajih, kjer pravo cerkveno ati narodno petje ui znano, menijo, da str s put jem te čas itatt tu zasmehujejo prij iii lje petja, A jaz driijjitč« mislim o petji m menim, da ono prinaša prav vehku koristi.
Lepo petje puvzdiguje prvič naša srca pri službi božji proti nebeškim vištvam ter nam pomaga, da boij zbranega duaa turfitna, — Ono nas tndi budi k narodnemu mišljenju. Pri shodili in ljudskih slovesuO-stin presotic tudi m-ijimo pevsko društvo poslušalce bolj prijetno, nego še toliko piskačev, ki ob takih priložnostih razkazujejo svojo učenost. — Petje tolaži Žalostnega. Poglejmo nesrečneža, ki živi v tuji deželi, daleč od ljube domovine, k.itererua mjrda ni upanja na vrnitev, kak» rad prepeva domač J pesmi i'i si s tem lajša svoj žalostni statt. — Fantje gredo iz domače vasi na v-tj^kj; za i.tj.č se poslavijyo. ;bič poči iti voz oddrdra. K iktir hi štt na svatbo, prepevajo krepki juiiatri w >ičuo>i s tem dobivajo. ŽJcti bi bilo, tla oi lutnje, tad; ko giedo k nabivi, ubrane na* ioiiiio pesmi jm*;«vali in in sc pokazali s tem zveste iu izobražene s.ue majke Slave.
Dovolj o t*1 in. Ako Id hotel Vsi! povedati, bi ue bilo p lost ura v enem ii-iu „Si.'-u*. Jaz sictjt nisem pevec in tuli k petja nisem š; u«č pripisn igel; a te vrstice sem spisal zato, ker pazuatu korist p,: tj a. — Žetim, di bi vsacegd te vrstice navdušile k lepemu petju. Kaj je petje vredno, pozonnj dobro Še brc t j ti, ujüar mi j m j tako izvrsten pevski zbor. Kolika lepih ur nam utpravija ta zbjf prepevaj.-; pu naši zemlji krasno slovenske pesmi. Petje pomaga k temu, da n iši v.is d iši ima ž« tai;o lego, da uikje; v gorah take ш, je šj lejiša, raao^j lepša. Zvesto posiušam>j ubrane glasove v p,>šteiii dražiti, ko se oknrpčitjemo od težkega tedenskega dela. Pevcem ni mar za trud, vneti so iu vedno d« lavni. Da, mnogo lepega in hvalevrednega bi mo^Sl pisati o naših pevcih; pa dobro vem, da ue marajo za hvalo, posebno ue za ouo prijavljeno v časnikih.
II houcu kličem rodoljubom: popriittite se petja, petje je piumea narodnega iwijenja.
V Sebreljah, 10. apr. — Spominja se kak bratec cenjenega lista, da 16. novembra 13S2. je bila strela udanla v zvonik naše farne cerkve sv. Jurija in da je bita mnogo škode napraviti cerkvi iu neka-lerim posestnikom. Ni bilo od tega še eno teto, ko je hotela strela zopet, pri nas svojo moč pokazati. One 3D. sept, ptetek'ega leta prav na dan blogoslov-Ijenja novega oltarja v farni cerkvi na zvečer udarita je strela v zvouiK iiiipjše cerkve Sv. Ivana Kismika, kter je zopirt mnogo škode napravila. Hvala Bogu, s tem je bila za lansko lete strela koutula svoje delo.