202 Mati Margareta in šolske sestre; 200-letnica rojstva Matere Margarete Puhar. Znanstveni simpozij. Maribor, 14. 3. 2018. 14. decembra 2017 me je s. Urša Ma- rinčič v e-pismu prijazno nagovorila in povabila k sodelovanju pri obeležitvi 200-letnice rojstva Margarete Puhar, ustanoviteljice Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja: Sem s. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja. Mimobežno sva se sicer že srečala, kaj več kot to pa ne. Zaenkrat. Na Vas se obračam z eno prošnjo tudi v imenu mojih sosester … Letos praznujemo 200 let rojstva naše ustanoviteljice s. Margarete Puhar in smo razmišljale, da bi med drugim to obletnico obeležile tudi s strokovnim člankom o pomembnosti s. Margarete in naših prvih sester za ohranitev sloven- skega jezika … Pravijo, da je bilo uči- teljišče šolskih sester v Mariboru takrat edina dvojezična šola na Slovenskem. Za nas same je tak članek prevelik za- logaj, zato nas zanima, če bi bili morda Vi pripravljeni »zagristi v to neraziska- no jabolko« in nam s tem pomagali tudi v javnosti ovrednotiti naše prve sestre in njihov intelektualni boj za domovi- no? Naslov članka bi bil lahko nekaj v smislu: Slovenski jezik od s. Margarete Puhar do učiteljišča šolskih sester oz. kaj podobnega … Sestra, ki skrbi za spominsko sobo, bo poiskala naše vire (kolikor so jih sestre uspele ohraniti), z ostalimi viri pa ste, glede na Vaše bogate reference, verjetno Vi najbolj domači … Iskrena hvala za Vaš čas (četudi tega ne boste mogli sprejeti) ter mir in vse dobro! Na prvem dogovorjenem sestanku pri šolskih sestrah v Materni hiši (sre- čal sem se s s. Uršo Marinčič in s. Po- lonco Majcenovič) sem predlagal, da namesto članka za časopis organiziram znanstveni simpozij, ki bo predstavil življenje in delo m. Margarete, hkrati pa smo se strinjali, da bomo poskrbeli tudi za medijsko odmevnost dogodka. Šestega marca leta 2018 je minilo na- tančno 200 let od rojstva ustanovitelji- ce kongregacije šolskih sester, zato je bilo potrebno bolj poglobljeno pred- staviti delo in pomen m. Margarete, razvoj reda šolskih sester sv. Frančiška Asiškega v Mariboru in vsega, kar se je dogajalo v šolstvu, ki so ga organizirale redovnice v Mariboru in po svetu. Simpozij z naslovom Mati Margareta in šolske sestre (s podnaslovom 200-let- nica rojstva matere Margarete Puhar) je potekal natančno tri mesece po pi- smu s. Urše Marinčič, tj. 14. 3. 2018, v dvorani šolskih sester, v Materni hiši na Strossmayerjevi ulici 17 v Mariboru. V organizacijskem odboru so mi pri pri- pravi simpozija pomagale še tri članice: s. Polonca Majcenovič (bila je gonilna sila dogodka), s. Urša Marinčič in dr. Fanika Krajnc Vrečko, vodja Teološke knjižnice v Mariboru. Na simpozij, ki je ocene in poročila – reviews and reports OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 203 potekal v sodelovanju Univerze v Ma- riboru, Mestne občine Maribor, Nad- škofije Maribor in Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, sem povabil trinajst teologov, sociolo- gov, zgodovinarjev in jezikoslovcev, ki so predstavili življenje in delo m. Mar- garete. V izhodišče sem postavil njen prihod v Maribor, ustanovitev kongre- gacije in vlogo ter pomen slovenskega jezika pri delovanju m. Margarete in mariborskih šolskih sester: Mariborske šolske sestre se po slede- nju Slomškovi misli o izobraževanju v slovenske jeziku imenujejo Slomškove šolske sestre. Že v dvajsetih letih je kot duhovnik, odgovoren za duhovno vzgo- jo semeniščnikov v Celovcu, svetoval bogoslovcem, da po končanem študi- ju organizirajo na Slovenskem pouk v maternem jeziku. Tako je s slovenskim jezikom povezal izobraževanje du- hovnikov, vzgojo in izobraževanje ter znanje