^to 1890.
287
Državni zakonik
za
^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 27. junija 1890.
116.
Zak«n z dné 5. junija 1890. 1.
SrePdre!ern.kih voiski pripadajočih suplentov na VaijvnJ.ih šolah, učiteljskih in učiteljiških izobraže-9ledé'n nav^®n'^ šolah, vzdrževanih po državi, Vojst n^ih dolžnosti dejalne službe v stalnem Vu> v vojnem pomorstvu, v deželni brambi ali v črni vojski.
S
ftV°	z*)0ln‘c državnega zbora
§• 1.
^°lah, jlr' Pripadajočim suplentom na srednjih Etičnih	*n učiteljiških izobraževališčih in
Se’ ako 1 so'ab. vzdrževanih po državi, dodeljujejo 1 9Čitelj^ *)r'sebrii’ za slučaj mobilizacije gledé njih Un službovanjem združenih prejemkov dodeljene °v,dne pristojbine) tiste ugodnosti, ki so 'eiev0rn) ' 'lVs*cl,bantom, praktikantom, gojencem a'-ki 3 j n aspirantom gledé njih adjutu po §. C.,
D^'Zak.št%z)akona z dné 22- iuniia 1878- 1
2 . §• 2-
2aVedeiiih'v's'ni voiil^kim službovanjem v slučajih, sp ^'n'ja 1^7^'	c) 'n d) zakona z dné
(h * 2tnislu „	'• (Drž. zak. št. 59.), ne prekinja
r< *ak. št 1 za*iona 7- dné 8. julija 1886. 1.
”!•) su|)lentom na srednjih šolah in
3loï'»u,
,ch.)
na učiteljskih in učiteljiških izobraževališčih, vzdrževanih po državi, petletje, katero morajo odslužiti, da zadobé služnoletno priklado.
Pač pa se prekini to petletje tedaj, kadar zgoraj omenjene učiteljske osebe dejalno služijo pri vojakih v odslužbo zakonite prezentne službe — izvzemši trajno dobo mobilizacije, navedene v §. 5. lit. c) zakona z dné 22. junija 1878. 1. (Drž. zak. št. 59.).
§• 3.
Ta zakon zadobi moč z dném razglasitve.
§■ 4.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk.
Na Dunaji, dné 5. junija 1890.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Gautsch s. r.
111.
Zakon z dné 6. junija 1890.1.
o državnih ugodnostih, ki se bodo dodelile, ker se zemljiškorazbremenilni dolg in drugi dolgovi mejne grofije moravske premené v nov deželni dolg v največinskem znesku 9,000.000 goldinarjev.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
f 18.
Zadolžnicam, katere bo na novo izdati, ker se premeni zemljiško-razbremenllni dolg in drugi dolgovi Moje mejne grofije moravske v niže obresten deželni dolg v največinskem znesku 9,000.000 goldinarjev, katerega je vzprejeti na podstavi deželnozbor-skega sklepa z dné 8. novembra 1889. L, potrjenega z Mojo odloko z dné 18. februvarja 1890. 1., potem dotičnim kuponom ali dolgovnici (dolžnemu pismu), ki jo bo izdati o tem zajmu, nadalje pobotnicam, katere se izdadö o plačilih obresti in glavnice, in pa vsem pogodbenim in drugačnim listinam, katere o izvršitvi tega zajma napravi moravski deželni odbor, dodeljuje se kolkovna in pristojbinska prostost gledé zajmovega delnega zneska 8,000.000 goldinarjev.
§• 2.
Obresti novega zajma se dohodarine in vsakega davka, ki bi se s prihodnjimi zakoni uvel namesto nje, oproščujejo gledé délnega zneska 2,000.000 goldinarjev brezpogojno, gledé délnega zneska za 6,000.000 goldinarjev, ki je namenjen za preméno zemljiškorazbremenllnega dolga, pa s pogojem, da dežela moravska popolnoma povrne državnemu zakladu izgubo na dohodarlni, ki bi mu pripala od moravskih zemljiškorazbremenil-nih zadolžnic, katere so še v prometu, ako bi se raz-dolževale po črteži.
Vladi se daje oblast, da o tem sklene pravno-vezen dogovor z deželnim zastopom mejne grofije moravske.
§• 3.
Zadolžnice novega deželnega zajma se smejo uporabljati za plodonosno nalaganje ustanovlnskih glavnic, glavnic zavodov, stojééih pod javnim nadzorom, potčm sirotinskih, tidejkomisnih in pokladnih (depozitnih) novcev, in pa po borznem kurzu, vendar ne nad nominalno vrednostjo, za službene in opravilne položnlne.
§• 4.
Izvršitev tega zakona, ki zadobl moč z dném razglasitve, naroča se Mojim ministrom za notranje stvari, finance in pravosodje.
V Lainzi, dné 6. junija 1890.
Franc Jožef s. r.
Tauffe s. r.	Dunajewski s. r.
Schonborn s. r.
Zakon z dné 6. junija 1890.1.
o dopustkih in pogojih za gradnjo dolenjski*1 železnic.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zh°ra ukazujem takö:
Člen I.
