PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZVOJA KRASA V RIBNIŠKI MALI GORI (Z 9 SLIKAMI, I 3 RISBAMI IN I 8 TABELA MI) THE KARST DEVELOPMENT IN •RIBNIŠKA MALA GORA' (SLOVENIA, YUGOSLA VIA) (WITH 9 FIGURES, 13 DRAWINGS AND 18 TABLES) ANDREJ KRANJC SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 29. MAJA 1980 VSEBINA lzvleček-Abstract ............................................................................................................................. 30 Predgovor ............... .............. .... .. ............................ .................... .................. .. .. .. .............................. 31 l. UVOD......................................................................................................................................... 32 2. GEOLOŠKE OSNOVE .............................................................................................................. 32 2. l. Stratigrafija .......................................................................................................................... 34 2.2. Karbonatne kamnine v Mali gori ...................................................................................... 36 2.3. Starost kamnin in gostota votlin ........................................................................................ 39 2.4. Tektonika ............................................................................................................................ 42 2.5. Struktura karbonatnih kamnin in votline .......................................................................... 43 2.6. Paleogeografski razvoj ......................................................................................................... 45 3. HIDROGRAFSKE OSNOVE ................................................................................................... 46 3. l. Označba in hidrografska razdelitev ozemlja .. .................................................................. 46 3.2. Klasifikacija vodnih tokov ................................................................................................ 47 3.3. Površinska rečna mreža .................................................................................................... 47 3.4. Ponikalnice ........................................................................................................................ 48 3.5. Poplave .............................................................................................................................. 49 3.6. Ponorne votline ................................................................................................................. 51 3.7. Izvirne votline in kraški izviri .......................................................................................... 54 3.8. Spremembe v sedimentih med ponorom in izvirom ....................................................... 58 3.9. Hidrokemične lastnosti voda ............................................................................................ 59 3.10. Podzemeljske vodne zveze................................................................................................ 61 4. POVRŠINSKE IN PODZEMELJSKE KRAŠKE OBLIKE .................................................... 63 4. I. Makro-površinske oblike .................................................................................................... 63 4.1.1. Vrhovi ...................................................................................................................... 63 4.1.2. Pobočja ..................................................................................................................... 64 4. I .3. Aplanacijske površine .............................................................................................. 64 4. I .4. Doline ....................................................................................................................... 64 4.2. Mezo površinske oblike ...................................................................................................... 67 4.2.1. Vrtače....................................................................................................................... 67 4.2.2. Suhe doline .............................................................................................................. 68 4.2.3. Zatrepi in slepe doline ............................................................................................. 70 4.3. Kraške votline ..................................................................................................................... 70 4.3. I. Pregled votlin ........................................................................................................... 70 4.3.2. Višinska razporeditev jamskih rovov ...................................................................... 72 4.3.3. Strmci jamskih rovov ............................................................................................... 73 4.3.4. Oblikovanost jamskih rovov (spcleomorfologija) .................................................... 74 4.3.5. Sedimenti v suhih jamah ......................................................................................... 76 4.3.6. Poizkus kronologije podzemeljskega zakrasevanja ................................................. 77 / - 5. ZAKLJUCEK ................................................................................ ............................................ 78 THE KARST DEVELOPMENT IN .RIBNIŠKA MALA GORA' (SLOVENIA, YUGOSLA VIA) (Summary) ........................................................................................................... 81 Viri in literatura .............................................................................................................................. 83 Izvleček UDK 551.44 (497.12-13) Kranjc, Andrej: Razvoj krasa v Ribniški Mali gori. Acta carsologica 9, 00--000, Ljubljana 1980, Lit. 82 Avtor analizira dejavnike, ki so vplivali na razvoj krasa, predvsem v podzemlju, v Ribniški Mali gori. S temi dejavniki primerja predvsem podzemeljske kraške oblike in ugotavlja faze v razvoju kraških votlin oziroma smer in način nekdanjega odtoka voda z ozemlja Ribniške Male gore. Abstract UDC 551.44 (497.12-13) Kranjc, Andrej: The Karst Development in ,Ribniška \1ala gora' (Slovenia, Yugoslavia). Acta carsologica 9, 00--000, Ljubljana 1980, Lit. 82. The author analyses the factors which influenced to karst development. mostly in underground of Ribniška Mala gora (SE Slovenia). By these factors the underground karst features are compared: they have been specially analysed and on this base the phases of karst cavities development respectively the direction and the way of former water runoff from the treated region are stated. Naslov - Address: mag. Andrej Kranjc Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna, Jugoslavija PREDGOVOR Za to nalogo sem se odločil predvsem iz dveh razlogov: za ozemlje Male gore zato, ker sem ob terenskem delu za »Osnovno speleološko karto Slovenije« v okviru Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni dobro spoznal tako površje kot podzemlje tega dela Dolenjske. Vzporedno z merjenjrm jam sem dobil številne podatke, ki so bili dovolj za- nimivi, čeprav še ne ovrednoteni in ki so kazali, da bi lahko dali določene zanimive za- ključke o razvoju podzemlja. Med delom se je kasneje izkazalo, da je prenos marsikaterega izmed teh podatkov na celotno ozemlje težaven. Vendar še vedno velja Me I i k o v a (1955, 120, 128) trditev, »da se je v notranjosti kraških jam konzervirala dokumentacija geomorfološkega razvoja kraške pokrajine, in da si zato moremo za bodoča raziskovanja največ obetati od drobnih preučitev kraških votlin, podzemeljskih jam v ustrezajočih legah v bližini velikih ponikalnic, na robeh kraških polj ... «. Kot je razvidno iz naloge, njenih rezultatov in zaključkov, sem ravno na podlagi raz- iskav kraških votlin prišel do določenih novih spoznanj. Pri sami interpretaciji podatkov je bila speleogeneza glavno vprašanje. S poznavanjem nastanka jame poznamo tudi procese, ki so jamo izdelali, iz poznavanja teh procesov je mogoče rekonstruirati okolje in dogajanja, ki so se odvijala v času nastajanja jame in konč­ no tudi starost sa'lle jame. Z,\to je bil cilj večjega dela raziskav ugotoviti nastanek jame. Speleogenetskih teorij je veliko, sam sem se skušal držati »poligenetske teorije«, ki te- melji na simultani analizi vseh faktorjev, ki lahko vplivajo na genezo jamskega skeleta (Renault 1970, 123). Večina ostalih speleogenetskih teorij izhaja iz koncepta preproste speleogeneze, upoš- tevajoč le majhno število dejavnikov, ki pa so domnevno determinantni. Nekatere teorije upoštevajo le en sam mehanizem: korozijo, prisotnost pirita v apnencih, korozijo mešanice, ipd. Drugi krasoslovci so na podlagi morfoloških opazovanj sestavili bolj podrobno izde- lane speleogenetske sheme, predstavljene v ciklični obliki. Poimenovanje posameznih raz- vojnih faz (mlada, zrela, stara) je antropocentrično in predstavlja nehoteno asimilacijo kraš- ke votline z živim organizmom, z vsemi napakami, ki so vključene v tem postulatu. Bistvo poligenetske teorije, ki med drugim deli rove na singenetske in paragenetske, je ravno v upoštevanju sočasnosti različnih procesov in torej tudi oblik. Tako s stališča te teorije ni nujno, da bi jame, ki so bile zapolnjene s sedimentom, npr. v wiirmu, bile izdelane že pred wiirmom, ampak je bilo lahko izvotljevanje in zapolnjevanje istočasno. Čeprav je naloga glede predmeta obravnave precej ozko omejena, torej specializirana in glede na prostor lokalna, sem se vseeno odločil za tako obliko »lokalne analize«, katere rezultat je lokalna monografija. Lokalna monografija je v vsakem primeru koristna, ne gle- de na to, kako je lokalno specializirana, ali je celovita študija neke pokrajine ali pa le raz- iskava enega samega sistema poljske razdelitva oziroma raziskave enega samega geomor- fokiškega aspekta (Do 11 fu s 1971, 43). Prof. dr. Ivanu Gam s u se za pomoč, napotke in nasvete najlepše zahvaljujem, saj je imel z mentorstvom obilo neprijetnega posla. Asistenta Janja H 1 a dni k in F. š u š - ter š i č sta mi teoretično, predvsem pa praktično, pomagala pri dolgotrajnih kemičnih analizah in računanju koeficentov korelacije, za kar se jima zahvaljujem, višjemu tehnič­ nemu sodelavcu Vladoši E 1 e sini in višjemu knjižničarju Maji Kranjc za imenitno 31 6 Acta carsologica IX, I 980 ( I 981) izdelavo prilog in zbiranje marsikdaj težko dostopne literature. Klasifikacije karbonatnih kamnin in drugih analiz sedimentov ne bi opravil brez dragocene pomoči dr. V ere G r e - gori č in D. S kaberneta z oddelka za geologijo FNT v Ljubljani. Analize sem op- ravljal tudi v laboratoriju PZE za geografijo na FF v Ljubljani, na Inštitutu za paleontoligijo SAZU pa so mi izdelali zbruske, za kar se vsem skupaj na tem mestu zahvaljujem. Na kon- cu naj še posebej omenim sodelavca I. Kend o in A. V a d nj a I a, ki sta me spremljala po podzemlju Male gore, marsikdaj nevarnem in neprijetnem, saj bi brez njune pomoči os- tal praznih rok. l. UVOD Ribniška Mala gora leži v južni Sloveniji, na Dolenjskem, v slovenskem dinarskem sve- tu. Čeprav je Mala gora na znotraj zelo enotna regija, je njen položaj izrazito prehoden. Od sosedstva je povsod dobro ločena z dolinami in depresijami. Njene zahodne sosede so visoke kraške planote Ribniška Velika gora, Bloke in Krimska planota, proti vzhodu pa se nadaljuje nižja in obsežnejša kraška planota Suha krajina (risba 1 ). Ribniška Mala gora je izrazit podolgovat hrib, lahko bi mu rekli kar sleme, ki se vleče v dinarski smeri (NW-SE) 24 km daleč in je v poprečju 3-4 km široko. Zavzema okoli 115 km2 površine. Je slemenasto hribovje, ki predstavlja prehod med nizkim planotastim do- lenjskim na eni strani ter visokim notranjskim krasom na drugi strani, tako po višinah kot tudi po oblikovanosti površja. V večjem delu je Mala gora relativno visoka 300-500 m. Z ribniške strani je obod Rib- niške doline, ki ga sestavljata Ribniška Velika in Mala gora, tako markanten, tako po- polnoma obvladuje obzorje s svojo enotnostjo, da ga je Ribničan imenoval samo z občim nazivom - Velika in Mala gora (Melik 1959, 436). Kljub temu, da je njen značaj prehoden, je Mala gora od okolice povsod dobro in jasno ločena, ponekod je meja še posebej izrazita. Na severu je od Turjaško-grosupeljskega hri- bovja ločena z izrazito vrezano in ponekod precej široko dolino Rašice ter severnim delom Dobrepolja (Predstruge). Ime Dobrepolje uporabljam v nadaljnjem besedilu v obliki Do- brepolje (Dobrepolje, ž. mn. kr. i., dobrepoljski, -a, -o), kot nakazuje slovenski pravopis (Slovenski pravopis 1962, 197) in kot je uporabljano tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije (Savnik 1971, 115, 159), čeprav se v literaturi uporablja tudi pogovorna oblika Dobro polje, Dobrega polja (Š i f r e r 196 7, 2 7 3 ). Na zahodu Malo goro omejuje Laška pokrajina (Petrič 1976, 8) (Velikolaški škriljevi predel oziroma Slemena z vmesnim laškim po- ljem) in globoko vrezana dolina Tržiščice, dalje pa Ribniško polje. Proti vzhodu jo od suhokrajinske planote loči Dobrepolje, proti kateremu je meja še posebno jasna, saj poteka vzdolž tektonske prelomnice (sl. 1) in se neposredno s polja dviga strma reber Male gore 400-500 m visoko brez pregiba (Melik 1959, 422). Še najslabše je Mala gora ločena od sosednjih ozemelj proti jugovzhodu, kjer se podobno hribovje nadaljuje v Kočevski Mali gori. Vendar sta obe gori ločeni z dolinskim pretržjem pri bivši vasi Mala gora v višini 480 m n.m. Od Roškega višavja v okolici Poloma ločuje Malo goro suha dolina, v kateri sta bili nekoč vasi Kukovo in Vrbovec. Ta dolina se vleče proti jugovzhodu kot nadaljevanje Dobrepolja oziroma Strug. 