in spretnost govorjenja v jav- nosti. Leta 1842 je izdal slovenski uč- benik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki je učiteljem svetoval, kaj in kako je potrebno učiti slovensko mladino, leta 1862, tik pred svojo smrtjo, pa se je na pobudo papeža Pija IX. zavzel za vzgojo mladine v verskih zavodih v Mariboru in v svoji škofiji. Leta 1964 je to njegovo zadnjo željo, Slomškovo skrb za duhov- no oblikovanje in rast mladine ter izo- braževanje v slovenskem jeziku, začela uresničevati sestra Margareta Puhar. V današnji Strossmayerjevi ulici je or- ganizirala vzgojo in izobraževanje za revne deklice, ki je že po štirih letih pre- raslo v štirirazredno šolo s 300 učenka- mi. Slomškove šolske sestre so vzgajale in poučevale v slovenskem jeziku in tako so v drugi polovici 19. stoletja odločilno slovenile Maribor, ki so ga nemškutarji hoteli imeti za nemško mesto. Uresni- čevanje Slomškove oporoke ni bilo eno- stavno, saj so šolske sestre imeli zaradi slovenske šole težko nalogo, vztrajati pa jim je odločilno pomagala Slomškova misel: »Delaj, ne kar je prijetno, ampak kar je potrebno!« Takrat se je zdelo, da je Maribor zaradi zagrizenih nemškutar- jev, ki so se zavzemali za germanizacijo, nemško mesto. V takih okoliščinah pa je delo Slomškovih šolskih sester v našem mestu presegalo verske in izobraževalne okvire ‒ dobivalo je narodnosti značaj, ki se je kazal predvsem v prizadevanjih za samostojnost slovenskega jezika in njegovo rabo v šolstvu in javnem življe- nju. Sprva se je zdelo, da želijo poma- gati »predvsem zapuščenim in revnim otrokom našega mesta«, v resnici pa je šlo za uresničevanje Slomškove teo- loške razlage jezika in evangelijsko misel, da se »ne živi samo od kruha«, ampak od mane, tj. »besede« ‒ ali kot je to utemeljeval Slomšek: »Naš slovenski jezik je Božji dar!« Slomškove sestre so v nemškutarskem okolju bile mnogo več kot vzgojiteljice, saj so razumele pomen slovenskega jezika za Maribor, ki ga je Slomšek postavil za škofovsko mesto, da bi tako obranil najsevernejšo slovensko jezikovno mejo. Njihovo poučevanje in vzgajanje v slovenskem jeziku je tako iz- postavilo, da je za obstoj slovenstva po- trebna duhovna razsežnost naroda, tj. razlaga, da bomo kot narod duhovno (in kulturno) preživeli le s pomočjo (Božje) besede v slovenskem jeziku. Jezik je mi- sel in če nam jo vzamejo, se izslovenimo in postanemo Neslovenci ‒ Slomškove šolske sestre so tudi v tem sledile prve- mu mariborskemu škofu: »Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike!« V Mariboru so nadaljevale izobraževanje 204 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/3 v slovenskem jeziku po vzoru Slomškove nedeljske šole, v kateri se je enajstletna Nežica izobraževala v pletenju in šiva- nju, premožni sloji pa so zagotavljali šolanje za revne in nadarjene otroke, in to v slovenskem jeziku. Prvotni namen sestre Margarete Puhar je prav tako bila »skrb za vzgojo in nego otrok iz revnih družin in šele potem tistim, ki so spo- sobni šolnino«, pri tem ne sme priha- jati do razlik med revnimi in bogatimi, slovensko mladino pa morajo v njeni slovenskih šoli v Mariboru izobraževati slovenske šolske sestre. Dvesto let po rojstvu Margarete Pu- har se zdi, da se Slovenci iz zgodovine še vedno ne znamo učiti. V Mariboru ni več nemškutarjev, žal pa njihovo »poslanstvo« danes nadaljujejo privr- ženci jezikovne globalizacije, tako da poskušajo anglizirati slovensko šolstvo in pahniti slovenski jezik v položaj, iz katerega so ga v drugi polovici 19. stolet- ja tako uspešno rešile Slomškove šolske sestre. Prizadevale so si za prestižnost slovenskega (učnega) jezika in njegovo vsestransko rabo v javnosti, danes pa se v slovenskem Mariboru slovenski je- zik ponovno umika (tokrat) angleškim javnim napisom, nekoč slovenska ime- na mariborskih hotelov se čez noč za- menjujejo z »zvenečimi« angleškimi, v vrtcih, šolah in na univerzi pa angle- ščina v imenu globalizacije brezsramno prevzema mesto slovenščine. Quo vadis, Slovenija? Ali bo čez dvesto let, ob dvojni dvestoti obletnici Margarete Puhar, »tod še bival slovenski rod?