Vlada se pooblašča, da smé o podelitvi dop® stila za lokomotlvno železnico, katero bo kot glavn° železnico druge vrste napraviti iz Ljubljane Čre2 Grosuplje in Trebnje v Rudolfovo, oziroma v Straž®; s krilom iz Grosuplja v Kočevje, katero je pa izve kot lokalno železnico, (dolénjske železnice), do liti po členu V. zakona z dné 17. junija 1887- ' (Drž. zak. št. 81.) pri podeljevanji dopustil 2 lokalne železnice pripustne ugodnosti in tudi p1* vzeti za največlnski znesek 2,500.000 a. v. v noj2 popolnoma vplačanih osnovnih délnic družbe ° niške, katera se bo sestavila za gradnjo imenovan in morebiti še drugih železnic na Kranjskem-
Člen II.
Udeležba državnega zaklada pri dobavi g*a nice za železnice, imenovane v členu I., zvezan s pogojem, da se
j '6^
1.	dobava ostale, na resnični zn‘) a
7.500.000	gl. a. v. proračunjene glavnice za gra po načinih, katere odobruje vlada, zagotovi z >z ^ osnovnih délnic in pa z izdajo sè 4 oC*®0 obrestnih, na avstrijsko veljavo se glasečih, v ( t stilni dobi povratnih predstvenih zadolžnic m tuvalno predstvenih délnic; da
2.	dežela kranjska prevzame znesek naj®1
500.000	gl. a. v. v osnovnih delnicah P°
al pari, ali pa da za obrestovanje in razdolžitev P stvenih zadolžnic, oziroma tudi predstvenih ^ ki se izdadö, prevzame tisto poroštvo, katero 1^0 razsodku vlade v svoji vrednosti blizoma prevzetbi osnovnih délnic; da	^
3.	deležniki prevzamejo v osnovnih ^1°	;
po kurzu al pari vsaj délni znesek 600.000 g •
da SG	jcaH1'
4.	dividenda, katera predstvenim ''‘'".[jii)2 ki se morebiti izdadö, pristoji, še predno osnovnim délnicam pravica do dividende, ne više kakor sè 4 odstotki, in da se
5. osnovnim délnicam, katere bo P°P° i® po koncesionarjih vplačane prevzela gledé katerih se po pravilih glasovalna Pra
iifl2
s®é omejevati na največinsko število glasov ali pa nasPr°ti posestnikom predstvenih delnic, dodelé sle pravice, kakor ostalim osnovnim delnicam.
Člen III.
V razširjavo staveb. v nabave in v druge inve-. 1ClJe> ki niso obsežene v prvotni napravi in opremi ,znice, more se z odobrilom vlade po potrebi ■sab napravna glavnica imenovanih železnic 'zdajo predstvenih zadolžnic in pa predstvenih
1 osnovnih delnic.
Člen IV.
Člen VIII.
Ta zakon zadobl moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
V Lainzi, dné 6. junija 1890.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.
bo	kupščine za osnovne délnice, katere!
prevzela država, opraviti je v petih letnih obro-1 z "ajvečinskim zneskom po 500.000 gl.
, Vendar pa ni nikakor treba prvega teh obro-g°V Pkaöati pred iztekom leta 1892., ampak še le zilih lrn ^asom’ k° bo P° mnenJ* vlade in po doka-to Calera ona preskušuje, zmatrati t6 že za zago-(Č1 en°’ se b° držal dopustllni rok za zgradnjo . en V.j, in Ja se b0 izhajalo s proračunjeno glav-Co Za njo (člen II.).
jemn;„ a na) PlačuJP Pro pj x, n.' P°trdnicam, in skrb v ^atl' zneski uporabijo samo 6nu k označenih železnic.
11».
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 7. junija 1890.1.,
da se občine topuszna, tukawica in Manasterzec odkazujejo okolišu mestno-delegovanegaokrajnega sodišča samborskega v Galiciji.
Na podstavi zakona z dné 11. junija 1868 1. (Drž. zak. št. 59.) izločujejo se občine Lopuszna, Lukawica in Manasterzec z graščinami vred iz okoliša okrajnega sodišča v Podbuži ter se odkazujejo okolišu mestno-delegovanega okrajnega sodišča v Samboru.
Člen V.
V
VrŠiti . c*enu I. označene železnice se morajo do-letip j 'n 'zro^di javnemu prometu najdalje v dveh potilo" ra,'un®č °d dné, katerega se dodeli do-
Ta 1891. 1.
ukaz zadobi moč s 1. dném januvarja Schönhorn s. r.
130.
Člen VI.
'n dostavke se morajo pod neposredno Rjah (j,.-0 v*ade in po pogojih, navadnih pri gradua . a^n|b Voznic, oddajati na podstavi podrobno n& a vta in stroškovnega proračuna, ki sei •'jih vnr Vl P° državnih organih ali s primernim
Pranjem.