2. GEOLOŠKE OSNOVE Po svoji legi glede na Slovenijo, je Ribniška Mala gora globoko v dinarskem svetu, v geološkem pogledu pa bolj na obrobju Zunanjih Dinaridov. Petrografsk~ in tektonske zna- čilnosti ustrezajo njeni legi in položaju: po M e 1 i k u (19 59, 436) je Mala gora izrazit gorski čok iz mewzojskih karbonatnih kamnin, potekajoč v dinarski smeri, omejen s podolžnimi depresijami in tektonskimi linijami. 32 Risba 1. Položaj Male gore Drawing 1. Situation of Mala gora ~ o 0 ~ L:.Y ,.-..__...., - o kraško polje reka s ponorom smer podzemeljskega toka razvodnica med porečji Ljubljanice, Krke in Kolpe s 10 15km 8 Sl. l. Tektonsko pobočje nad Dobrepoljem Fig. l. Tectonic slope above Dobrepolje 2.1. STRATIGRAFIJA Acta carsologica IX , 1980 (1 981) Ribniško Malo goro sestavljajo takorekoč v celoti mezozojske kamnine. Starejše od mezozojskih so razgaljene le v vznožju, v dolini Tržiščice, Tržiščica ni izdolbla svoje doline prav po geološki meji, ampak so spodnji deli njenega levega brega - to je že vznožje Male gore - vrezani deloma še v neprepustne permske kamnine (kremenov konglomerat in pe- ščenjak trogkofelske stopnje), ki grade velik del Želimljsko-ortneške grude zahodno od Male gore, Izmed mezozojskih so zastopane kamnine vseh treh sistemov, Najmanj je triadnih kamnin, Te so razvite pretežno kot dolomiti. Kamnine skitijske in ladinijske stopnje so na površju le v ozkih pasovih vzdolž vznožja Male gore, na stiku s Slemeni (Želimeljsko-ort- neška gruda), podobno kot permske. V malo večjem obsegu je površje iz zgomjetriadnega dolomita (norijsko-retijski), in sicer obsežna uravnava okoli Velikih Poljan ter vznožje in spodnji deli pobočij na drugi strani Male gore, med Podgoro in Kompoljem. Ostale dele Male gore sestavljajo le jurski in kredni apnenci ter v majhni meri dolomiti. Na splošno pada starost kamnin od severozahoda - pretežno jurske kamnine, proti jugo- vzhodu - kredne kamnine. 34 AndrcJ Kranjc, Pri:--.pl'\Ck k po111,l\a11iu r;i/\'OJ:i kr:i:--.a \ Rihn1\k1 :\iali gori 'J Plasti karbonatnih kamnin v Mali gori so nagnjene precej enakomerno, s prevladujo- čim naklonom 20°. Razlike s tem poprečkom so redke in majhne. V grobem prevladujejo tri smeri vpada plasti: proti jugo-jugovzhodu, jugo-jugozahodu, zahod-jugozahodu oziroma zahodu. Za preučevanje podzemeljskega zakrasevanja je potrebno poznati tudi geologijo širše okolice Male gore, saj od tam dobiva velik del svojih voda, z njimi pa sedimente, ki se od- lagajo na površju in pod zemljo. Zahodno oziroma jugozahodno obrobje Male gore predstavlja Želimeljsko-ortneška gruda (Slemena in Laška pokrajina) s prevlado permskih in triadnih neprepustnih kamnin ter dolomitov. Ker je predvsem ta del, Slemena in Lašče, eno glavnih zbirnih območij za vode, ki se pretakajo skozi Malo goro proti Dobrepolju in Krki, in področje, odkoder izvira večina fluvialnih sedimentov obravnavanega ozemlja, je naravno, da si podrobneje ogleda- mo tudi to okolico, predvsem s petrografskega vidika. Kamnine Želimeljsko-ortneške grude so še toliko pomembnejše, ker so v veliki meri iz kremena, snovi, ki ni podvržena koroziji in je tudi proti eroziji zelo odpcrna. Obenem so geologi to ozemlje v novejšem času inten- zivno raziskovali (Ram o v š & K o c ha n s k y- De vid e 1965). Na omenjenem ozemlju nastopajo sledeče paleozojske kamnine: kremenovi konglome- rati (prevladujejo prodniki lešnikove do orehove velikosti, vmes so tudi v velikosti kurjega jajca in še večji), kremenovi peščenjaki s precej sljude in vmesnimi lečami hematita in li- monita ter glineni škrilavci v menjavi s kremenovimi peščenjaki in vmesnimi lečami raz- ličnih apnencev, apnenčeve breče in brečastega konglomerata (Ram o v š & K o c ha n - sky-Devide 1965, 373-357). Pomembni so predvsem kremenovi konglomerati in peščenjaki s sljudo. Te plasti so osnova, ki daje gradivo za velike nanose aluvija v vodnih jamah v vznožju Male gore (kre- menovi prodniki v Podpeški in Dolenji jami, pesek s sljudo v Tenteri). Kremenovi prodniki in pesek so obenem gradivo, ki je omogočilo močno erozijo v obravnavanih jamah. Petrografska sestava permskega konglomerata iz okolice Ortneka je sledeča: 31-45 % prodnikov je iz kremena, 15-44 % pa iz kvarcita. V peščenjaku je 48-58 % zrn iz kremena, 4-13% pa iz harcita (Buser 1974, 18). Ostali del Želimeljsko-ortneške grude ter robne dele Velike gore in Blok - povirje Sod- raške Bistrice in Rašice, dveh največjih tokov obravnavanega ozemlja - grade v celoti triad- ne kamnine, v glavnem dolomiti z vložki škrilavcev, peščenjakov, laporjev, konglomerata, apnencev in boksita. Med posameznimi stratigrafskimi členi so številne erozijske diskor- dance (Buser 1974, 15). Boksit sam po sebi nima večjega pomena za razvoj zakrasevanja niti ne za oblikovanje podzemlja, pač pa je pomemben faktor pri ugotavljanju paleotransporta. Boksit nastopa v rabeljskih plasteh (R a k o ve c 19 5 5, 24) v dveh oblikah: prvi je rdečerjave barve in je »že- leznat boksit z veliko kremenice«, drugi pa je svetlejše barve, čistejši boksit. Rakovec ime- nuje ta boksit železov oolit, v katerem so zrna zlepljena z boksitnim vezivom ter je bogat s kremenico. Že sam pa pripominja, da je v tem oolitu več glinice kakor železa (R a k o ve c 1955, 24). Ostala sosednja ozemlja se po kamninski sestavi ne ločijo bistveno od Male gore, saj so v celoti iz karbonatnih kamnin. V dnu Ribniškega polja in Dobrepolja nastopa deloma triadni dolomit, večji del pa je iz krednih apnencev, kakor tudi bližnji deli Suhe krajine in Roga. Proti severozahodu oziroma severu, kjer je v nadaljevanju Male gore onstran do- line Rašice Turjaško gričevje, se nadaljujejo jurske kamnine s severozahodnega dela Male gore. Čeprav ne leže na obravnavanem ozemlju, so za razumevanje razvoja krasa upošte- vanja vredne krpe terciarnih kamnin (rdečkastorjav lapornat apnenec in lapornat peščenjak - facies scaglie, apnenčeva breča in fliš z alveolino in numuliti) na sosednjem Roškem vi- šavju (Grintovec - Stari breg, Mali Rigelj, Rdeči kamen in Kunč) in v Suhi krajini (okolica Hinj) (Germ o v še k 1953; Šribar 1967). Ravno ti, razmeroma skromni ostanki ver- 35 JO Acta carsologica IX. 1980 (1981) jetno obsežnejšega paleocenskega in eocenskega pokrova, govorijo proti starejšim trditvam, da je bila v najstarejšem terciaru vzhodna in osrednja Slovenija kopno (P l e n i č a r & No s a n 1958, 103) in potrjujejo Radinjeva predvidevanja.Radinja (1972, 205) namreč domneva, da je v Sloveniji (izvzeta je alpska regija) odeja iz terciarnih kamnin sklenjeno prekrila mezozojske kamnine, a je bilo ozemlje kasneje dvignjeno in ta odeja pretežno ero- dirana. To naj bi veljalo tudi za Dolenjsko. Od mlajših terciarnih kamnin so na geološki karti označene le pliocenske. Predstavljata jih rdeča in rjava glina. Zaenkrat pliocenske gline ni mogoče ločiti od pleistocenske. Večji del površja na pliocenskih in pleistocenskih glinah je v skrajnem severovzhodnem delu Dobrepolja, vzhodno od Zdenske vasi. šifrer (1976, 277, 284) pripisuje fluvialni sedi- ment - ostanek nekdanjega zasipa - nad vasjo Rapljevo še pliocenski dobi. Ta sediment je v zelo majhnem obsegu in nima bistvenega vpliva na današnji razvoj površja. Kvartarne kamnine nastopajo na obravnavanem ozemlju v večjih količinah le na rob- nih delih: aluvialni nasip na Ribniškem polju in Dobrepolju. Pleistocenske kamnine so na površju v zelo omejenem obsegu - dolina Rašice in deli Dobrepolja (Š i f r er 196 7), ali pa jih prekrivajo mlajši aluvialni nanosi - Ribniško polje in Dobrepolje (Me I i k 1955). Rde- ča ilovica prekriva obsežne dele geološke podlage, vendar so mnenja o njeni starosti deljena, saj naj bi bila pleistocenska (Turnše k 1967, 228) ali pliocenska(B u ser 1974, 14). 2.2. KARBONATNE KAMNINE V MALI GORI Za zakrasevanje so najpomembnejše določene Iitološke (mineralna sestava, tekstura in struktura) in fizikalno-kemične (kemične, mehanične in poroznost) lastnosti kamnine. V zakrasevanje je všteto tudi podzemeljsko izvotljevanje kamnine. Rezultat tega procesa so kraške votline - jame in brezna. Zato navajam nekaj podatkov, ki naj osvetle lastnosti kar- bonatnih kamnin v Mali gori. Topili smo 15 vzorcev karbonatnih kamnin. Izbrani so tako, da je čim popolneje za- stopana stratigrafska lestvica (zgornji trias, spodnja, srednja in zgornja jura, spodnja in zgor- nja kreda), obenem pa so vzeti iz samih kraških votlin, tako da so zastopane tudi naj- pomembnejše jame (tabela l ). Zaradi relativno majhnega števila vzorcev rezultatov ne smemo posploševati. Največja količina netopnega ostanka je 7 ,43 %, najmanjša pa 0,0 l %. Kaže, da ima triadni dolomit z obravnavanega ozemlja večjo količino netopnega ostanka kot pa apnenec. Glede na to, da so na slovenskem krasu apnenci precej čisti (imajo l-2 %, najčešče pod l % netopnega ostanka, Gam s 1974, 73), lahko rečem, da je apnenec v Mali gori razmeroma nečist. De- lež vzorcev apnenca z več kot 2 % netopnega ostanka je 38,5 %. V primerjavi z dinarskim krasom kot celoto pa so apnenci v Mali gori zelo čisti. Apnenci na dinarskem krasu imajo sledeče deleže CaCOJ: spodnji trias 80-95 %, srednji trias 98-99 %, spodnja jura 92-97 %, srednja jura prek 97%, spodnja kreda 95-98%, zgornja kreda 98-100% (Herak 1972, 28). Večje jame v Mali gori so tako v apnencu z malo netopnega ostanka (Tentera - 0,01 %, Podpeška jama - 0,022%), pa tudi v apnencu z veliko ostanka (Griška jama - l,14%, Do- lenja jama - 2,46%). Topnost karbonatnih kamnin in s tem zakrasevanje je odvisna tudi od teksture kam- nine. Večji kalcitni kristali (kalcitne žilice), ostanki živalskih skeletov, lupin, ogrodij, so v naših razmerah navadno teže topljivi kot pa kalcitna masa, v katero so vloženi, oziroma kalcitno vezivo. To trditev potrjujejo tudi opazovanja v Mali gori (v Vančevi jami in Kev- dercu pri Vančevi jami so ostanki fosilov do 0,5 cm v reliefu) kot tudi drugod po Sloveniji (Putickova pasaža v Logarčku pri Planini, Gam s 1963 a, 48; Pa v 1 o ve c 1961 ). 36 Andrej Kranjc, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori l l Tabela l. Netopni ostanek (v %) vzorcev karbonatnih kamnin iz Ribniške Male gore Statigrafska Tip kamnine Nahajališče % netopnega enota ostanka T~+3 pasast in zrnat dolomit Žovkno 2.47 T~+3 pasast in zrnat dolomit Pri koritu 2,90 11 siv gost apnenec Finkova jama 2 2,08 11,2 siv gost ooliten apnenec Tentera 0,01 11,2 siv gost ooliten apnenec Tentera 0,01 11,2 siv gost ooliten apnenec Marketova jama 7,43 11,2 siv gost ooliten apnenec Skednevnica 0,01 lu siv gost ooliten apnenec Dolenja jama 2,46 11,2 siv gost ooliten apnenec Ponikalnica Rašice 0,03 11,2 siv gost ooliten apnenec Bukovščica 3,21 lj,2 siv gost ooliten apnenec Podtaborska jama 0,47 K1 bel apnenec Griška jama (notranjost) 1,14 K1 bel apnenec Griška jama (vhod) 2,23 K1,2 siv gost apnenec Vančeva jama 0,03 K1,2 siv gost apnenec Podpeška jama 0,02 Poprečno 1,64 Topnost apnenca je odvisna tudi od poroznosti, ki pa je spet odvisna od teksture. Na tej osnovi nekateri avtorji zaključujejo, da so biomikriti in biospariti laže topni (so bolj po- rozni) kot pa sam mikrit oziroma sparit (S w e e ti n g 1972, 18). S w e e ti n go v a (ibid., 19-20) navaja za Yorkshire (Anglija) 75% sparitnih apnencev in 25% biomikritov, za pokrajino Burren (grofija Clare na Irskem) 95 % sparitnih apnencev (ta pokrajina je ena iz- med najbolj zakraselih v okviru Združenega kraljestva, Trat man s.a.), za Jugoslavijo (na podlagi vzorcev kamnin, nabranih na ekskurziji prek dinarskega krasa) pa kar 80 % bio- mikritov. Iz Ribniške Male gore sem po F o I k o vi (1959) in D u n ha m o vi (1961) klasifika- ciji določil 14 vzorcev apnenca različne starosti, od zgornjega triasa do spodnje krede (tab. 2).' Med temi je 93 % alokemov in 7 % ortokemov. Med alokemičnimi apnenci jih vsebuje 46 % fosile, 46 % oolite in 8 % intraklaste. Vezivo (cement) je pri 57 % vzorcev sparitni kal- cit, pri 43 % vzorcev pa sestavlja osnovo (matriks) mikrokristalni kalcit. Vzorci iz večjih jam so vsi alokemični apnenci in vsebuje fosile (57%) in oolite (43 %) (slika 3-5). Glede na velikost zbruska, s pomočjo katerega se klasificira apnenec, nam da en sam zbrusek le podatek o mikrofaciji. Ker Mala gora razmeroma obsežno ozemlje in število vzorcev majhno, nam dajo ti podatki le neko zelo površno sliko o tipih apnenca, ki na- stopajo na tem ozemlju. Lahko pa rečem, da ne odgovarjajo zgoraj navedenim predpostav- kam v literaturi. 