« Mojemu vabilu so se odzvali referen- ti, ki so pripravili naslednje referate o izjemni kulturološki, vzgojni in domo- ljubni vlogi šolskih sester članic Kon- gregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, enega od šestnajstih katoliških ženskih redov, ki delujejo na Slovenskem in edinega reda, ki je bil do ustanovljen v Sloveniji: Karel Gržan (Po Jezusovem zgledu naklonjene/sklonjene k ljudem v sti- skah življenja), Vinko Škafar (Sveti Frančišek in šolske sestre), Aleš Ma- ver (Časi Margarete Puhar ‒ cerkve- no in kulturno ozračje na Štajerskem v drugi polovici 19. stoletja), Avguštin Lah (Teo loško in duhovno obnebje Konstitucij šolskih sester v Mariboru), Sonja Bezjak (V kakšnih družbenih okoliščinah je živela in delovala Mar- gareta Puhar?), Stane Granda (Skrb za šolanje ženske mladine), Bogdan Kolar (Šolske sestre med slovenskimi izseljenci v Egiptu), Matjaž Klemenčič, David Hazemali (Delovanje slovenskih frančiškanov v ZDA s posebnim pogle- dom na etnično šolstvo med Slovenci v ZDA), Marko Jesenšek (Margareta Puhar in slovenski (učni) jezik), Fani- ka Vrečko (Margareta Puhar in šolstvo med obema vojnama), Polonca Šek Mertük (Molitev v življenju Margarete Puhar) in Nina Ditmajer (Frančiškan- ska knjižnica v Mariboru). Na simpozij so bile kot gostje povabljene tudi šolske sestre iz Hrvaške. Ob referatih sem bil prav tako vesel pozdravnih nagovorov članov Častne- ga odbora simpozija. V imenu MO Maribor je zbrane nagovoril podžupan mag. Zdravko Luketič: »Kdor vedno pazi na veter, ne pride do sejanja, kdor vedno gleda na oblake, ne pride do žetve« (Pridigar 4,11). Če bi sestra Margareta Puhar v drugi polovici 19. stoletja upoštevala takrat prelomne čase, nikoli ne bi ustanovila mariborske Materne hiše in sprejela od- ločitev o neodvisni mariborski kongrega- OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 205 ciji šolskih sester. Ni se ustrašila razmer, ki so bile v nemško govorečem Maribo- ru takim zamislim nenaklonjene, zato moramo spoštovati njeno pokončnost in jo razumeti tudi v današnjem času, ki pred nas postavlja številne preiz kušnje − upoštevajoč njeno dediščino se ne smemo ukloniti vsakemu »vetru« in se prestrašiti vsakega oblaka. Dolgoletna prisotnost šolskih sester v Mariboru in delovanje redovne skupnosti je za naše mesto zelo dragoceno. Simpozij ob 200. letnici rojstva sestre Margarete Puhar v našo zgodovinsko dediščino po sedmih desetletjih ponov- no vrača zelo pomembno meščanko in ji vrača položaj, ki si ga nedvomno zaslu- ži. Mesto Damask je brez prekinitve po- seljeno že 4000 let, Jeruzalem npr. 3000 let. Mesta preživijo različne sisteme in politične ureditve, vladarje, tirane …, mesta imajo svoj neodvisen življenjski tok. Sestra Margareta Puhar je del zgo- dovinske dediščine mesta Maribor. V prelomnih časih mariborske zgodovine je znala nagovoriti ljudi, ki se niso ozi- rali na razlike v gmotnem stanju posa- meznikov, ki se niso ozirali na razlike v političnih pogledih ali razlike v narod- nosti. Pridobila je njihovo podporo in našla odgovore na izzive, v katerih se je mesto takrat nahajalo; tudi danes je v Mariboru veliko ljudi, ki živijo na robu in si sami ne znajo ali ne morejo poma- gati − v tem pogledu je naš čas do nekek mere primerljiv z Margaretinim, zato potrebujemo njen duh in