D(.]a ,
P° PonujiZa 8‘adnjo in pa vse dostavke je oddajati ah ločeno od dobave denarja.
Člen VII.
v ,, •'žava
■Ce ' don	• llaJ na vadun koncesionarjev vrši
a v	11,11 dobi obrat po železnicah, imenova-
flavi Ijov" h’ koncesionarji pa morajo državni ° r^a in ln'1' shoške, kateri ji nastanejo iz tega Se ''odo eventuvalno ustanovili poprečno.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 8. junija 1890.1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o preskuševanji in kolkovanji merskih okvirjev za drva v polenih, oznanjenim z razglasom z dné 12. avgusta 1879. I. (Drž. zak. št. 107.).
Na podstavi §.2. v ukazu trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) izdala je c. k. prvomérska komisija nastopni dodatek k predpisom o preskuševanji in kolkovanji merskih okvirjev za drva v polenih, oznanjenim z razglasom trgovinskega ministerstva z dné 12. avgusta 1879 1. (Drž. zak. št. 107.); ta dodatek se s tem daje na obče znanje.
Bacquehem s. r.
Dodatek k predpisom
o preskuševanji in kolkovanji mérskih okvirjev za drva v polenih (Drž. zak. št. 107. od leta 1879.).
Za merilo drv v polenih se pripuščajo v pre-skuševanje in kolkovanje tudi mérski okvirji po 3 prostorninske metre.
Te merske okvirje je napraviti v teh le razmerjih :
Dolgost polena v metrih	Prostorninski metri	Dolgost	Visokost
		v metrih	
0-5	3	3	2
0-6	3	2-5	2
0-8	3	1-875	2
1	3	1-5	2
Glede oznamenila, naprave, mejnih pogreškov in kolkovanja teh mérskih okvirjev, potém gledé preskusnih pristojbin za nje ostanejo merodajna določila predpisov za mérske okvirje po 1, 2 ali po 4 prostorninske metre (Drž. zak. št. 107. od leta 1879.), toda s tem razločkom, da razložni (premični) merski okvirji ne smejo imeti priprave, s katero se dâ zgorenji kos okvirja pritrditi v polovični visokosti merskega okvirja, ker načeloma morajo mérski okvirji za drva v polenih obsegati samo cele prostorninske metre (ne pa tudi drobcev metra).
Na Dunaji, dné 17. maja 1890.
Prvomérska komisija: Arzberger s. r.
12 1.
Zakon z dné 15. junija 1890. 1.
o državnih ugodnostih, ki se dodelé deželnoželez-ničnemu zajmu vojvodfne štajerske v največlnskem znesku 10 milijonov goldinarjev a. v.
S pritrditvo občb zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1-
Zadolžnicam deželnoželezničnega zajma v naj-večinskem znesku 10 milijonov goldinarjev a. v., katerega bo v napravo lokalnih železnic na Štajer-
j skem in v pričetek obrata po njih vzprejela vojvodina štajerska na podstavi deželno-odborskega sklepa z dné 18. novembra 1889.1., potrjenega z Mojo odloko z dné 11. februvarja 1890. L, in kateri se 1 bo obrestoval sè 4 odstotki ter povrnil v 90 letih, dovoljuje se prostost kolka in pristojbin.
Za dobo 30 let počenši od dné, ko se zajein oddâ, ako pa bi se razdelil v posamezne oddaje (serije), od dné, ko se izdadö posamezne oddaje (serije), proste so obresti tega zajma dohodarine in vsakega davka, ki se bo morda s prihodnjimi zakoni uvel namesto nje, in pa plačevanja kuponskih kol' kovnih pristojbin.
§• 2.
Zadolžnice v §. 1. imenovanega deželnoželeZ' ničnega zajma se sméjo uporabljati za koristonosn® nalaganje ustanovinskih glavnic zavodov, stoječ“1 pod javnim nadzorom, potem sirotinskili, fidejkoniis nih in pokladnih (depozitnih) novcev, ter P° borznem kurzu, vendar ne nad nominalno vre nostjo, za službene in opravilne položnine.
§. 3.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč z dnéo1 razglasitve, naroča se Mojim ministrom za notranj stvari, finance in pravosodje.
V Lainzi, dné 15. junija 1890.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s.r-
Schimborn s. r.
122.
Razglas finančnega ministers^3 z dné 18. junija 1890. U
da se je vélika colnija v Spletu povzdignil3 Ÿ v liko colnfjo I. razreda.
piJ-
G. k. vélika colnija II. razreda v Sple)11 ^„jj maciji se je prestavila v vrsto vélikih I. razreda.
Dunajtnvski *
Popravek.

V 8- 12., odstavku 2., vrsti 4. in razgla' v XXVII. kosu Državnega zakonika od leto® j šene dopustilnice z dné l(i. aprila i1'''
............................ -	--	su j»
lokalne železnice iz Suchdola v Rudišov, >z
t
otérj
.	.. nui'11 *i|
v Fulnek in iz Opave v Benešov naj s ,/
razdanih delnic“ prav glasi ,,U0P®
aktiv“.