37 12 Acra ca rsologica IX. 1980 (198 1) Sl. 3. Biomikrit z dolosparitom (Vratnica). Foto C Gantar Fig. 3. Biomicrite with dolosparite (Vratnica) Photo by C Gantar SL 4. Biomikrit (Vančeva jama). Foto C Gantar Fig. 4. Biomicrite (Vančeva jama). Photo by C Gantar 38 /\nd rej Kranjc. Prispevek k po1.na vanj u razvoja krasa v Ri h ni ški Ma l, isori SL S. Oosparit (Podpeška jama). Foto C. Ga n t a r Fig. S. Oosparite (Podpeška jama). Photo by C. Gantar 2.3 . STAROST KAMNIN IN GOSTOTA VOTLIN o.o Q2 Q3 Q4 0,5 Q& 0,7 Q$ 13 V okviru obravnavanega ozemlja zavzemajo apnenci 108 km2 (94%) in dolomiti 7 km2 (6 %) površja, številčne odnose med površjem na kamninah posamezne stratigrafske stopnje in votlinami prikazuje tabela 3. Niti iz same razporeditve votlin niti iz njihove gostote (število votlin/km2 oziroma šte- vilo m jamskih rovov/ km2 zakraselega ozemlja) ni razvidna neposredna odvisnost med kamninami različnih stratigrafskih stopenj in kraškimi votlinami. Tako je npr. število vot- lin/km2 triadnih kamnin (po geološki karti so dolomiti) manjše od poprečnega števila 39 14 Acta carsologica IX, 1980 (1981) votlin/km2 apnencev v celoti, pač pa je na krednih apnencih (Kd ta gostota manjša, obratno od pričakovanja. Tabela 3 nam sicer ilustrira in številčno predstavi odnose med kamninami in vot- linami v Mali gori, vendar pa na podlagi teh podatkov ne moremo delati zaključkov o stopnji zakra- selosti oziroma o večji ali manjši primernosti kamnin posamezne stratigrafske stopnje za zakrasevanje. Tabela 2. Tipi apnencev v Ribniški Mali gori (po F o l k u) Stratigrafska enota T~+3 11 11,2 11,2 11,2 11,2 11,2 1f 1P K1 K1 K1,2 K1,2 K1,2 Tip apnenca biomikrit dismikrit oosparit (dolomitiziran) oosparit biomikrit biopelmikrit oosparit oosparit biointrasparit biomikrit oosparit biomikrit oosparit intrasparit Tabela3. Odnos med kamninami in kraškimi votlinami Kamnina Km2 Število Število votlin votlin/km2 K1,2 45,60 23 0,50 K1 12,16 II 0,90 1P 17,27 19 1,10 11·2 6,99 9 1,29 1,,2 21,80 32 1,47 1, 4,36 7 1,61 T2+3 3 7,14 5 0,70 Skupaj 115,32 106 0,92 Nahajališče Vratnica izviri Krke Ponikalnica Rašice Dolenja jama Tentera Lučki Dol Čušperk Hočevje Hočevje Griška jama Zdenska vas Vančeva jama Podpeška jama Dobrepolje m rovov m rovov/km2 1.529 33,53 885 72,80 649 37,58 430 61,50 1.427 67,52 688 157,80 780 109,24 6.433 55,78 Eden izmed vzrokov je tudi ta, da so triadne kamnine, ki so na geološki karti označene kot dolomit, v posameznih primerih lahko kaj različne. Tako sta jami Žovkno (7 m) in Ci- ganska kajžica (5 m) v pravem dolomitu. Jama Vratnica (500 m) (sl. 2), ki leži po geološki karti pravtako v dolomitu, pa je glede na klasifikacijo po F o I k u v biomikritu, in sicer 40 And rej Kra njc. Prispevek k pozna vanju razvoja krasa v Ribniški Mali go ri 15 Sl. 2. Vratnica - v dolomi tu oblikovan vhodni rov Fig. 2. Vratnica - entrance channel cut in dolom ite v apnencu, katerega izsušitvene pore so zapoljnjene z dolomitom (dolospantom) in v katerem je opazen proces dolomitizacije okolnega kalcita . Z metodo karbonat-bombe (M ii I er & Ga s t ne r 1971) je ta kamnina dolomitski apnenec s 70 % CaCOi. Po drugi strani pa je vzrok za navidezno večjo zakraselost dolomita kot apnenca lahko tudi v strukturi kamnine. To dokazujejo poizkusi F o rt i j a , Ste f a n i n i in U I c i g - r a i a (1974, 20), na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da so na Krasu apnenci z visokim deležem sekundarnega sparitnega kalcita manj topni od dolomitov . Pri pregledu razporeditve votlin v Mali gori se mi zdi še najbolj neposredno na kam- ninsko osnovo navezana vrzel - okoli 2 km širok pas ozemlja brez votlin, ki poteka prečno prek Male gore v smeri vzhod - zahod, med vasema Podgora in Velike Poljane. V tem pasu je dolomitna podlaga najbliže površj u (v nadm. viš. 700-750 m). Ker je dolomitna podlaga najvišja , je pokrov iz apnenca tod najtanjši. Ta dolomitni prag verjetno predstavlja pregra- do za podzemeljske tokove, ki so usmerjeni prečno skozi Malo goro. Zato jo prečkajo bolj severozahodno ali pa bolj jugovzhodno od tega praga. In na obeh straneh dolomitnega pra- ga je opazna izrazita koncentracija votlin tako na ribniško-ortneški kot tudi na dobrepoljsk i strani . 41 16 Acta carsologica IX. 1980 (1981) 2.4. TEKTONIKA Ribniška Mala gora je po Me 1 i k u (1959, 423) tektonski gorski čok oziroma tekton- - ,ska gruda, ki sodi k dolenjskemu krasu oziroma dinarskemu gorstvu. Za dolenjski kras so značilne visoke planotaste grude, prekinjene po udorinah, kjer so danes kraška polja. Ap- nenci in dolomiti niso toliko nagubani kot so mnogo bolj prepokani, prelomljeni, predvsem pa ob prelomih v precej širokih conah zdrobljeni (Rak o ve c 1956, 80). Prelomi tvorijo pravo mrežo: eni so diagonalno (dinarsko) usmerjeni, med temi sta tudi ortneški in dobre- poljski, ki omejujeta Malo goro z jugozahoda oziroma severovzhoda, drugi pa vzporedniško (alpsko) usmerjeni, od katerih je pomembnejši prelom, ki poteka ob spodnji Rašici prek vasi Cesta (Š I e bi n g er 1953, 292). Horizontalni tektonski premiki so na obravnavanem ozemlju redki, omembe vreden je le na jugozahodnem vznožju Male gore, usmerjen proti SW, a tudi tega so zabrisali kasnejši prelomi (Š I e bi n g er 1953, 292). Novejše geološke raziskave so prav na tem področju pokazale štvilne novosti in spre- membe. B u ser (1974, 14-15, 40-41) podaja glavne karakteristike dolenjsko-notranjskih mezozojskih grud: to so tektonski elementi, pri katerih potekajo v dinarski smeri mezozoj- ski skladi, ki jih sekajo številni, dolgi, v dinarski smeri potekajoči prelomi, ob katerih je bilo največkrat dvignjeno na jugozahodni strani preloma ležeče ozemlje. Manjše tektonske enote v okviru teh grud so tudi Želimeljsko-ortneška gruda in Zahodnodolenjske mezozoj- ske grude. Za Zahodnodolenjske grude je značilno potekanje skladov, glavnih prelomov in osi večjih sinklinal ter antiklinal v dinarski smeri. Ob teh prelomih se je ozemlje stopni- často dvigalo oziroma gubalo, tako da ima danes nekakšno grudasto zgradbo. Ob prelomih so karbonatne kamnine tektonsko zdrob!Jene in spremenjene v milonit. Dolomiti so mnogo bolj in v širšem pasu zdrobljeni kot pa apnenci. V okviru Želimeljsko-ortneške grude je od jugovzhoda proti Sv. Gregorju velika prevrnjena antiklinala, ob ortneškem prelomu pa več 100 m široka milonitna cona. P r e m r u (l 976) je neotektonske premike v vzhodni Sloveniji razdelil v dva cikla - prvi obsega med srednjim pliocenom in starejšim pleistocenom 11 faz, drugi pa med sred- njim pleistocenom in današnjim obdobjem 8 faz. Po smeri so prelomni sistemi razdeljeni v 4 grupe: W-E, N-S, NW-SE, SW-NE. Po njegovih zaključkih je žlebiški prelom nastal v srednjem pliocenu (4. faza). Regionalno pomembni prelomi z obravnavanega ozemlja, potekajoči v dinarski smeri, mišjedolski, želimeljski, ortneški in dobrepoljski, so nastali v 5. fazi, ki je bila najmočnejša med srednjim pliocenom in holocenom. V 14. fazi je prišlo do ponovne aktivizacije teh prelomov, tako kot tudi v 18. fazi, ko so se ugreznili tektonski jarki, v katerih je večina današnjih kraških polj s holocensko sedimentacijo. Mi o č (1976) na nov način razlaga permokarbonske ter spodnje in srednjetriadne sklade na Dolenjskem. Ugotovil je, da leže v okolici Ortneka permske plasti na spodnje- triadnih, severozahodno od Sodražice spodnje in srednjetriadne na gornjetriadnih, severno od Ortneka pa je spodnji trias razkrit v obliki tektonskega okna pod permskimi plastmi. Ti permokarbonski, spodnje in srednjetriadni sedimenti so iz evgeosinklinalnega prostora Notranjih Dinaridov - posavskih gub - in torej predstavljajo posavski nariv prek stabilnega dinarskega šelfa. Starost tega nariva ni znana, po Mi o č u (ibid.) je izpred oligocena, po Prem ruju (1976, 226) pa iz obdobja meot-pliocen. Po teh novih razlagah je bilo celotno področje juž- no od približne črte Škofljica-Sevnica z neotektonskimi premiki dvignjeno in razlomljeno s prelomi pretežno v dinarski smeri v posamezne bloke. Pri tem so nastali tektonski jarki v isti smeri. Pretežni del alohtona je bil kasneje erodiran, danes so ohranjeni le njegovi po- samezni deli v tektonskih jarkih ali v obliki tektonskih krp. Najbolj očuvan in izrazit tektonski jarek je želimeljsko-ribniški jarek. Mala gora pa je del dolenjskega bloka, ki je relativno dvignjena gruda. 42 Andrej Kranjc. Pnspe,ek k pozna,anju ra,,oJa krasa, Ribniški \1ali gori o· ,so· Risba 2. Usmerjenost razpok in usmerjenost rovov v Mali gori Drawing 2. Fissure and passage directions in Mala gora 2.5. STRUKTURA KARBONATNIH KAMNIN IN VOTLINE 17 o· 180° A.Kranjc 1976 Za podzemeljsko zakrasevanje - izvotljevanje kraških votlin - je nujen sklenjen vodni tok skozi kamnino. Zato poroznost sama po sebi ni toliko pomembna za razvoj votlin ka- kor pa prepokanost oziroma diskontinuitetne ploskve v kamnini. Poroznost je namreč lah- ko velika, a ker so v takem primeru pore običajno premajhne, da bi dovoljevale sklenjen vodni pretok (velika poroznost in majhna prepustnost), je često primer, da je taka kamnina v notranjosti le malo ali nič zakrasela (kreda). V Mali gori sem razpoke meril v podzemlju in le deloma tudi na površju (risba 2). Iz- razito prevladujejo razpoke v smeri sever-severovzhod - jug-jugozahod, močno pa je za- stopana tudi smer severozahod-jugovzhod (dinarska). Izstopa še smer vzhod-zahod. V os- talih smereh razpok bodisi ni ali pa so le izjeme. Drugi tip diskontinuitetnih ploskev v apnencu so plastne razpoke - lezike. V Mali gori izrazito prevladujejo vpadnice plasti v dveh smereh: proti jug-jugovzhodu in proti jug-ju- gozahodu z majhnimi odkloni. Razmeroma močno je še zastopana smer zahod oziroma zahod-jugozahod. Vpadnic v ostalih smereh je ali zelo malo, ali pa jih sploh ni. Glede naklona močno prevladujejo plasti z naklonom okoli 20·. Plasti z naklonom okoli 10 in 30° so še zastopane, večji ali manjši nakloni pa so le posamični primeri ali slu- čajnosti. Diagram usmerjenosti jamskih rovov (risba 2) kaže dve izrazito prevladujoči smeri: di- narsko severozahod-jugovzhod in smer sever-jug. Prevlado dinarske usmerjenosti si lahko razlagamo le s potekom razpok in prelomov v tej smeri ter s smerjo vpada plasti. Razpoke niso namreč pogojene le z gubanjem dinarskega gorstva, ampak so tudi rezultat mikrotek- tonike in mehanskih sil v kamnini sami. Ribniška Mala gora je zelo podolgovata masa, raz- potegnjena v dinarski smeri. Roji razpok koncentrično obrobljajo Malo goro (Š 1 e b i n g e r 1971, 198) in ker sta stranici Male gore, potekajoči v dinarski smeri, veliko daljši od pre- 43 18 Acta carsologica IX. 1980 ( 1981) čnih, je tudi razumljiva usmerjenost razpok v dinarski smeri. Vendar pa dinarska usmer- jenost razpok ne prevladuje, pač pa prevladuje dinarska usmerjenost jamskih rovov. To na- videzno protislovje si lahko razlagamo s tipom oziroma značajem razpok. Kot sem že ome- nil, je za podzemeljsko zakrasevanje nujen sklenjen vodni pretok, zanj pa so potrebne do- volj velike odprtine - razpoke. Če je razpoka premalo odprta, da bi dovoljevala sklenjen vodni pretok, je za sam pričetek izvotljevanja brez pomena. Š l e b in g er ( 1971, 198) ome- nja, da so nekatere razpoke v vznožju -Male gore, okoli Ribniškega polja in Dobrepolja, odprte. Mala gora ima kot dolg in ozek kraški masiv relativno obsežno »pobočno cono« v me- hanskem smislu. Za pobočno cono so značilne dekompresijske razpoke (razpoke »po- puščanja«), vzporedne s pobočjem in v primeru Male gore torej odprte v dinarski smeri. Vzdolž takih razpok so se izoblikovali jamski rovi. V prid tej trditvi je tudi dejstvo, da je velika večina dostopnih jamskih rovov obravnavanega ozemlja res v »pobočni coni«. V rav- ni črti je človek prodrl v podzemlje Male gore na dobrepoljski strani najdlje 60 m daleč v Potiskavški jami, v Podpeški jami, Tatrci in Podtaborski jami pa le po 40 m. Globlje je uspelo prodreti z laške in ribniške strani - 230 m daleč v Bukovščici, 150 m v Črni jami in okoli 100 m v Finkovi jami 2. Ta oddaljenost pa je računana v vodoravni smeri, to je v istem nivoju, torej oddaljenost skrajne točke v jami od najbližjega površja v vodoravni smeri. Če pa upoštevamo naklon pobočja in računamo oddaljenost skrajne točke v jami do najbližje točke na površju, navadno više v pobočju, se navedene razdalje močno zmanj- šajo in znašajo največ nekaj 1 O m. Po tem kriteriju prodre najgloblje v Malo goro Finkova jama 2 do okoli 60 m, Bukovščica 40 m in Koblarska jama le še 24 m, vse ostale jame pa se končujejo še bliže površja. Če upoštevamo, da je Mala gora poprečno široka okoli 3 km in da ima njeno plano- tasto površje 300-500 m relativne višine, je jasno, da je človek prodrl le v pobočno cono tega kraškega masiva. Globoka ali notranja cona je s speleološkega gledišča še neznana. Pri primerjavi smeri razpok in smeri vpada plasti v Mali gori s smermi jamskih rovov se pokaže, da je smer rovov pravzaprav rezultanta smeri diskontinuitetnih ploskev v kam- nini. Najmočnejša smer vpada plasti je 160°, razmeroma močna pa še v smeri 140° - pre- vladujoča smer rovov pa je 150°. Dejstvo, da je splošna smer podzemeljskega odtoka od jugozahoda proti severovzhodu in da je jamskih rovov v tej smeri izredno malo, kaže na to, v koliki meri je