energijo za re- ševanje takih vprašanj. Blaženi Gerard Thom, ustanovitelj Suverenega malte- škega viteškega reda, je dejal: »Vedno bodo ljudje, ki bodo potrebni pomoči in vedno bodo ljudje, ki bodo pripravljeni pomagati«. Tudi v Sloveniji smo že stopili v 4. in- dustrijsko revolucijo. Zaradi novih oko- liščin in novih izzivov se bomo morali dobro odločati, pravila, kaj je prav in kaj ne, pa v teh novih okoliščinah nima- mo natančno oblikovanih. Na svojem začetku jih tudi viteški redovi niso imeli, kasneje pa so natančno določili pravila svojega življenja in delovanja, ki so se jih strogo držali. Svoja pravila imajo tu- di Šolske sestre. Razvoj 3D-teh nologije nam bo omogočil, da bomo lahko začeli udejanjati marsikaj. Zavedati pa se mo- ramo, da ni vse, kar lahko naredimo ali ustvarimo, dobro za človeštvo. Potreb- no bo uvesti pravilo, da se s tehnologijo udejanja samo tisto, kar je dobro za člo- veka, da ne bomo od človeka in »kibor- gov« prešli v robote. Za uspeh 4.0 industrijske revolucije je v 64 % odgovoren človek, za 20 % je ključno narodno bogastvo, ostalo pa je delež kapitala. Človek bo lahko uspešen le, če bo imel dobro izobrazbo in upo- rabno znanjem. Šolske sestre so se tega zavedala že ob ustanovitvi svoje redov- ne skupnosti. Naučile so nas, da nam bodo izobrazba, človekove korenine in modrost zgodovinske dediščine, ki sega stoletja nazaj, omogočili razumeti izzi- ve sodobnega časa, se z njimi soočiti in določili omejitve in okvire udejanja vseh človeških tehnoloških zmožnosti. Paziti moramo, da »zver« iz knjige Razodetja ne bo nadvladal človeštva s svojo zlo mislijo. Čestitam organizatorjem simpozija! Red Šolskih sester naj tudi v prihodnje uresničuje svojo karizmo in poslanstvo ter prenaša na meščanke, meščane in otroke vedenje, ki nam bo omogočilo, da ne bomo poznali samo cene stvari, am- pak tudi njeno vrednost in bomo prav zaradi tega znali biti tudi srečni. 206 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/3 V imenu Teološke fakultete Univer- ze v Ljubljani je referente in poslušal- ce pozdravil dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Robert Petkovšek, ki je počastil simpozij s celodnevno prisotnostjo in je sodelo- val tudi v razpravah ob posameznih referatih: Jan Assmann, nemški egiptolog in velik poznavalec zahodnega izročila, se pogosto sprašuje: »Ali prav danes, ko za nazaj razmišljamo o monoteizmu, nismo sami del nekega razvoja, ki si ga bodo naši zanamci predstavljali kakor skok podobnih razsežnosti? Morda je to ta postmoderna zavest, ki nas na pragu digitalnega obdobja globalizacije sili, da napravimo obračun o mojzesovskih te- meljih našega sveta.« Vera v enega Boga, monoteizem, značilen za tri abraham- ske religije – za judovstvo, za krščanstvo in za islam –, je nastal pred približno tri tisoč leti. Monoteizem, ki se je prvič ubesedil v petih Mojzesovih knjigah, je oblikoval človeka, kakršnega poznamo danes: ustvaril je »notranjega člove- ka«, z občutkom za resnico in zvestobo. Pred tem je bil človek drugačen: resnica, zvestoba in notranjost v njem niso bi- le eno. Ta »mojzesovski človek« je tisti, ki še danes živi v nas in nam narekuje, kako razmišljamo, kako živimo, kako svet vidimo in ga načrtujemo; temeljno plast je torej v našega duha položilo pe- teroknjižje (pet Mojzesovih knjig). V sa- mem jedru peteroknjižja pa je pripoved o izhodu Izraelcev iz »egiptovske hiše sužnosti«. »Mojzesovski duh« nas torej usmerja v notranjost, k zvestobi, k iska- nju resnice in k svobodi. »Mojzesovski človek« je danes v krizi. Zato se Assmann upravičeno sprašuje, ali ne stojimo na pragu nove ere, ki jo bodo naši zanamci videli kot prelomno, ko je človek iz mojzesovskega postal di- gitalni človek. Papež Frančišek pravi, da ne živimo v eri sprememb, ampak v spremembi ere. Na tem presečišču ob- hajamo tudi 200-letnici vizijonarke, re- dovne ustanoviteljice matere Margarete Puhar. Prihodnost gotovo ne bo več taka, kot je bila preteklost. Nekateri to obdobje že označujejo za obdobje transhumaniz- ma, ko bosta človeka pri njegovih delih izpodrinila stroj in robot. Že danes ro- bot hitreje razmišlja od človeka, marsi- kateri del telesa pa je medicina zmožna popraviti ali izboljšati z elektronskimi pripomočki in nadomestili. Vse to po- stavlja sodobnega človeka pred velika etična vprašanja: »Ali to, kar zmore, tu- di sme?« Do kod sme v spreminjanju sa- mega sebe iti, da s tem ne bi izpodkopal človekove podobe in njegovega dosto- janstva? Ali prihodnost od nas zahteva, da gremo čez te meje? To so vprašanja, pred katera je človek danes postavljen. Zagovorniki transhumanizma v tem tudi pretiravajo in razvoj morda ne bo šel tako zelo v smer digitalnega človeka, kakor si to sami v svojih ideoloških nag- njenjih želijo. Na nedavnem simpoziju o digitali- zaciji je eden od predavateljev prikazal film o simfoničnem orkestru, ki ga z di- rigentsko palico vodi robot. Glasbeniki so nato v intervjujih robota hvalili, da je svoje delo odlično opravil in uspešno na- domestil pravega dirigenta. Kljub vsem neverjetnim možnostim, ki jih digital- na tehnologija odpira in omogoča, pa so udeleženci simpozija prišli do zaključ- ka, da robot človeka zagotovo ne bo mo- gel nadomestiti pri delih in v poklicih, ki imajo opraviti z empatijo, z bližino, s so- čutjem. Četudi bi »mojzesovski človek« utegnil preiti, se človek bližini in sočut ju OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 207 ne bo mogel več odpovedati. Samo pri- hodnost, ki bo temeljila na sočutju in bližini, bo lahko preživela. Tu se sedaj pokaže neminljivost ka- rizme šolskih sester. V samem jedru poslanstva šolskih sester je karizma sv. Frančiška. Preprostost, ki jo podoba sv. Frančiška izžareva, nosi v sebi bližino sočloveku, ta pa nosi s seboj bližino, v kateri se Bog sklanja k človeku. Red šol- skih sester je bil ustanovljen v 19. stole- tju, ko je v Mariboru živela in delovala tudi ustanoviteljica Marijinih sester, s. Leopoldina Brandis. Obe sta v naš pro- stor in čas prinašali šolstvo in zdravstvo, ki sta temelj človekovega razvoja in do- stojanstva. V sistem šolstva in zdravstva pa sta vgradili še nekaj globljega in po- membnejšega: človeško in Božjo bližino. O tem pričajo sestre, ki so za slovenskimi ženami in dekleti odhajale v daljne sve- tove – v Egipt na primer –, da bi bile te žene tudi v tistih daljnih krajih deležne domačnosti. Zato karizma šolskih sester še zdaleč ni stvar preteklosti, ampak je enako in morda še bolj stvar prihodnosti. Če bosta stroj in robot človeka v marsičem izpodrinila, bližine roboti ne bodo mo- gli nikoli nadomestiti. Robot bo vedno daleč od človeka. Ko bomo prebirali spoznanja s simpozija, zato v njih ne iščimo samo zgodovinskih podatkov, ampak iščimo duha, ki je skupnost šol- skih sester ustvaril in prinesel v naš čas in prostor. V imenu Teološke fakultete Univerze v Ljubljani skupnosti šolskih sester iz- ražam hvaležnost za delo in molitev, s katerima so bogatile in bogatijo življenje in duha na Slovenskem, z željo, da bi v moči Božjega blagoslova njihova kariz- ma rastla in cvetela naprej in si utirala vedno nova pota skozi labirinte časa. Uspešen in ustvarjalen simpozij je zaželela tudi prodekanka mariborske enote Teološke fakultete UL doc. dr. Mateja Pevec Rozman: V veliko veselje in čast mi je, da lah- ko v svojem imenu in v imenu Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Enote v Mariboru pozdravim tukaj