pretok v drobnem odvisen od diskontinuitetnih ploskev v kamnini. Če primerjamo naklone jamskih rovov v Mali gori z nakloni plasti, se pokažejo velike razlike in odstopanja. Pri plasteh prevladuje naklon okoli 20° (56 %), pri jamskih rovih pa okoli O°. Plasti z naklonom pod l 5° praktično ni, rovov s takim naklonom pa je kar 59 %. Plasti z naklonom nad 30°, maksimalni naklon je 75°, je 16%, rovov pa 25%. Ampak od tega je rovov z naklonom 90° kar 20 %. Prevladujejo torej plasti z naklonom 20-30°, rovi pa z naklonom nad l 5°. Plasti z naklonom 90° sploh ni, pač pa je navpičnih rovov 20 %. Iz tega je razvidno, da naklon plasti in padec oziroma naklon jamskih rovov v Mali gori nista v neposredni zvezi. Pri naklonu jamskih rovov sta opazni predvsem dve tendenci - vodoraven (ali skoraj vodoraven) in navpičen potek. To kaže na nastanek rovov v zvezi z dvema različnima ti- poma odtoka vode. Vodoravni rovi so nastali s pomočjo pretežno horizontalnega vodnega pretakanja (ponorna in izvirna stran pobočne cone ter pretočni spodnji del globoke cone v Mali gori) oziroma bolj ali manj tik pod nivojem kraške talne vode (B ret z 1942; Moore & Nicholas 1964, 14-15). Navpični rovi- brezna so v glavnem razširjene razpoke, nastale zaradi navpično prenikajoče padavinske vode (Ga m s 1964, 20). M a u c c i (l 951-1952) je obdelal naklone l 052 votlin v predvojni Julijski krajini (Venezia Giulia - naš primorski kras) in še l 07 votlin v Toskani in Lombardiji. Na primorskem kra- su prevladujejo vertikale, močan pa je tudi delež votlin z nalkonom 0-30°, votlin z naklo- nom med 35-75° pa skoraj ni. Podobno je v Toskani in Lombardiji, le da tam prevladuje vodoravna komponenta (ibid., 9-10). Risba 3, ki je napravljena po istih principih kot 44 Andrej Kranjc. Prispevek k pozna,anju razvoja krasa , Ribniški Mali gori Risba 3. Naklon jamskih rovov v Mali gori Drawing 3. Dip o; cave passages in Mala gora 2000 m 1500 19 ( skupaj S. 173 m rovov) A .Kranjc 1976 M a u c c ij e v a, prikazuje naklone rovov v Mali gori in omogoča primerjavo med Malo goro, primorskim krasom (v glavnem gre za Tržaški kras), Toskano in Lombardijo. Na splošno je diagram Male gore podoben diagramoma za Toskano in Lombardijo, le da so pri Mali gori večje amplitude - vodoravni rovi močneje prevladujejo. Glede amplitude same je slika Male gore podobnejša sliki primorskega krasa, le da je bistvena razlika v ka- kovosti. V Mali gori prevladuje vodoravna komponenta, na primorskem krasu pa navpič­ na. Glede razmerja med deležem brezen in jam sodi torej Ribniška Mala gora k nizkemu dolenjskemu krasu, ne pa k visokim dolenjskim in notranjskim planotam. 2.6. PALEOGEOGRAFSKI RAZVOJ Glede na novejše raziskave in njihove interpretacije (Buser 1974· Mi o č 1976· Prem r u 1976) si lahko predstavjamo razvoj Male gore na približno sl;deč način: ' V predoligocenu ali meot-pliocenuje prišlo do posavskega nariva prek uravnanega karbonatnega dinarskega šelfa. Nariv je tako ustvaril pokrov iz neprepustnih kamnin prek_ karbonatnih kamnin in tako, če že ne popolnoma zavrl, pa vsaj v veliki meri pre- prečII zakrasevanje na ozemlju današnje Male gore. 45 20 Acta carsologica IX, 1980 (1981) Površje tega neprepustnega pokrova je bilo tekom spodnjega pliocena bolj ali manj uravnano - peneplenizirano in ni dokazov v prid trditvi, da bi bili že takrat določeni deli karbonatnih kamnin razgaljeni, da je bilo že v pliocenu kraško površje. Neotektonski premiki v zgornjem pliocenu in pleistocenu so to uravnano pokra- jino spremenili v taki meri, da že lahko govorimo o grudasti pokrajini: posamezne gru- de (ena takih grud je bila tudi današnja Mala gora) so dvignjene v različne nadmorske višine, nastajajo tektonski jarki med dvignjenimi grudami. Z dvignjenih grud erozij:i pospešeno odstranjuje pokrov neprepustnih kamnin, ko je ta pokrov odstranjen, se pn- čne zakrasevanje in odnašanje oziroma raztapljanje mezozojskih karbonatnih kamnin. V tektonskih jarkih pa so pogoji za ohranjanje nekarbonatnih kamnin posavskega na- riva. V mlajšem pleistocenu in holocenu se nadaljuje ugrezanje tektonskih jarkov, vmesne dvignjene grude dobivajo vedno bolj hribovit oziroma planotast značaj. Povr- šinsko zakrasevanje se nadaljuje takorekoč neprekinjeno od pliocena oziroma starej- šega kvartarja sem, vodni tokovi z neprepustne podlage v tektonskih jarkih pa si mo- rajo bodisi poglabljati površinske doline skozi karbonatno obrobje ali pa prelagati to- kove vedno globlje v podzemlje. Tak razvoj zakrasevanja v Mali gori si predstavljamo na podlagi predvsem geoloških oziroma tektonskih ugotovitev. V naslednjem delu razprave pa bom skušal dobiti geomor- fološke, to je površinske, in speleološke, podzemeljske dokaze, ki naj bi potrdili zgornja predvidevanja. 3. HIDROGRAFSKE OSNOVE 3.1. OZNAČBA IN HIDROGRAFSKA RAZDELITEV OZEMLJA Če upoštevamo označbo in omejitev Ribniške Male gore, podani v prejšnjem poglavju, vidimo, da je ta kraški masiv brez površinskih vodotokov. Pač pa je na njenih vzdolžnih, dinarsko usmerjenih robovih oziroma vznožju, mnogo vodotokov, izvirov in ponorov. Na jugovzhodni strani se končuje cela vrsta površinskih tokov, ki pritekajo z neprepustnega površja, s ponori ali v vodnih jamah, na drugi, jugovzhodni strani, pa je cela vrsta izvirov in izvirnih kraških jam. Čeprav je Mala gora sama po sebi brez površinskih tokov, je v hidrografskem pogledu pomemben člen, saj se skoznjo pretakajo vode z neprepustnih Lašč in Slemen ter z Ribniškega polja proti Dobrepolju in proti Krki. Mala gora je vezni člen med vodami sosednjih nižjih regij in je v njej skrit tako posredni vzrok za poplave na rib- niški in na dobrepoljski strani, kot je ob suši pomemben vodni rezervoar za okoliško pre- bivalstvo in zato že samo s tega stališča zasluži podrobno preučitev kraškega podzemlja in njenih podzemeljskih vodnih zvez. Kot za druge pojave je tudi za hidrografsko preučevanje Male gore bistveno poznavanje hidrografskih razmer v njeni neposredni okolici. Trije najpomembnejši vodni tokovi ob- ravnavanega ozemlja, Rašica, Tržiščica in Bistrica (Sodraška) imajo svoja povirja in zbirna območja deloma na neprepustnem in deloma na dolomitnem vznožju Blok ter na pretežno neprepustnem ozemlju Lašč in Slemen. Le najjužnejša izmed tokov, Ribnica in Rakitnica, izvirata na meji med aJJnencem in dolomitom v vznožju Ribniške Velike gore. Glede na hidrografska svojstva površja Male gore z neposredno okolico, ločimo tri tipe ozemlja: a) Slemena in Lašče - pretežno nekarbonatni svet z normalno razvito rečno mre- žo, s stalnimi površinskimi tokovi. Ob prehodu na dolomitno, predvsem pa na apnen- často ozemlje, vsi vodotoki ponikajo. Na obrobju tega ozemlja se normalni vodotoki spremene v kraške in spreminja se dolžina njihovega toka po karbonatnih kamninah. Poleti so struge na karbonatnem ozemlju suhe, pomladi in jeseni pa nastajajo poplavna jezerca, končno pa vsa voda izginja v podzemlje. 46 Andrej Kranjc, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori 21 b) Dobrepolje - suho kraško polje z manjšimi lokalnimi stalnimi studenci (iz do- lomita na vznožju Male gore ali iz apnenca ter aluvialnih naplavin v dnu polja). Večji vodni tokovi so podzemeljski in normalno dostopni le v kraških jamah pod nivojem dna polja. Ob visokem vodnem stanju, predvsem pa ob poplavah na jugozahodni strani Male gore, se spremene vodne jame v kraške izvire in po polju teko prave reke, ki večje ali manjše dele polja tudi poplavijo. Ob izredno visokih vodah pridere na polje Rašica po suhi dolini izpod Ponikev ter teče vzdolž celega polja do skrajnega jugovzhodnega dela - Strug. c) Mala gora v ožjem smislu je brez vsakršnih površinskih vodnih tokov. Tudi podzemeljski - kraški - tokovi so dostopni le v robnih delih Male gore, v vznožju, od ponorov ali izvirov v notranjost kraške gmote, dokler raziskovalca ne ustavijo nepre- hodne ožine ali stalno zaliti rovi - sifoni. Tako so na tem razmeroma majhnem koščku slovenske zemlje zbrani pravzaprav trije hidrografsko različni tipi površja: normalno hidrografsko omrežje na neprepustnem svetu, kraško hidrografsko omrežje na nizkem karobonatnem svetu (Lašče, Ribniško polje, Do- brepolje) in svet brez površinskih voda na apnenčasti Mali gori sami. 3.2. KLASIFIKACIJA VODNIH TOKOV Če gledamo s hidrološkega vidika, so na obravnavanem ozemlju zastopani sledeči tipi vodnih tokov: stalni površinski tokovi z normalnim izvirom in izlivom stalni površinski tokovi s kraškim izvirom in normalnim izlivom ponikalnica s stalnim tokom in normalnim izvirom kraške ponikalnice s stalnim tokom (izvir in izliv kraška) kraške ponikalnice z občasnim tokom (izvir in izliv kraška). V skupino normalnih tokov sodijo predvsem manjši tokovi na Slemenih in Laščah. Stalne površinske tokove s kraškim izvirom in normalnim izlivom predstavljajo krajši pritoki večjih normalnih tokov, ki izvirajo v kraških izvirih na robu nizkega karbonatnega sveta. Tak je primer Puških peči- razmeroma močan kraški izvir se po kratkem toku izliva v stalni potok Brod, pritok Rašice. Ponikalnice s stalnim tokom in normalnim izvirom so trije največji tokovi obravna- vanega ozemlja - Rašica, Tržiščica in Bistrica. V se tri izvirajo na neprepustnem ali dolo- mitnem svetu v vznožju Blok in na Slemenih kot tokovi, ki se zberejo iz roja manjših po- točkov. Ko pritečejo na apnence, ponikajo. Vendar so ti tokovi deloma kombinacija z na- slednjim tipom - kraško ponikalnico, saj so med izviri teh treh tokov tudi kraški izviri, čep­ rav ti ne dajejo večine vode. Kraška ponikalnica s stalnim tokom je le ena - Ribnica, ki izvira iz kraškega izvira vokliškega tipa pod Veliko goro in ponika v ponorih sredi Ribniškega polja in je edini pred- stavnik prave kraške reke ponikalnice. Kraške ponikalnice z občasnim tokom so vsi večji občasni tokovi na Dobrepolju in nastopajo le ob poplavah - izvirajo iz kraških jam v vznožju Male gore in se izgubljajo v ponorih sredi Dobrepolja. 3.3. POVRŠINSKA REČNA MREŽA Površinska rečna mreža (upoštevam vse vodne tokove, označene na karti 1 : 50000) na neprepustnem delu obravnavanega ozemlja je razmeroma gosta, obenem pa ni velikih raz- lik med gostoto vodnih tokov na nekarbonatnem ozemlju in gostoto na dolomitnem ozem- 47 22 Acta carsologica IX, 1980 (198 1) !ju. Gostota površinskih tokov po Neumannu (D u ki c 1962, 3 7) je na neprepustnem svetu med 990 m (Lašče) in 1.375 m/km2 (Slemena), na dolomitnem svetu pa med 830 m (Rib- niško polje) in 1.200 m/km2 (Lašče). Vodni tokovi, ki tečejo po ravnini - po Ribniškem polju - so bolj vijugavi kot tokovi v strminah Slemen in je zato resnična razlika v gostoti še malo večja od navedene. Koeficient razvitosti toka (D uk i c 1962, 32-33) Ločice (Podplanščice) K= 1, 11 in zgornjega toka Tržiščice K=l,10. Oba tokova tečeta po strmem neprepustnem svetu Sle- men. Sajevec in Ribnica, ki tečeta po ravnem dnu Ribniškega polja pa imata K= 1,42 ozi- roma K= 1,30. Razvitost toka, to pomeni, daje tok bolj zvit in vijugav, vodotokov na Rib- niškem polju je torej za 17-18 % večja od razvitosti tokov na Slemenih. Po Me I i k o vi h (1963, 263-264) podatkih - primarni maksimum aprila, primarni minimum januarja, sekundami minimum avgusta - ima porečje Krke, kamor sodi tudi ob- ravnavano ozemlje, nivalno-pluvialni režim. Tak tip rečnega režima navaja za zgornjo Krko tudi Rus-Golje v š če k (1962, 112, 115), vendar njeni podatki - primarni mak- simum novembra, sekundami marca, primarni minimum julija in avgusta, sekundami feb- ruarja - kažejo, da ima tudi zgornja Krka, tako kot sicer navaja za njen spodnji tok, pluvio- nivalni in ne niva1no-p1uvialni režim. Po I 1 e š i č u (1948, 82, 105) pripada reka Krka k zmerno mediteranski varianti pluvio-nivalnega režima Gesenski maksimum prekorači po- mladanskega ali mu je vsaj skoraj enak): temu režimu lahko prištevamo tudi večino pri- tokov Krke z obravnavanega dela Dolenjske. 