zbrani ce- njeni zbor: red. prof. dr. Marka Jesen- ška, prorektorja Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Roberta Petkovška, dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Zdravka Luketiča, župana Mestne občine Maribor, msgr. Alojzija Cvikla, mariborskega nadškofa in metropoli- ta, - s. Terezijo Tomazin, provincialno predstojnico šolskih sester mariborske province, cenjene predavateljice in pre- davatelje ter vse udeleženke in udele- žence simpozija ob 200-letnici rojstva s. Margarete Puhar, ustanoviteljice Kon- gregacije Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. Simpozij je sad dobrega sodelovanja med Univerzo v Mariboru, Mestno ob- čino Maribor, Nadškofijo Maribor in Kongregacijo šolskih sester sv. Franči- ška Kristusa Kralja mariborske provin- ce, zato mi dovolite, da izrečem čestitke tistemu, ki je vse te imenitne ustanove med seboj povezal: glavnemu organiza- torju današnjega simpozija, profesorju Marku Jesenšku, prorektorju Univerze v Mariboru in izred. članu SAZU. Letošnje leto je proglašeno za evrop- sko leto kulturne dediščine. Ob pojmo- vanju kulturne dediščine, ki izvira iz širokega pojmovanja kulture, to je vseh človekovih gospodarskih in ustvarjal- nih prizadevanj, družbenih odnosov in oblik duhovne ustvarjalnosti v različnih časovnih obdobjih in v različnih družbe- nih skupinah, je delovanje in prizadeva- nje s. Margarete Puhar in njene redovne 208 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/3 skupnosti pomemben gradnik kulturne dediščine v Sloveniji. Čestitam skupno- sti šolskih sester, ki je zbrala in ohranila bogato gradivo (spomine šolskih sester in spomine na šolske sestre) ter zbirko predstaviti v Spominski sobi mariborske province šolskih sester sv. Frančiška Kri- stusa Kralja. Namen zbranega gradiva je prav ohranjanje dediščine in odkriva- nje pomena, ki so ga imele in ga imajo šolske sestre za Cerkev in slovenski na- rod ter spodbujanje pri nadaljevanju poslanstva sedanjih in novih generacij šolskih sester. Redovne skupnosti pomembno prispe- vajo pri ustvarjanju identitete demo- kratične države, saj so eden od stebrov kulturne identitete vsakega naroda. Prav izobraževalno in vzgojno delo šolskih sester je bilo povsod tesno pre- pleteno z raznimi oblikami reševanja socialnih vprašanj in s skrbjo za ohra- njanje kulturne dediščine, narodne in verske identitete. Šolske sestre so po vzoru svoje ustanoviteljice s. Marga- rete Puhar organizirale različne oblike socialne pomoči, kulturne in izobraže- valne dejavnosti, vzgajale in poučevale so v slovenskem jeziku in tako odločilno prispevale k slovenjenju Maribora. Nji- hovo delovanje pa je segalo tudi onkraj meja domovine, na Tržaško, Goriško, Koroško, vse do Egipta, ZDA in Latin- ske Amerike. Ustanoviteljica mariborskih šolskih sester s. Margareta Puhar je odgovorila na Slomškovo pobudo in začela uresni- čevati njegovo skrb za duhovno obliko- vanje in rast mladine ter izobraževanje v slovenskem jeziku, kar v tistih časih ni bilo lahko. Neomajno je zaupala v Božjo previdnost, imela je močno voljo in odločen značaj, zato je lahko pogum- no in vztrajno izpolnjevala zaupano ji poslanstvo, spretno vodila novoustano- vljeno kongregacijo in v sestrskem duhu vzgajala sodelavke. Spoštovane in drage mariborske šolske sestre, Slomškove sestre, prav tega pogu- ma vam želim tudi danes, da bi svoje v tem času nenadomestljivo poslanstvo nadaljevanje in pogumno izvrševale po vzoru svoje ustanoviteljice. Prav tako pa želim odločnost in predanost svoje- mu poslanstvu vsem tukaj zbranim, da bi vsak na svojem področju delovanja uresničeval in si prizadeval za tisto, kar je resnično dobro in plemenito in s tem prispeval h krepitvi narodove identitete in narodove samozavesti. Provincialna predstojnica šolskih sester mariborske province s. Terezija Tomazin je v pozdravnem govoru med drugim opozorila na prispevek sester k boljšemu življenju otrok, mladine in družin ter spoštovanju slovenskega jezika: V svojem imenu in v imenu šolskih sester mariborske province vas prisrč- no pozdravljam v naši materni hiši, zibelki naše kongregacije. Ta kraj je za nas res dragocen, saj je po teh prosto- rih hodila in v tej cerkvi molila naša ustanoviteljica. V zadnjem obdobju vedno bolj od- krivamo, kako pomembne so naše ko- renine. Zase lahko rečem, da mi mati Margareta veliko pomeni. In v času, ko mi je zaupano vodstvo province, se več- krat obračam k njej za nasvet, s prošnjo za pomoč. Mislim si, kako bi se mati od- ločila v dani situaciji. Zelo malo je zapisanega o materi, a to, kar je, je dovolj, da lahko spoznamo njeno veličino in pomembnost. Včasih se sprašujemo, kako da niso sestre, njene sovrstnice, zapisale kaj več v kroniko ali OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 209 v spomine. Najpomembneje pa je, da je seme, ki ga je mati Margareta po Božji previdnosti vsejala, padlo na rodovitna tla in je rodilo in še rodi sadove. V Sve- tem pismu beremo: »Po njih sadovih jih boste spoznali.« Tudi mater Margareto lahko spoznavamo po sadovih, ki jih najdemo ne le tu v Mariboru in v Slove- niji, temveč po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Afriki. S tem simpozijem bo zopet odkrita ena tančica iz naše zgodovine in bo bo- gastvo dela naših sester še bolj zasijalo med nami. Ta simpozij je za nas sestre zelo dragocen. Zahvaljujem se vam za vaš odziv, spoštovani predavatelji. S svo- jim prispevkom boste prispevali k zapisu zgodovine in pomembnosti ustanovitve nove kongregacije in njenega delovanja po svetu. Osvetlili boste čas in družbene okoliščine, v katerih je živela in delovala mati Margareta. Spregovorili o franči- škovski duhovnosti, iz katere je črpala mati, in o pomenu molitve v njenem življenju. Osvetlili boste prispevek se- ster k boljšemu življenju otrok, mladine in družin ter spoštovanju slovenskega jezika. Materinska drža matere Margarete Puhar je naša dediščina, ki nas sestre spodbuja, da smo tudi me danes matere ubogim današnjega časa. Da v franči- škovskem duhu veselja in preprostosti prinašamo svetu Božjo ljubezen. Naj nas sestre vsebina današnjega simpozija še bolj spodbudi, da bi širile v današnji svet njenega duha. Mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl se otvoritve sim- pozija ni mogel udeležiti zaradi pred- hodno že dogovorjenih neodložljivih obveznosti, je pa poslal svojo uvodno poslanico, v kateri je poudaril bogato poslanstvo Kongregacije, vsem sloven- skim sestram pa je zaželel, naj Gospod spremlja tudi njihove prihodnje kora- ke in naj bo z njimi priprošnja bl. škofa Antona Martina Slomška: Jezus v evangeliju o skrivnosti Božjega kraljestva med drugim tudi pravi, da je to podobno gorčičnemu zrnu, ki je naj- manjše med vsemu semeni, a ko vzkali, zraste v mogočno drevo, celo tako mo- gočno, da morejo v vejah tega drevesa gnezditi in prebivati ptice (Mt 13, 31-33). Ta Jezusova primera in prilika se je na zgovoren in lep način uresničila v zdaj že skoraj 150 letni zgodovini »Maribor- skih šolskih sester«, kot so jih ljudje pri nas spontano poimenovali. Po smrti prvega mariborskega škofa, bl. Antona Martina Slomška je Božja previdnost poklicala v Maribor šolske sestre iz Algersdorfa pri Gradcu, da bi v Mariboru prevzele vodstvo sirotišni- ce ter pouk pletenja in šivanja za revna dekleta v Mariboru. Med sestrami, ki so prišle iz Gradca, je bila tudi sestra Mar- gareta Puhar. Ko se je s časom pokazalo, da