3.4. PONIKALNICE Najbolj opazna razlika med normalnimi in kraškimi tokovi obravnavanega ozemlja je njihova nestalnost oziroma nestalna dolžina njihovega toka prek ozemlja na karbonatnih kamninah. V okviru ponikalnic ločimo dva tipa: Ponikalnice s stalnim tokom: Večina vodnih tokov, izjema sta Rašica in deloma tudi Bistrica, ponika takoj po prestopu z nekarbonatnih ali dolomitnih kamnin na ap- nenec. To se pa dogaja le ob »normalnih« pogojih, to se pravi večji del leta. Ob izredno visokem vodnem stanju pa običajni ponori ne morejo sproti požirati vse vode, ki pri- teka po strugi. Zato prične voda v končnem delu struge še posebej naraščati, prične se prelivati preko ponorov ali iz struge in teče dalje prek karbonatnega sveta. Kako daleč teče je odvisno od reliefa nizvodno ponorov ter od kraške prevotljenosti in pre- pustnosti površja, od odaljenosti do naslednjih ponorov in od sposobnosti požiranja le-teh. Kako daleč sega občasni tok take »podaljšane« ponikalnice, je odvisno od vsako- kratne hidrološke in vremenske situacije. Obstajajo pa tudi meje maksimalnega po- daljšanja, ki so na splošno znane in razmeroma lahko ugotovljive. Ponikalnice na ju- gozahodni strani Male gore si občasno podaljšujejo tokove do 5 .000 m (Rašica). Če pa računamo, da voda »podaljšane« ponikalnice, ki se izlije v drugo ponikalnico (npr. Bistrica v občasno tekočo Zadnjo Rinžo), teče s to dalje, se na ta način navedeni ob- časni tokovi podaljšajo še do 17 km zračne črte. Ta značilnost je ena izmed posebnosti obravnavanega kraškega ozemlja v primerjavi s kraškim svetom Notranjskega podolja. Tako teče poplavna Bistrica skupaj z Ribnico kot Zadnja Rinža na Kočevsko polje, tam se združi s Prednjo Rinžo in teče kot Rinža do južnega konca Kočevskega polja, kjer ponika v ponore pod Mozljem. Ponikalnice z občasnim tokom: so v okviru obravnavanega ozemlja le na Dobre- polju, kjer ob visokem vodnem stanju številne vodne jame in razpoke - bruhalniki v vznožju Male gore bruhajo velike količine vode, ki teče prek polja in spet ponika v kraško podzemlje. Kakor hitro ti občasni kraški izviri presahnejo, nehajo teči tudi te ponikalnice. Delovanje teh bruhalnikov je neposredno povezano s stanjem vode v po- 48 Andrej Kranjc, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori 23 nikalnicah na jugozahodni strani Male gore oziroma s padavinami v njihove1!,} porečju, Med ponikalnicami tega tipa sta dve, ki tečeta bolj pogosto. Prva izvira iz Zovkna in Pri koritu, druga pa iz Potiskavške jame. Njun pogostejši tok se izraža tudi v morfo- logiji dna Dobrep9lja - od izvirov proti ponorom oziroma na p_olje vodi izrazit~ struga (v Krkovem pod Zovknom je npr. globoka prek 5 m). Iz DolenJe, predvsem pa iz Pod- peške jame in bruhalnika Puhavka teče voda bolj poredko, le ob največjih poplavah, in zato te ponikalnice nimajo vrezanih strug v dno polja. Obravnavane ponikalnice se podaljšajo ob visokih vodah za sledeče dolžine: Pred vratnica 100 m Potok pod Finkovim 100 m Ločica (Podplanščica) l SO m Cereja 400 m Ribnica 2S00 m ( + 17 km v zračni črti do Mozlja) Bistrica 4S00 m ( + 17 km v zračni črti do Mozlja) Rašica 5000 m ( + 12 km v zračni črti do Strug) Ob tej priliki opozarjam tudi na ime »Puhavka«. To je ime enega izmed največjih bru- halnikov na severni polovici Dobrepolja. Obenem je »puhavka« v Dobrepolju obče ime za bruhalnik, ki ni prehoden za človeka niti ob suši. »Puhavko« domačini strogo ločijo od »jame«, ki je za človeka prehodna, kar je najbolje razvidno iz sledečega primera: » .. sedaj bodo pa puhavke in jame začele delovati ( =puhati vodo, op. A.K.) .. . «(Ljubič 1939, 60). 3.5. POPLAVE Kakor leži Mala gora na stiku med normalnim - neprepustnim in kraškim - prepust- nim svetom, tako so tudi tukajšnje poplave, ki so razmeroma opazna hidrografska značil­ nost, pojavi prehodnega oziroma kombiniranega izvora in bi težko govorili posebej o »nor- malnih« - hudourniških in posebej o kraških poplavah, v kolikor nam ne gre zgolj zato, kje nastopajo, na normalnem ali na kraškem svetu. Glede na položaj proti sami Mali gori ločimo »zajezitvene« poplave na jugozahodni in »prelivne« na severovzhodni strani. Prve nastopajo tam, kjer vode vtekajo v podzemlje in nastajajo zaradi premajhne požiralnosti ponornih jam in ponorov. Ob močnem deževju se dotok z neprepustnega sveta močno poveča, ponori in ponorne jame ne zmorejo več po- žirati vse te vode, tok ponikalnice se podaljša na kraški svet, obenem pa se voda v strugi dvigne in preplavi okolni svet. Kakšen je obseg take poplave oziroma občasnega jezera, je odvisno od višine nivoja vode, od oblikovanosti struge in ponornega področja paje odvisno predvsem to, ali bo jezero široko in plitvo ali pa bolj majhno, a globoko. Tipična sta primera poplav Rakitnice in Ribnice v južnem koncu Ribniškega polja. Rakitniško jezero doseže širino največ 250 m, a globino do 12 m (Rus 1921, 186). Jezero pa, ki nastane, kadar se razlije Ribnica prek ponorov pri Sv. Marjeti in se ji pridruži še poplavna voda Bistrice, je lahko do 2 km široko, a globoko največ do nekaj metrov. Trajanje poplav na jugozahodnem obrobju Male gore je odvisno od vsakokratne vre- menske in hidrološke situacije, vendar pa so na splošno kratkotrajne. Najdlje trajajo v Ra- kitnici, kjer se zavlečejo tudi na nekaj tednov. Poplave prelivnega tipa nastopajo na severovzhodni, izvirni strani Male gore. Vzrok teh poplav je predvsem v dvigu piezometra v kraških vodnih jamah in zato voda vdre skozi prelivne rove ter jamske vhode na površje kraškega polja. Ta voda navadno preplavi le ne- posredno okolico jamskega vhoda, iz takega jezerca pa teče dalje kot .občasna ponikalnica in ob zadostni količini preplavi tudi širšo okolico ponorov. 49 24 Acta ca rsologica IX. 1980 (1981) Poseben primer je Rašica. Ob povodnji požiralniki pri Ponikvah ne morejo požirati vse vode, zato se razlije po okolici ponikev, nato pa teče dalje po sicer suhi strugi in suhi dolini proti Dobrepolju. Ob prestopu na aluvialno dno polja se prične voda razlivati , struga se izgubi in voda teče dalje v širokem pasu prek obdelanih površin vsaj do ponorov pod Vidmom. Navadno pa ob takih razmerah tudi tamkajšnji požiralniki ne zadoščajo, Rašica se združi s kraškimi vodami iz jam in puhavk in potem vsa ta voda skupaj dere proti juž- nemu koncu Dobrepolja in najnižje dele polja v celoti preplavi . V samih Strugah poplavi velike dele njivskih površin in tudi hiše (Kranjc 1973). V tem delu polja se poplava tudi najdlje časa zadrži in so Struge lahko zalite tudi po več tednov (slika 6). Obseg poplavnega sveta je predvsem odvisen od reliefa - čim globlje je vrezana struga ponikalnice, manjše je poplavno območje. Zato so na ponorni strani Male gore najobsež- nejše poplavne površine na Ribniškem polju, na izvirni strani pa na Dobrepolju, predvsem v Strugah, kamor visi dno polja. R u s (1921, 186-18 7) trdi , da so bile pred letom 1917 na Ribniškem polju velike po- plave zelo redke. Ob takratnih izrednih nalivih (8 .- 21 . januar 1917) in njim sledečih po- plavah, naj bi se v podzemlju preložili sedimenti, z njimi zamašili sifoni in so zato po tem letu poplave pogostejše in višje. Sl. 6. Višina poplave v Strugah na Dobrepolju Fig. 6. Flood-level in Struge, Dobrepolje 50 . Andrej Kranjc. Prispevek k poznavanJu ra,voja krasa v Ribniški Mali gori 25 Na Dobrepolju nastopajo največje poplave, kadar se vodam, ki jih bruhajo jame in iz- viri v vznožju Male gore, pridruži površinski tok Rašice, ki pridere od Ponikev sem. Za te poplave pravi Rus (1924, 33): »Nekdaj pogoste vpade bližnje ponikvarice Rašice v polje pa ljudstvo komaj še pomni.« V novejšem času so take katastrofalne poplave na Dobrepolju razmeroma redke, ven- dar ne tako zelo, da bi jih »ljudstvo komaj še pomnilo.« Posebno obsežna ter dolgotrajna ter temu primerno uničujoča je bila poplava v Dobrepolju l. 1882 (Tomšič & Ivanc 1887,61),polegtistevletu 1917pasobileševletih 1933, 1939(Ljubič 1939), 1948 in 1973 (Kranjc 1973), kar je približno vsakih I O let enkrat. Po navedbah domačinov iz Podpeči v zadnjih letih skoraj vsako leto, včasih tudi po dvakrat, bruha voda iz Podpeške jame in teče po poteh skozi vas. Seveda je težko reči brez ustreznih in dovolj dolgih opazovanj, ali so danes poplave pogostejše ali ne, nikakor pa niso tako zelo redke in registracija poplav bi bila lahko zelo koristno zbiranje podatkov za bodoča preučevanja v tej smeri. Prav borba proti katastrofalnim poplavam je vzbudila konec prejšnjega in v začetku tega stoletja ne·le obsežen raziskovalni program, kot je razvidno iz nadaljnjega besedila, am- pak tudi praktične ukrepe. Tako je P utic k (1892) odprl in obzidal požiralnike v strugi Prednje Rinže in pod njegovim vodstvom je bil zgrajen 655 m dolg odvodni kanal Bistrice v Tentero, s čimer se je val povodnji v mestu Ribnici znižal za 0,5 m (Rus 1929, 126). 3.6. PONORNE VOTLINE Na jugozahodnem obrobju Male gore je na laški in ribniški strani 15 stalnih ali ob- časnih ponikalnic, ki ponikajo bodisi v samo vznožje Male gore, ali pa že pred rtjim v za- krasele uravnave. Te ponikalnice izginjajo v kraško podzemlje skozi različne tipe ponorov (slika 7). Obi- čajno se prvi ponori pojavijo takoj, ko ponikalnica prestopi na kraški svet. Vendar teče voda pogosto še dalje od prvih ponorov. Vzroki so lahko kaj različni: ali so ti ponori izven struge in požirajo le visoke vode (ob Rašici pod vasjo Rašica), ali je njihova požiralnost premajhna (Rašica še- pred Ponikvami), ali pa so jih celo zamašili ljudje, da bi vodo čim dlje ohranili na površju (Bistrica pri Brežah) (Rus 1921, 184 ). Ponorne votline lahko razdelimo na naslednje tipe, v skladu s priporočili Mednarodne speleološke zveze (T rim m e 1 & A ude tat 1966): 1. jama - stalni ponor: Vratnica, Tentera, ponor Rašice, 2. jama - občasni ponor ob stalnem toku: Pasenca, Finkova jama 2, 3. jama - občasni ponor ob obč. toku: Marketova jama, ponor pri Sv. Marjeti, 4. Brezno - občasni ponor ob stalnem toku: Brezno v mlinu, 5. brezno - občasni ponor ob obč. toku: Požiralnika I in 2 pri Sp. Ložinah, 6. jam z občasnimi tokom v notranjosti (vhod neaktiven): Griška jama , Gri:;ka jama je izjema, a jo vseeno štejem k ponornim jamam, saj se v njej tik pod vho- dom pojavi voda, ki ponika v ponore v kanalu Bistrica - Tentera, obenem pa tudi voda iz Bistrice »Pod stenami«. Je torej ponorna jama, le da je zveza med ponori na površju in bližnjimi rovi v notranjosti jame pretesna za človeka (risba 4). Večina omenjenih ponornih jam, med njimi vse večje, leži bolj ali manj na stiku ne- prepustnih in prepustnih kamnin. Ob visokem vodnem stanju nosijo te ponikalnice v kraš- ko podzemlje velike količine nekarbonatnega proda in peska. V skladu s poznavanjem speleogenetskih pogojev je dejstvo, da so ponorne jame med absolutno največjimi kraškimi votlinami obravnavanega ozemlja. Tako so Vratnica, Tentera, Griška jama in Finkova jama 2 dolge prek 500 m. Tentera, trenutno najdaljša med njimi, ima 603 m rovov (Kranjc 1973 a, 23-24). To obenem potrjuje trditev, »da imajo največjo sposobnost pre- 51 26 Acta carsologica IX.· 1980 ( 1981) oblikovanja tiste vode, ki pritekajo z neapnenčastega sveta, od koder dobe za erozijo pre- potrebno grobejše plavje« (Gam s 19 5 5 a, 160). V teh ponornih jamah se kombinirata erozija in korozijska sposobnost preoblikovanja oziroma izvotlievanja. Nekatere izmed ponornih vod imajo tudi zelo nizke trdote, vse pa so nezasičene. Ce primerjamo trdote ponikalnic s trdotami ustreznih kraških izvirov, se po- kaže precejšen dvig tako celokupne kot tudi karbonatne in kalcijeve trdote, kar gre pred- vsem na račun povečane kacijeve trdote (tabela 4). Tabela 4. Primerjava trdote voda (v N°) med izbranimi ponori in izviri (povpreček za leti 1975-76) K.raj Celokupna Karbonatna Kalcijeva Magnezijeva Zasičenost trdota trdota trdota trdota v% Ločica 10,04 9,90 5,50 4,90 33 Potok (Finkovo) 5,31 5,16 2,99 2,32 21 Podpeška jama 11,40 10,09 7,45 4,05 60 Tržiščica 8,9 8,7 4,75 4,20 42 Kompoljska jama 12,20 11,&0 &,9S 3,30 70 Ti podatki so dokaz, da ponorne vode na poti skozi Malo goro korodirajo, da se kanali, skozi katere se pretakajo vode z laške in ribniške strani proti Dobrepolju in Krki, večajo na račun korozije. Obenem pa te vode povečujejo podzemeljske kanale tudi s pomočjo erozije. V se večje ponorne jame obravnavanega ozemlja imajo v svojih kanalih precejšnje količine proda. Ob normalnem oziroma nizkem vodnem stanju, voda proda ne prenaša in je tudi količina sus- penziranega gradiva razmeroma majhna, vsaj v pimerjavi s podatki o lebdečem tovoru na rekah Krki in Temenici (Gam s 1969, 19). Merjenje količine lebdečega tovora v ponikal- nicah tik pred ponori, je dalo sledeče rezultate: Rašica 3-25 mg/! vode Cereja 18-24 mg/! vode Beč 28 mg/! vode Ločica 7-31 mg/! vode Potok (Finkovo) 27 mg/! vode Tržiščica 10-19 mg/1 vode Bistrica 13-29 mg/! vode Ribnica 11-28 mg/! vode Ob visokem stanju in poplavah voda prenaša oziroma kotali prod po strugi in takrat verjetno opravlja večino svoje erozijske dejavnosti. Pomembna je tudi petrografska sestava sedimenta, saj prodniki iz trde in odporne kamnine, npr. kremena, veliko uspešnejše ero- dirajo jamske stene kot pa prodniki iz glinastih škriljavcev. Petrografska sestava proda v Tenteri, Griški jami in Finkovi jami 2 je prikazana na tabeli 5, kompletnejše podatke pa prikazuje risba 13. Navedene jame so v apnencih in no- bena ni niti na samem kontaktu z neprepustnimi kamninami, vzorci proda pa so vzeti iz notranjosti jam, a je vseeno karbonatnih prodnikov izredno malo (povprečno 2 % ). Izrazito prevladujejo kremenovi prodniki (do 64%) ali prodniki iz peščenjaka (47-80%). Poleg petrografske sestave tovora sta za erozijo zelo pomembni tudi hitrost vodnega- toka in količina vode, kar se zopet deloma kaže v velikosti in količini tovora. Velikost prodnikov v istih treh ponornih jamah, iz katerih je bila prikazana petro- grafska sestava, podaja tabela 6. Hitrost vodnega toka, potrebna za tr;msport največjih prodnikov (premer okoli 5 cm) mora biti najmanj 1,75 m/sek, za transport sedimenta z mediano 15 mm pa okoli 0,9 m/sek (Scheidegger 1961, 135). 