je pomoč sester iz Gradca sicer ze- lo dobrodošla, vendar preskromna, da bi bila ustrezen odgovor na razmere, v katere so prišle sestre iz Algersdorfa, je s. Margareta Puhar te razmere skrb- no presojala v svoji vesti ter v molitvi v duhu iskala, kaj je Božja volja. Rečemo lahko, da je bila v svojem preroškem razmišljanju in uvidih duhovno zelo blizu prvemu mariborskemu škofu bl. Antonu Martinu Slomšku. Čeprav se je zdel cilj, kot ga je takrat v duhu in načr- tih zaznavala mati Margareta, oddaljen in bi kdo v podobnih okoliščinah rekel, da takšnega cilja ni mogoče doseči, je mati Margareta zaupala in vztraja- la. Spolnila je Božjo voljo. Posejano je bilo seme, in po skoraj 150 letih lahko 210 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/3 mirno rečemo, da je iz takrat posejane- ga semena zraslo veliko drevo sedanje Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja. Kongregacija je danes papeško-pravna redovna ustanova, vi- dno delujoča na celotnem slovenskem narodnem področju in v številnih deže- lah po svetu. Zahvaljujem se vodstvu slovenske province Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja, ki skupaj z vrhovnim predstojništvom reda skrbi, da se ohra- nja spomin ne te pomembne dogodke, ki hkrati kažejo tudi na bogato duhovno dediščino delovanja mariborsko- lavan- tinske škofije, sedaj nadškofije. Prav ta- ko iskrena hvala vsem organizatorjem simpozija, ter vsem, ki so sodelovali na simpoziju ter pripravili prispevke za ta zbornik. Zgled ustanoviteljice mariborskih šolskih sester, matere Margarete, in pre- hojena pot ustanove nam pravi, kako pomembno se je zavedati, da delo za Božje kraljestvo ne pomeni ljudem po- magati zgolj materialno, ampak pomeni ljudem dati tudi izobrazbo, znanje, živ- ljenjski optimizem, predvsem pa trden smisel življenja. Hvaležen za dosedanje bogato poslanstvo kličem celotni Kon- gregaciji, posebej pa še vsem slovenskim sestram, naj Gospod spremlja tudi nji- hove prihodnje korake in naj bo z njimi priprošnja bl. škofa Antona Martina Slomška. Opozarjam še na dogodke, ki so pomembno sooblikovali praznovanje 200-letnice rojstva matere Margarete: 2. in 3. marca je potekal misijon v žup- niji Kapela pri Radencih (rojstna žup- nija m. Margarete), 4. marca sta bili na Kapeli slovesna maša in akademija, 5. marca je potekal glasbeno-molitveni večer v materni hiši v Mariboru, 14. marca znanstveni simpozij Mati Mar- gareta in šolske sestre; 200-letnica roj- stva matere Margarete Puhar. Simpozij in sploh vsi dogodki, po- vezani z obeležitvijo spomina na 200-letnico rojstva m. Margarete, so bili medijsko zelo odmevni. Navajam le nekaj izmed številnih objav, predvsem tistih, ki so bile povezane tudi in pred- vsem s simpozijem. T elevizija EXODUS je celodnevni simpozij v živo prenaša- la (povezava na naslovu: https://www. exodus.si/oddaje/mati-margareta-in- -solske-sestre-simpozij); prav tako je bil simpozij v celoti predvajan na radiu Vatikan (povezava na naslovu: http:// sl.radiovaticana.va/news/2018/03/14/ simpozij_ob_200-letnici_rojstva_ margarete_puhar_z_naslovom_ma- ti_margareta_in_%C5%A1olske_ses- tre/1367047); v časopisu Večer je bil 3. marca 2018 objavljen prispevek na dveh straneh z naslovom Pravijo jim Slom- škove sestre; 5. marca je Družina (ob številnih še drugih člankih povezanih z okroglo obletnico) objavila prispe- vek 200 let rojstva matere Margarete; na Radiu Maribor je bila 10. marca v oddaji Iz roda v rod objavljena pogo- vorna oddaja 200 letnica rojstva sestre Margarete Puhar; RTV Slovenija je 11. 3. objavila zanimiv prispevek o šolskih sestrah v oddaji Obzorja duha (pove- zava na naslovu: https://4d.rtvslo.si/ arhiv/obzorja-duha/174525167). Marko Jesenšek