52 Andrej Kranjc , Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori Tabela 5. Petrograjska sestava prodnikov v ponornih jamah (v % števila prodnikov) Kamnina Finkova jama 2 Griška jama karbonati 0,7 2,3 kremen 64,0 16,7 peščenjak 30,7 79,7 ostalo 4,6 1,3 Skupaj 100,0 100,0 Tabela 6. Velikost prodnikov v ponornih Jamah (v mm) Jama Povprečna dolžina Tentera Griška jama Finkova jama 2 Sl. 7. Ponor Barbarov skedenj na Ribniškem polju Fig. 7. Ponor ,Barbarov skedenj' in Ribniško polje 53 15,4 15,7 20,5 Tentera Skupaj 3,4 2,1 45,3 42,0 47,3 52,6 4,0 3,3 100,0 100,0 Maksimalna dolžina 67,0 51,0 62,0 27 28 Acta carsologica IX. 1980 ( 1981) Največji prodniki v tabeli 6 so iz poprečnega vzorca, absolutno največji prodniki pa so še precej večji. V Vratnici sem naletel 50 m od vhoda na peščenjakov prodnik 1 7 x 1 5 x 5 cm in na prodnik iz kremenovega konglomerata 16 x 13 x l O cm. Meritev količin proda z obravnavanega ozemlja nimamo, obstajajo le zapažanja o ve- likosti prodnih nanosov. Ti so, vsaj v primerjavi z velikostjo rova, veliki. V Griški jami, dolgi 590 m,je prod odložen, z manjšimi prekinitvami, prav do končnega sifona. Razširjeni deli jamskih rovov (15 x 6 m) so zasuti s prodnim nanosom najmanj 1-2 m na debelo, to je skoraj do stropa. Razen v razširitvah nastopa prod v večjih količinah predvsem v sifon- skih situacijah, na odtočni strani. Poleg proda je za erozijo pomemben tudi pesek, predvsem kremenov. Ob visokih vo- dah, ko teče voda po rovih ponornih jam pod pritiskom, dobe peščena zrna v ožinah močne pospeške. Ta pospešek je obratno sorazmeren kvadratu mase peščenega zrna in iz tega se najbolje razvidi preoblikovalna moč takega tovora. V takem delovanju kremenovega peska je najbrž tudi vzrok, da dobe prodniki v jamah na razmeroma kratko razdaljo transporta tako visoko stopnjo zaobljenosti in gladko, polirano površino (Si ff r e & Si ff r e 1961, 79). V obravnavanih ponornih jamah je med drobnimi frakcijami tovora povsod v prevladi pesek. V Tenteri gaje 72 %, v Griški jami 70% in v Finkovi jami 2 49 %. V okiviru peščene frakcije je delež karbonatnih zrn zelo nizek: Tentera 2 %, Finkova jama 2 4 % in Griška jama 6-9 %. Zelo visok je delež kremenovih zrn. Kljub velikim akumulacijam aluvialnih sedimentov v ponornih jamah v vznožju Male gore ni opaziti, da bi to gradivo votline zasipavalo, ampak kaže, da se votline danes praz- nijo. Na kraških poljih in v depresijah širše okolice obravnavanega ozemlja so ostanki ob- sežnih aluvialnih akumulacij iz pleistocena. V pleistocenskih klimatskih pogojih je aluvial- no nasipavanje prevladovalo nad kraškim izvotljevanjem, vode so z aluvijem zasipavale dna kraških polj, vključno ponore, in prevladoval je proces splošnega zatrpavanja krasa (Me - lik 1955, 46; Melik 1959, 426; Šifrer 1967, 285-186). Tej fazi zasipavanja najbrž pripadajo tudi ostanki sedimenta, nalepljeni po stenah in celo po stropu Griške jame med točkama 20-23 (Arhiv IZRK). Po legi teh ostankov lahko sklepamo, da je bil na teh mestih rov zasut skoraj ali pa prav do stropa. Zasip sestavlja prod z deloma apnenčevimi (lokalnega izvora), predvsem pa peščenjakovimi, boksitnimi in kremenovimi prodniki, precej zaobljenimi. Vezivo teh ostankov sestavlja glina, prepo- jena s kalcitno sigo. Tudi v glavnem rovu Vratnice smo naleteli na ostanke le rahlo zlep- ljenega prodnega zasipa, ki je podobno sestavljen, kot recentni aluvijalni nanos potoka Predvratnice (prevlada peščenjakovih prodnikov), okoli 2 m nad današnjim dnom glavnega rova. Prečni profili tega rova kažejo na postopno poglabljanje, morfologija jamskih sten in stropa, predvsem drobne anastomoze in stropni kanal, govore za nekdanji višji nivo nanosa. To je dokaz, da je v holocenu prišlo do praznenja predhodno z aluvialnim nanosom za- polnjenih jamskih rovov. Po Rena u 1 tj e vi (1970, 66--68) teoriji naj bi taki jamski rovi nastali kot parage- netski rovi v zaliti kraški coni in je ostanek proda pod stropom dokaz zadnje faze para- genetskega razvoja. Z zniževanjem erozijske baze v okolici se je nivo zalite cone zniževal, jama je prešla v »gravitacijsko fazo« - skoznjo je tekel prosti gravitacijski tok- in v pretežni meri odnesel sedimente. Tudi pomanjkanje sige, ponekod sicer je in se tudi danes še odlaga, vendar so njene količine zelo majhne, kaže na prevlado evakuacijskih procesov nad akumulacijskimi. 3.7. IZVIRNE VOTLINE IN KRAŠKI IZVIRI Kakor se na jugozahodnem vznožju Male gore vrstijo v dolgem pasu ponori in ponorne jame, tako se na nasprotni strani, na severovzhodnem vznožju, vrstijo kraški izviri in iz- 54 Andrej Kranjc. Prispevek k 1it,1.11ava nju ra zvoj a krasa v Ribniški Mali gori 29 vime kraške jame. Po klasifikaciji , uporabljeni že za ponorne votline, so na dobrepoljsk i strani Male gore naslednji tipi vodnih votlin m izvirov: 1. jama - stalni izvir: Žovkno, 2. jama - občasni izvir: Zelenka, 3. jama - občasni izvir ob stalnem toku: Podpeška jama, Dolenja jama, Potiskav- ška jama, 4. jama s stalnim tokom (vhod neaktiven): Pokrito brezno, 5. stalni kraški izvir (neprehoden): Pri koritu , 6. občasni kraški izvir (neprehoden): Puhavka. Največje med omenjenimi jamami so jame - občasni izviri ob stalnem toku, dolge med 113-300 m. Razporejene so v vznožju Male gore na dolžini 7 km, v nadmorski višini 440 m (Podpeška jama), 425 m (Kompoljska jama) in 423 m (Potiskavška jama). V vseh treh je stalna vodna gladina oziroma gladina stalnega podzemeljskega toka okoli 7 m pod jam- skim vhodom oziroma 7 m pod nivojem dna Dobrepolja. Čeprav so po dimenzijah in po drobni oblikovanosti te tri jame med seboj različne, imajo skupne splošne funkcijske značilnosti. Danes dostopni deli teh jam so stranski rovi - prelivni kanali za visoke vode. V Podpeški jami ima tako prelivno funkcijo le Vhodni rov, notranji vodni rov in zadnji del Babic (Biološki rov) pa pripadata aktivnim vodnim kanalom, po katerih stalno teče voda (slika 8). K aktivnim vodnim kanalom sodi tudi not- ranji, še ne do konca raziskani, del Potiskavške jame in končna razpoka, stalno zalita z vodo, v Dolenji jami Sl. 8. Rov nad jezom v Podpeški jami Fig. 8. Channel upstream the dam in Podpeška jama 55 30 Acta carsologica IX. 1980 ( 10811 Razmeroma dolgi odseki navedenih rovov imajo celoten profil v živi skali, brez sedi- mentov, in kažejo na prevladovanje korozijskih oziroma erozijskih procesov. Pretežno ko- rozijsko preoblikovanje kažejo do 50 m dolgi odseki rovov v Potiskavški jami (Kranjc 1976 a) in Kompoljski jami. Znaki močnega erozijskega preoblikovanja pa so prek I m veliki in do 0,5 m globoki erozijski lonci v strugi Biča v Podpeški jami (sl. 9), v katerih so zelo dobro zaobljeni kremenovi prodniki. Na splošno je veljalo, da kraški izviri ne nanašajo sedimentov, v kolikor jih pa, gre le za majhne količine in zelo drobnozrnato gradivo. Tako pravi Me I i k (1963, 123), da morajo biti prav posebno ugodni pogoji v podolžnem prerezu pretoka, da kraške vode pri- našajo na dan tudi kaj proda ali peska. Taki ugodni pogoji za nanašanje sedimentov so ravno v podzemlju Male gore. Pred omenjenimi izvirnimi jamami so prodno-peščeni nanosi, ki jih voda prinaša iz podzemlja. Najbolj grob sediment prenaša potok Bič v Podpeški jami. Poprečna velikost prodni- kov je 20 mm, največji primerki pa merijo tudi do 54 mm (kremen) oziroma 52 mm (peš- čenjak) v daljši osi. V poprečnem vzorcu proda je 36 % prodnikov lokalnega izvora (ap- nenec in siga). Izmed alohtonih prodnikov so zastopani kremenovi (52 %) in peščenjakovi prodniki (11 %), ki jih voda prinaša iz okolice Ortneka. Pesek v Podpeški jami ima različno granulometrijsko sestavo: v strugi Biča je najbolj grob (Md == 1, 1 mm), najbolj droben pa je na kocu Babic in v pritočnem sifonu Biča. Os- novne značilnosti peska iz Podpeške jame in drugih izvirnih jam v vznožju Male gore podaja tabela 7, za primerjavo pa so v tabeli 8 prikazane značilnosti vzorcev peska iz ponornih jam na jugozahodni strani Male gore, odkoder ga voda nanaša v omenjene izvirne jame. Voda, ·ki bruha iz Dolenje (Kompoljske) jame nanaša malo drobnega proda (pod 1 O mm) - 23 ,5 % celotnega sedimenta. Sestavljen je tako rekoč izključno le iz kremenovih zrn. Največji delež fluvialnega nanosa predstavlja pesek. Prevladuje grobi pesek (nad 0,2 mm) - 93 %. Ta pesek in droben kremenov prod sestavljata neke vrste vršaj pred jamskim vho- dom, s premerom okoli 30 m. Glede na to, da predstavlja jamski vhod Dolenje jame ob poplavi sifon z najmanj 7 m vzpona, si lahko predstavljamo, kakšna je vodna hitrost ozi- roma kakšen hidravlični pritisk mora vladati v zaledju, da nanaša tak sediment. Po H j u 1 - stromovem diagramu (Scheidegger 1961, 135)je za transport I cm velikih pro- dnikov potrebna hitrost vode najmanj 0,7 m/sek. Kjer hitrost vodnega toka pade, se odlaga sediment, kar je lepo videti v vhodnem rovu, kjer so prave sipine peska in drobnega proda za skalnimi bloki, vendar na njihovi zgornji in ne spodnji strani. Tabela 7. Značilnosti vzorcev peska iz izvirnih jam (Md = v mm) Lokacija Podpeška jama - Bič Podp. jama - vhod v Biol. rov Podpeška jama - sifon Podpeška jama - Biološki rov Puhavka Kompoljska jama Potiskavška jama - notranj. Potiskavška jama - vhod Zelenka Md=mediana . Q, So= sortiran ost (--) Q, Sk k fi • • 'V • Q,,Q, = oe 1c1ent as1metncnost1 --- Md2 Md 1,10 1,00 0,16 0,13 0,23 1,10 0,63 0,29 0,49 56 So 2,42 2,30 1,55 1,22 1,41 1,65 1,46 1,42 1,75 Sk 0,81 0,65 0,80 1,08 1,00 1,10 0,85 1,10 0,87 % karbonatov 33 52 25 33 34 7 4 6 3 /\nJrcj Kranjc, Prispevek k po111a\anju r.11voja krasa v Rihni; ki Mal i gori Tabela 8. Znači/no.l'{i vzorcev peska iz ponornih jam in ponorov ( Md = v mm) Lokacija Md Finkova jama 2 1,10 Tentera (1) 2,20 Tentera (2) 2,10 Griška jama - vhodni rov ( 1) 1,80 Griška jama - vhodni rov (2) 0,80 Griška jama - razpotje 3,00 ponor Ločice 1,55 ponor Tržiščice 2,20 ponor Bistrice Gez) 1,45 ponor Ribnice 0,47 Sl. 9. Erozijski lonci v strugi Biča (Podpeška jama) Fig. 9. Rock mills in the Bič bed (Podpeška jama) 57 So 2,15 2,16 2,52 2,10 1,68 2,13 2,49 1,93 1,67 1,85 31 Sk % karbona- tov 1,03 4 0,54 2 0,44 2 0,76 6 1,09 9 0,61 8 0,65 5 0,76 36 1,07 52 0,27 52 32 Acta carsologica IX. 1980 (1981) Sediment v vhodnem delu Potiskavške jame in Zelenke, ki jo v tem primeru štejem za drugi vhod Potiskavške jame, je še bolj drobnozrnat kot v Podpeški ali Kompoljski jami (Md == 0,29 oziroma 0,63 mm). Pred vhodom v Potiskavško jamo je tudi nekaj večjih ap- nenčevih prodnikov, slabo zaobljenih in nezglajenih, ki so nastali v vhodnem rovu jame. Majhen delež karbonatnih zrn v pesku iz Kompoljske in Potiskavške jame z Zelenko, 3-7%, kaže na oddaljen izvor pretežnega dela sedimenta, od onstran Male gore. Iz navedenih podatkov se lepo vidi, da tako povprečna kot maksimalna velikost se- dimenta pada od Podpeške jame proti Potiskavški jami. Ponekod je neposreden vzrok spre- membe v granulaciji sprememba hitrosti vodnega toka, vendar je tudi ta v glavnem odvisna od oblike in poteka rova. Ponekod pa sta ta dva parametra na videz neodvisna drug od drugega: v vhodnih rovih Potiskavške jame doseže voda verjetno precej večje hitrosti, kot v vhodnih rovih Kompoljske jame, a nosi prva bolj drobnozrnat, druga pa bolj grob se- diment. Tudi sediment, ki ga nanaša Puhavka, je zelo drobnozrnat in obenem zelo dobro sortiran. K različni granulometriji omenjenih sedimentov lahko prispevajo svoje tudi različni strmci med ponornimi in izvirnimi jamami - na odsekih z večjimi strmci lahko pričaku­ jemo bolj grobi sediment in obratno (tab. 9). Tabela 9. Navidezni strmci med ponori in izviri Ponor Izvir Zračna Višinska Strmec razdalja razlika v 0/oo Rašica (Ponikve) Šica 6,5 130 20,0 Cereja Podpeška jama 3,8 78 20,5 Sroboški potok Podpeška jama 3,3 105 32,0 Potok pod D. Retjem Podpeška jama 3,0 130 43,4 Potok pod G. Retjem Podpeška jama 3,1 130 42,0 Ločica Podpeška jama 3,2 130 40,6 Potok Podpeška jama 3,1 130 42,0 Finkova jama 2 Podpeška jama 3,0 116 38,6 Tentera Kompoljska jama 4,2 75 17,8 Griška jama Potiskavška j. 4,7 77 16,4 Vratnica izvir Peči 0,9 30 33,4 Zračna razdalja = v km, višinska razlika = v m Glavni rov Podpeške jame je najlepši dokaz za sodelovanje procesov korozije in erozije v izvotljevanju podzemlja v Mali gori: strop je v drobnem močno korozijsko razjeden, po stenah so fasete, v dnu rova pa je erozijsko poglobljena struga potoka v živi skali, z velikimi erozijskimi lonci, v katerih so kremenovi prodniki. 3.8. SPREMEMBE V SEDIMENTIH MED PONORI IN IZVIRI Erozijsko preoblikovanje jamskih rovov, ki ga opravlja vodni tok predvsem s pomočjo trdega tovora, obenem pa trenje oziroma delovanje posameznih zrn sedimenta drugo ob drugega, se odraža tudi v spremembi značilnosti sedimenta samega (tab. 10 in 11). Tabela 10. Petrograjska sestava prodnikov (v % števila prodnikov) Lokacija Kremen Peščenjak Karbonati Ostalo Skupaj Ločica 68,0 26,0 0,7 5,3 100,0 Finkova jama 2 64,0 31,0 0,7 4_,3 100,0 Podpeška jama 52,0 11,0 36,0 1,0 100,0 58 Andrej Kranjc. Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori 33 Sprememba se odraža v manjšanju deleža alohtonih prodnikov (kremen in peščenjak), narašča pa delež avtohtone komponente - karbonatni prodniki. Močan padec deleža pro- dnikov iz peščenjaka lahko pripišemo tudi slabi mehanski odpornosti te kamnine, saj ti prodniki razmeroma hitro razpadajo v pesek. Tabela 11. Sprememba v zaobljenosti prodnikov med Ločico in Podpeško jamo (v % števila prodnikov) Stopnja zaobljenosti Ponor Ločice Finkova jama 2 Podpeška jama dobro zaobljeni 2,0 9,7 19,9 zaobljeni 12,0 20,7 29,5 polzaobljeni 44,7 40,7 23,6 suboglati 34,3 25,7 20,2 oglati 7,0 3,2 6,8 Stopnja zaobljenosti je določena po metodi Rus se 1, Ta y I o r, Pet t ij oh n (S c h ne i de r ho h n 1954). Tabela 12. Zaobljenost proda glede na petrograjsko sestavo v Podpeški jami (v % števila prodnikov) Stopnja zaobljenosti Kremen Apnenec Ca siga Peščenjak Boksit Konglomerat dobro zaobljeni 27,81 21,88 25,81 100,00 zaobljeni 38,41 53,13 22,58 100,0 polzaobljeni 26,49 17,81 21,88 29,03 suboglati 6,62 57,53 3,13 19,35 oglati 0,66 24,66 3,23 Stopnja zaobljenosti je določena po metodi R u s se 1 , Taylor, Pettijohn Čim dlje proč od ponora opazujemo sediment, tem večja je stopnja zaobljenosti (tab. 11). Izjema je delež nezaobljenih (oglatih) kosov, kar si lahko razlagamo z večjim deležem avtohtonih kosov (tab. 12). 3.9. HIDROKEMIČNE LASTNOSTI VODA Poleg jamskih oblik so tudi kemične lastnosti voda dokaz za korodiranje apnenca med ponori na jugozahodni in izviri na severovzhodni strani Male gore. Povprečne trdote voda, temperature, pH in zasičenost za vse glavne ponikalnice in kraške izvire prikazuje tab. 13. Podatki so dobljeni na podlagi lastnih meritev v obdobju 1975-76. Vendar ima ta tabela predvsem informativni in pregledni značaj, ker sem vzorce zajemal v neenakih časovnih presledkih in tudi število meritev ni enotno. Splošna slika, ki nam jo dajejo podatki s te tabele, se dobro ujemajo z navedbami v literaturi (Gam s 1967). Glede na stopnjo mineralizacije so na obravnavanem ozemlju zastopane skupine od neznatno mineraliziranih vod (pod 3'N) do močno mineraliziranih (12-20"N). Neznatno in malenkostno so mineralizirani manjši potoki, ki pritekajo s silikatnih kamnin in takoj po prestopu na karbonatne ponikajo (Potok pod Piano, Predvratnica in Rekarica). Podobni so potoki z malo mineralizirano vodo (Zajčjak, potok pod Finkovim in večja Tržiščica). Srednje mineralizirane vode imajo nekatere ponikalnice, predvsem večje in tiste, ki, preden ponikajo, tečejo še nekaj časa po karbonatnem svetu (Ločica, potoček pod Retjem, Rib- nica). Sem pa sodi tudi voda dveh izvirnih jam - Podpeške in Potiskavške. Večje in dlje časa prek karbonatnih kamnin tekoče ponikalnice imajo močno mineralizirane vode (Ra- šica, Cereja, Bistrica, Beč). Sem pa sodijo tudi ostale izvirne jame in kraški izviri na se- verovzhodni strani Male gore (Kompoljska jama, Žovkno, Pri koritu). 59 34 Acta carsologica IX. l 980 (l 981) V teh lastnostih ponikalnih potokov je najbrž tudi eden izmed vzrokov, da imajo re- lativno tako majhni vodotoki tako velike jame (Vratnica, Finkova jama 2, Tentera). Gam s (1967, 35-36) je meril trdote ponikalnice Rašice med vasema Rašica in Po- nikve in ni zasledil nobenih sprememb trdote, iz česar zaključuje, da reka na robnem ap- nencu korozijsko ni več aktivna. Pri meritvah v obrobju Male gore sem večkrat dobil po- dobne rezultate (tab. 14). Voda Ločice je bila že pred ponorom zasičena in torej ni bila več sposobna korodi- ranja. V okoli l km oddaljeni Finkovi jami 2 je imela voda malo višjo trdoto, v Podpeški jami pa še malo višjo. Vendar pa je bila voda vsakič tudi že prenasičena. Naraščala je le kalcijeva trdota (za 1, 1 °N), na njen račun tudi karbonatna in celokupna trdota, absolutno pa se je znižala magnezijeva trdota (za 0,8°N ali 15 %). Pri tem moram opozoriti, da se v Podpeški jami steka voda iz najmanj treh ponornih tokov, ki ponikajo ločeno na jugo- zahodnem vznožju Male gore, z močno različnimi začetnimi trdotami. Obenem je tempe- ratura vode od ponora do Finkove jame 2 padla. Tako je lahko korozijsko delovanje sicer zasičene vode posledica korozije mešanice (Bog 1 i 1964) ali pa »globinska korozija«, kjer naj bi bil glavni dejavnik temperaturna razlika med površjem in kraškim podzemljem (R e - na u 1 t 1970, 99). številnejši so primeri, ko trdote voda jasno kažejo na korozijsko delovanje v podzem- lju. Za primer navajam serijo meritev trdot potoka Predvratnice, od ponora prek »vodo- kazne« vrtače do izvira in vmesnega podzemeljskega pritoka. Na poti skozi podzemlje se kaže močna korozijska dejavnost vode, obenem pa presenečajo tudi nizke vrednosti v konč­ nem izviru, v Puških pečinah, čeprav je podzemeljski tok dolg vsaj I km (tab. 15). Kljub porastu trdot je nasičenost povsod še zelo majhna. To si lahko razlagamo z nizkimi začet­ nimi trdotami, pa tudi s prisotnostjo Mg ionov, ki v določenih primerih pospešijo vodo- topnost apnenca oziroma zvišajo mejo topnosti CaCOJ (Rena u l t 1970, 45). Tabela 13. Kemične lastnosti voda v letih 1975-76 (poi,preček, trdote v 0 N) Lokacija Celokupna Karbonatna Ca Mg °C pH Zasičenost trdota trdota trdota trdota v% Rašica 14,0 13,8 7,2 6,8 8,2 7,6 76 Beč 15,5 15,0 8,8 6,8 12,8 7,3 69 Predvratnica 1,0 0,9 0,5 0,5 7,7 6,9 2 Cereja 14,6 14,2 7,5 7,2 8,2 7,4 66 Retje 10,9 10,6 6,3 4,6 12,3 7,5 52 Ločica 10,0 8,5 5,5 4,9 7,7 7,4 48 Potok 1,8 1,8 0,9 1,0 7,8 6,9 3 Finkovo 7,6 7,4 4,4 3,2 8,9 7,3 33 Tržiščica 8,9 8,7 4,7 4,2 6,6 7,4 42 Ribnica 11,8 11,6 7,1 4,7 8,0 7,5 61 Bistrica 14,6 14,3 8,2 6,6 7,5 7,4 65 Zajčjak 7,7 7,5 4,0 3,7 6,8 7,0 20 Puške pečine 7,1 6,9 3,8 3,3 6,6 7,5 27 Podpeška jama 11,4 l0,9 7,4 4,0 8,5 7,4 59 Pri koritu 12,2 11,9 6,3 5,9 7,9 7,7 53 Žovkno l2,2 11,6 6,4 5,8 8,3 7,5 54 Kompoljska jama 12,2 11,9 8,9 3,3 8,8 7,4 71 Potiskavška jama 11,6 11,0 10,4 1,2 7,9 7,2 51 Rekarica 3,4 2,5 2,3 1,0 10,8 7,1 34 Skupni povpreček 9,9 9,5 5,8 4,1 8,5 7,3 47 60 Andrej Kranjc. Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori 35 Tabela 14. Kemične lastnosti vode med Ločico in Podpeško jamo 13. 5. 1976 (trdote v "N) Lokacija Celokupna Karbonatna Ca Mg °C pH trdota trdota trdota trdota Ločica 11,2 11,0 5,9 5,3 13,5 8,4 Finkova jama 2 11,5 11,3 6,5 5,0 l0,3 8,1 Podpeška jama 11,6 11,2 7,0 4,5 8,8 8,1 Tabela 15. Kemične lastnosti vode v sistemu Predvratnice, 15.2.1977 (trdote v "N) Lokacija Lokacija 2 3 4 5 6 7 8 9 Ponor Predvratnice 8,2 4,1 1,3 1,3 0,9 0,4 3,5 0,2 3,3 ponor Vrbovca 7,4 5,7 0,8 0,8 0,4 0,3 3,5 0,1 3,7 pritok v Dvorani 7,5 4,4 1,2 1,4 0,6 0,6 4,2 0,1 4,1 sifon v V rntnici 8,3 4,4 1,7 2,0 1,0 0,7 7,7 0,15 7,5 Zajčjak (Šumnik) 7,5 6,0 5,7 6,4 3,1 2,6 14,3 0,5 13,8 Puške peči (izvir) 7,5 6,6 7,1 6,9 3,8 3,3 26,4 0,7 25,7 Sprememba med +5,8 ponorom in izvirom -0,7 +2,5 +5,6 +2,9 +2,9 +22,9 +0,5 +22,4 l=pH 7=CO2v mg/1 2=T°C 8 = ekviv. CO2 v mg/1 3 = Celokupna trdota 9 = prebitni CO2 v mg/1 4 = Karbonatna trdota l O= prebitni CO2 v % 5 =Ca trdota 11 = zasičenost v % 6=Mg trdota 3.10. PODZEMELJSKE VODNE ZVEZE Zasičenost v% 132 l01 101 10 11 94 15 97 3 98 4 98 18 97 21 98 27 +4 +12 Poznavanje podzemeljskih vodnih zvez često, če že ne v krasoslovju pa vsaj v vodnem gospodarstvu, samo po sebi zadošča. V obravnavanem primeru so današnje podzemeljske vodne zveze le eden izmed pripomočkov za ugotavljanje nekdanjih vodnih zvez in razvoja kraškega podzemlja. Prebivalce je že od nekdaj zanimalo, kam izginjajo ponikalnice, kje priteka njihova voda zopet na dan. O tem so spletli razne pripovedi, od bajk in legend (Gam s 1955) prek ugibanj do raznih, na dokazih zgrajenih trditev. Kakor so na bližnjem Kočevskem polju ljudje že v prejšnjem stoletju pravilno domnevali, da teče Rinža pod zemljo v Bilpo (Mar - te! 1894, 464), česar strokovnjaki do uspešnega barvanja 1956 niso verjeli (Čadež 1956), pa Dobrepoljci niso pravilno uganili za svoje, razmeroma blizu ležeče številne po- norne in izvirne jame. Morda je ravno ta majhna medsebojna oddaljenost ljudem logično narekovala misel o neposrednih povezavah. V 18. stol. so tukajšnji prebivalci menili, da teče Rašica od ponorov pri vasi Ponikve pod zemljo v Podpeško jamo, od tam pa dalje v Kompoljsko jamo (Hacquet 1778-1789, 165-166). Pač pa je ing. H ras k y, ki je v drugi polovici prejšnjega stol. izdelal načrte za regulacijo dolenjskih kraških polj, že vedel za podzemeljsko zvezo Rašice in izvira Šice na Radenskem polju (K r a u s 1894, 152). Speleološko-hidrološke preiskave obravnavanega ozemlja so se pričele takoj po usta- novitvi Društva za raziskovanje jam za Kranjsko (1910). Takrat se je dolenjska sekcija društva posvetila raziskovanju vodnih jam in globokih brezen v Mali gori. Jamarji so hoteli prodreti do prečnih pozemeljskih tokov proti Krki. S tem bi obenem dokazali obstoj skle- njenih kraških tokov ter dobili dokaz proti G rund o vi teoriji o kraški podtalnici (M i - chler 1949, 87; Kunaver 1913 in 1913a). 61 36 Acta carsologica IX, 1980 (1981) Takrat so poleg speleoloških pričeli uporabljati tudi zgolj hidrološke metode, Po drugi vojni je z obravnavanega ozemlja zabeleženih nekaj pomembnejših akcij (raziskava Griške jame, Brezna pri Tobakovi hruški in odkopavanje Finkove jame 2), pogrešamo pa siste- matičnih speleoloških raziskav, še posebej pa strokovnih hidroloških raziskav, povezanih s problematiko podzemeljskih vodnih zvez, Raziskovalne metode, uporabljane za odkrivanje vodnih zvez v širši okolici Male gore,so bile zelo različne, Zgoraj sem že omenil ljudsko sklepanje, temelječe na golem opa- zovanju. Čeprav zmotno v detajlih, je bilo pravilno v prepričanju, da vode z Dobrepolja tečejo pod zemljo v Krko (F o r ste r 1922, 7). Drugi dokaz so bila slučajna sledila, s pomočjo katerih so ugotovili zvezo med Tentero in Kompoljsko jamo ter med Ločico (Podplanščico) in Podpeško jamo. V prvem primeru je bil dokaz izpraznitev ribnika pri Ortneku. Ribnik so izpraznili sredi poletne suše, da bi ga očistili. In nekaj ur po tem, ko so spustili vodo iz ribnika, je pričela bruhati Kompoljska jama in preplavila polja v okolici vhoda (W a gen 1914, 120-121). Ko so čistili strugo Lo- čice pred ponori, je iz Podpeške jame tekla kalna voda (F o r ste r 1922, 16). V zvezi z načrti za melioracijo kraških polj na Kranjskem so zasnovali tudi obsežen raziskovalni program, v okviru katerega naj bi preučili poplavni mehanizem na kraških po- ljih. Za ta preiskovanja so bile predvidene tudi moderne raziskovalne metode za ugotav- ljanje podzemeljskih vodnih zvez - barvanje ponikalnic. Ta metoda je bila na obravnava- nem ozemlju tudi uporabljena, kot prvič na Kranjskem, leta 1912. To so bili šele začetki, pojavile so se še številne nejasnosti in tehnične težave, kar v nekaterih primerih zbuja dvo- me v sicer pozitivne rezultate (Šerko 1946). V omenjenem času so barvali Rašico, Tr- žiščico in Bič v Podpeški jami. V načrtih so bila predvidena še številna druga barvanja, a je nadaljnje raziskave prekinila vojna. Med obema vojnama sta bila ponovna barvana potok Bič (Podpeška jama) in Rašica (G u z e 1 j 1938), na novo pa Cereja in Bistrica (Šerko 1946). Uspelo je le barvanje Ra- šice. Za barvanje ponikalnic v letih 1912-1934 so uporabljali uranin, fluorescein in fuksin ter mešanice in kombinacije vseh treh barvil. V novejšem času so nekateri raziskovalci na obravnavanem ozemlju ugotavljali pod- zemeljske vodne zveze oziroma zaledje kraških izvirov s pomočjo sedimentov. Tako je za Kompoljsko jamo ugotovljeno, da so njeni sedimenti sestavljeni iz kamnin, ki grade na- sprotno pobočje Male gore (Čadež 1962). Zaledje vode, ki teče skozi Podpeško jamo, je določeno le na podlagi sedimentov (No v a k 1973). Sam sem s to metodo ugotovil nekaj vodnih zvez na obravnavanem ozemlju (Ločica - Finkova jama 2 - Podpeška jama). Z območja Male gore so znane in potrjene sledeče vodne zveze: 1. Rašica iz ponorov pri vasi Ponikve teče v izvir Šice na Radenskem polju in da- lje proti izvirom Krke; 2. potok Predvratnica ponika v jamo Vratnico, se pokaže na dan v vrtači Zajčjak kot Šumnik ter končno v izviru Peči, od koder teče površinsko v Rašico; 3. Ločica (Podplanščica), Potok (pod Piano) in potok pod Finkovim tečejo skozi Finkovo jamo 2 v Podpeško jamo; 4. Tržiščica ponika v Tentero in se pojavi zopet v Kompoljski jami; 5. Rakitnica teče iz ponora Žalna pod Malo goro v Tominčev studenec ob Krki. Predvidene ali le delno dokazane in ne točno določene podzeme~ske vodne zveze: 1. Potok Bič v Podpeški jami prihaja zopet na dan v izviru Sice na Radenskem polju ali v Šici pri Dvoru na Krki; 2. vode iz Kompoljske, Potiskavške jame in ponorov na Dobrepolju tečejo pod zemljo proti Krki; 3. voda iz Griške jame teče v Potiskavško jamo; 4. vode iz ponorov Ribnice in Bistrice tečejo podzemeljsko v Krko. 62 Andrej Kranjc, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori 37 Razvodnica med porečjema Krke in Kolpe je ob nizkem vodnem stanju precej jasna. S severnega roba Kočevske Velike gore se spusti na niz vzpetin - humov med Ribniškim in Kočevskim poljem, poteka v vzdolžni osi po dnu kočevskega polja preko pliocenskega bazena in dalje prek Kočevske Male gore proti jugovzhodu (Kranjc 1972). Ob visokih vodah in poplavah se položaj spremeni in zaplete. Razvodnica med Krko in Kolpo se na obsežnih predelih zabriše in prihaja do raztekanj - »vertikalnih bifurkacij«. Do takih bifurkacij pa prihaja še pogosteje med pritoki istega porečja (Rus 1921, 188). Del Bistrice teče po umetnem kanalu v Tentero in skozi Kompoljsko jamo proti Krki. Os- tala voda teče v ponore pri Goriči vasi in iz njih pod zemljo proti Krki. Ob še višjem vod- nem stanju pa teče Bistrica dalje površinsko kot Zadnja Rinža z Ribniškega na Kočevsko polje in od tam pod zemljo proti Kolpi. Do podobnih bifurkacij med pritoki Krke in Kolpe prihaja tudi pri Ribnici in Rakitnici. Podobno se dogaja z vodami Rašice, le da tam v ok- viru istega porečja: podzemeljske vode tečejo iz ponorov pri Ponikvah na Radensko polje, od tam pa spet pod zemljo v izvire Krke, poplavna voda Rašice pa teče površinsko preko Dobrepolja in pod zemljo skozi Suho krajino v izvire ob srednji Krki. Ob poplavah se razteka voda tudi v podzemlju Male gore. Poplavne vode, ki priteko z Lašč in Slemen, tečejo pod Malo goro na dobrepoljsko stran, kjer pa ne izvirajo le tam, kot običajno, ampak se pojavijo tudi v novih izvirih. Taki izviri - puhavke - so do I km oddaljeni od najbližjih izvirnih jam. Da ne gre le za vode, ki se stekajo iz same Male gore, kažejo sedimenti: Puhavka pri Podgori nanaša droben pesek, v katerem je 66 % nekarbo- natnih zrn, pretežno kremen, kar priča za izvor z ortneške strani. V se kaže, da se takrat, ko vodna gladina v izvirnih jamah na Dobrepolju naraste za 7 m in se voda prične razlivati prek polja, običajno bolj ali manj enotni tokovi skozi Malo goro na izvirni strani pahljačasto razširijo in prično delovati številni novi izviri na robu po- lja. Dokaz za to sta vhod Potiskavške jame in bližnja Zelenka, pa tudi med Podpeško jamo in Pokritim breznom izvira voda iz številnih razpok v strmem, skalnatem pobočju v vasi. 4. POVRŠINSKE IN PODZEMELJSKE KRAŠKE OBLIKE Kot osnovo za to poglavje sem skušal sestaviti geomorfološko-speleološko karto Rib- niške Male gore. Pri sestavljanju sem se skušal držati napotkov Mednarodne geografske zve- ze (Dem e k 1972), čeprav v tem nisem vedno uspel. Predvsem je to bolj pregledna karta, saj ni napravljena na podlagi doslednega geomorfološkega kartiranja v podrobnostih. Na njej so veliko bolj podrobno obdelane kraške oblike in pojavi. Na karti so tudi vsi speleo- loški objekti, znani iz Male gore, vključno z njihovo klasifikacijo (T r i mm e 1 & A ude - tat 1966, 75-125) (risba 5). 4.1. MAKRO-POVRŠINSKE OBLIKE 4.1.1. Vrhovi Vrhovi nastopajo predvsem v dveh oblikah - kot najvišji deli posameznega hrbta ali pa kot osamljeni vrhovi. Osamljeni vrhovi se navadno dvigujejo neposredno iz uravnava- nega .sveta ali pa so od drugih ločeni z izrazitejšimi suhimi dolinami. K prvemu tipu vrhov sodijo najvišji vrhovi Male gore (Stene Sv. Ane - 964 m, Črni vrh - 955 m). Pogostejši so v jugovzhodnem delu obravnavanega ozemlja, kjer je sleme bolj enotno, manj razčlenjeno in se pobočja enakomerno dvigajo od vznožja do ovršja. Osamljeni vrhovi so pogostejši na severozahodnem delu Male gore, kjer je relief bolj stopnjast in je delež uravnav v primeri s pobočij precej večji, kot pa na jugovzhodni strani. Tipična primera takih vrhov sta Grmada (887 m) in Kamen vrh (783 m). 63 38 Acta carsologica IX. 1980 (1981) Relativna višina vrhov je razmeroma majhna. Za relativno višino obravnavanih vrhov štejem višinsko razliko med neposrednim vznožjem vrha samega ter vrhom in ne med vznožjem Male gore in vrhom. Ne glede na absolutno višino vrhov (566-964 m) so tako- rekoč vsi relativno visoki 20-80 m z izjemo Sten Sv. Ane, ki imajo 130 m relativne višine. To govori za določene izravnalne procese, ki so preoblikovali to ozemlje v preteklosti in ti podatki govore za planotasti značaj slemena Male gore. 4.1.2. Pobočja Pobočja so po obsegu površja, ki ga zavzemajo, tista geomorfološka oblika, ki prevla- duje. Razdelimo jih lahko na dve kategoriji: na poligenetsko-denudacijska, ki predstavljajo okoli 3/4 vseh, in v Richterje v a pobočja. Glede na smer, slabo razčlenjenost, enako- meren naklon in potek vzdolž prelomov, bi ta pobočja lahko imenovali kar pobočja ob pre- lomih, saj niso le tektonsko predisponirana, ampak je tektonika tudi neposredni vzrok nji- hovega nastanka in obenem glavni preoblikovalni dejavnik. Poprečni nakloni pobočij, računani s karte 1 : 25000 (VGI 1975 in VGI 1940) po me- todi K ud r no w s k e (1965 in 1968) (risba 6) imajo enake vrednosti v pasovih, vzporednih s potekom slemenitve Male gore. Naklone sem razdelil v kategorije (S c ho Iz 1972, 57-59; K ud r no w s k a 1972, 56-57), izmed katerih so zastopane od 0"0' - 0"30' do nad 15 - 25". Kategorije z najmanjšim naklonom so le v okolici in vznožju Male gore, v sami Mali gori pa sta zastopani le kategoriji 5-15" in 15-25". K prvi kategoriji (svet, kiji pripada, ima povprečni naklon 10"50') sodi 74 %, k drugi (poprečni naklon celote 17°20') pa 26 % ob- ravnavanega ozemlja. Pas z največjimi povprečnimi nakloni se ujema s tektonskim seve- rovzhodnim pobočjem. Realni nakloni poligenetskih pobočij so od 5-32", tektonskih pa med 18-37". 4.1.3. Aplanacijske površine Aplanacijske površine so v sami Mali gori razmeroma nepomembne, medtem ko pred- stavljajo v okolici prevladujoče oblike. V Mali gori je več uravnav v severozahodnem delu ozemlja, kjer se sleme stopnjema spušča proti dolini Rašice. Posamezne stopnje predstav- ljajo v veliki meri v grobem uravnane površine (v drobnem so močno kraško razgibane in razjedene), prehodi med posameznimi stopnjami pa so strma, enotna in izrazita pobočja. V najnižji stopnji so ena največjih uravnav Mrzle doline (okoli 550 m n.m.) in Videm- ski hrib (600 m). Srednjo stopnjo predstavlja uravnava, ki jo imenujem po Kamnem vrhu, v višini 710-720 m n.m. Ostali del Male gore predstavlja najvišjo stopnjo in v njenem sklo- pu je uravnav v primeri s pobočji in vrhovi precej manj od onih na spodnjih stopnjah. Tako v naravi kot po karti jih zato teže zasledimo in tudi na modificirani krivulji (S par k s 1972, 304) se često ne pokažejo dovolj izrazito (risba 7). 4.1.4. Doline Doline so tiste, ki poleg kraških polj razmejujejo Malo goro od sosednjih ozemelj in jih je zato treba v določeni meri upoštevati, čeprav v sami Mali gori ni niti aktivnih dolin, niti večjih suhih dolin. Pri obravnavi dolin se pojavlja staro vprašanje, kam sodi pobočje, k dolini ali h gori. Aktivne rečne doline omejujejo Malo goro na severozahodu in jugovzhodu (Rašica in Tržiščica), večje suhe doline pa na jugovzhodu in deloma tudi na severovzhodu. 64 sw NE______________ GRMADA 887m ---TISOVEC 926m 1)/ ~ 1,,, / . ,S' f-0 Risba 6. Vrstni prerezi Male gore Drawing 6. Cross-sections in line of Mala gora 700 600 soo1 ;;-= -=::;:::::;:_:: O 1 2 3 4 5 6 7 8 km NE sw A.KRAN..C 1977 40 mn.m. 850 IOO Osrednji del Male gore ( Vel. Poljane) mn.m. 750 '100 650 ..... ' po ,.,. o Komen vrh 5 Risba 7. Modificirane hipsografske krivulje Drawing 7. Modified hypsographic curves 1) Acta carsologica IX, 1980 (1981) 15 površja 20'- Malo goro med 750 700 650 600 550 Črnim in Trestlim vrhom 5 povr Šja ,o•.4 A.Kranjc 11177 Glede hidrografsko-morfoloških značilnosti je dolina Rašice pod vasjo Rašica slepa do- lina, ki pa močneje spominja na dolino alogene reke, le da je brez površinskega izliva. Še najbolje bi jo označili kot slepo dolino v nastajanju. Tudi Melik (l 955, l 8) meni, da je ponikva Rašice zelo mlada, glede na to, da je brez zatrepa. Od vasi Rašica, kjer prestopi na karbonatne kamnine, teče reka do ponorov pri Ponikvah po lastnem nanosu. Prodna frakcija tega nanosa je pred ponori že takorekoč v celoti le iz raznih karbonatnih prodnikov - jurskega apnenca, dolomita in sige. Bočno pa je struga često vrezana v karbonatne kam- nine.· Kjer so stene rečnega korita v živi skali so pogosti manjši ponori. Pobočja nad strugo so vrezana v živo skalo in prekinjena s tremi terasami, prekritimi s pleistocenskim aluvial- nim nanosom (Šifrer 1976, 300). Prava slepa dolina je le zadnji del aktivne struge pred ponori. Struga je tod vrezana v obširno živoskalno uravnavo do 9 m globoko. Od Ponikev do Dobrepolja se nadaljuje široka suha dolina z dobro vidno strugo občasno tekoče vode. Od vasi Rašica, kjer prestopi reka na karbonatne kamnine, do ponorov pri Ponikvah, ima 7,20/oo (27 m) padca na odseku, dolgem 3,75 km. Razpoke in majhni ponori v živi skali vzdolž struge, predvsem pa močno vrezovanje v živoskalno dno tik pred ponori pri Ponikvah, govore za danes prevladujoči proces: prestavljanje površinskega toka v podzem- lje in s tem krajšanje površinskega toka in spreminjanje današnje aktivne doline v suho. Tudi Savni k (1971, l l 6) posredno nakazuje ta proces, ko pravi, da so mline na Rašici pri Ponikvah opustili, ker je večina ponorov večji del leta suhih in se voda izgublja v pod- zemlje vedno više od tod. Dolina Tržiščice ločuje Malo goro od Slemen na razdalji 6 km. Na tem, ob prelomih v dinarski smeri usmerjenem dolinskem odseku, pada dno za 7 ,9 0/oo (48 tn). Dolina je moč­ no asimetrična: na nekarbonatnih kamninah so enakomernejša in položnejša pobočja, v po- 66 Andrej Kranjc, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori 41 bočju Male gore (tu prevladujejo dolomiti) so pobočja strmejša, v višini 620-600 m pa je dobro ohranjena terasa s padcem 10 0/oo. Dolinsko dno je razmeroma široko in po njem meandrira potok po lastnem nanosu. Le tam, kjer potok zapusti kontakt neprepustnih pa- leozojskih in prepustnih mezozojskih kamnin in se dolina v celoti zareže v permski peš- čenjak, dobi značaj grape in mestoma celo debri. Suha dolina, ki deli Ribniško Malo goro od Kočevske Male gore, je le majhna, kratka dolina oziroma »dolinski zatok« (Sim oni č 1939, 18), ki povezuje živoskalno teraso Ša- hen na Kočevskem polju s podobno živoskalno uravnavo na drugi strani Male gore, z Mla- dico. Ta dolinski zatok ali bolje pretržje v slemenu Male gore ni dolg niti 1 km. Je pa iz- redno pomemben za ugotavljanje geomorfološkega rµvoja obravnavanega ozemlja, saj predstavlja sled površinskega odtoka z Ribniško-kočevskega polja proti starološkemu po- dolju in dalje proti Suhi krajini. V oda je površinsko vsaj občasno odtekala skozi to pretržje še v pleistocenu (Š i fr er 1970). V povirju te suhe doline, od nekdanje vasi Mala gora do začetka na robu Mladice, da- nes ni vodnih tokov, vendar pa ta dolina še vedno včasih deluje kot aktivna dolina: »A da je enkrat tekel precej velik potok izpod Male gore skozi vas Polom in do pod Hinjski hrib, je gotovo, ker se njegova struga še popolnoma dobro pozna in ker še sedaj o neprestanem, štirinajstdnevnem močnem deževji priteče v istomer močna voda. Ta teče čez župnijski vrt in čez Ogrado (v Polomu, opomba A.K.)« (Tomšič & Ivanc 1887, 76-77). Ena največjih suhih dolin z obravnavanega ozemlja in okolice je dolina, ki razmejuje Malo goro od Suhe krajine in Roga proti severovzhodu. Razteza se od iznad Vrbovca do Dobrepolja pod Rapljevim. Podolžni prerez današnjega dne te doline je že precej razbit, vendar kaže splošni padec za 13 0/oo proti Strugam na Dobrepolju. Lokalne poglobitve do- linskega dna kažejo na precejšnjo starost, kakor tudi pomanjkanje sledov same struge. Lo- kalne, marsikje močne poglobitve kažejo na postopno razpadanje enotne doline in na po- stopen prehod površinskega toka v podzemlje. Taki poglobitvi sta nad Rapljevim in globel pod Kukovim (primerjaj ime Kukovo = »kukava«; Ljubič 1940, 230). Prečni prerezi te suhe doline kažejo značilno dolino v obliki črke »V«. Ravnega dna ni, razen v spodnjem delu, tik pred iztekom v Dobrepolje. Na malogorski strani se kažejo živoskalne terase oziroma njihovi ostanki v različnih višinah. 4.2. MEZD-POVRŠINSKE OBLIKE K mezo-reliefnim oblikam, na obravnavanem ozemlju so te takorekoč vse kraške ozi- roma »negativne oblike« (vrtače, suhe doline, zatrepi, fosilne slepe doline), sodijo le manjše površinske oblike. 4.2.1. Vrtača Vrtača je najpogostejša in najznačilnejša površinska kraška oblika Male gore. Čeprav so vrtače dovolj velike, da pridejo do izraza na karti 1 : 25 000, sem izdelal posebno risbo 8, ki prikazuje gostoto vrtač - število vrtač na 1 km2 ozemlja. Gostota vrtač v Mali gori sami znaša v povprečju 44 vrtač/km2 , amplituda je od 2-120 vrtač/km2 . Površje, ki je na triadnih dolomitih, i_ma manjšo gostoto - v povprečju 24 vr- tač/km2. Z vidika obravnave vrtač sem obrobno ozemlje Male gore razdelil na tri področja: uravnave in terase na apnencih, predvsem v okviru Ribniškega polja (Vrtače - pri- merjaj ime!) in Dobrepolja dolomitne uravnave najnižji deli kraških polj, ki jih prekriva aluvij. 67 42 Acta carsologica IX. 1980 ( 1981) Najmanjša gostota je na dolomitnem svetu - 17 vrtač/km2 . Malo večja je na delih kraš- kih polj, prekritih z aluvijem - 19 vrtač/km2 , največja pa na apnenčevih terasah in urav- navah, kjer je povpreček 113 vrtač/km2 , absolutne vrednosti pa dosežejo celo 211 vr- tač/km2 (Šahen v severozahodnem delu Kočevskega polja). Dokaz, da je tod vrtača res pre- vladujoča geomorfološka oblika, je ime terase, ki se vleče po severovzhodni strani Ribniš- ko-kočevskega polja: na ribniški strani se imenuje Vrtače, na kočevski strani pa nosi po- mensko enako ime - Šahen (Elze 1862, 65 in Melik 1959, 457). Osnovni faktor, ki vpliva na razporeditev in gostoto vrtač je seveda petrografska zgrad- ba ozemlja: na silikatnih kamninah vrtač ni, na dolomitih jih je malo, na apnencih, pre- kritih z aluvijem jih je že več, največ pa jih je na samih apnencih - povpreček za celotno obravnavano ozemlje (Mala gora z obrobjem) znaša 71 vrtač/km2 (na 131 km2). Velike razlike v gostoti vrtač so opazne tudi na svetu na apnencih in teh razlik si ni mogoče razlagati na podl