25 7-2006 Kar se Matejka nau~i ... Gorni{ke lekcije mojega o~eta Mateja Pate Kakih osem let mi je bilo, ko me je o~e prvi~ vzel s seboj v »ta zaresne hribe«. Ne vem ve~ natanko, ampak mislim, da sva kolovrati- la nekje po Komni. Veselja do pohajkovanja po gorah mi ni manjkalo, lepega gorni{kega ve- denja pa me je o~e u~il kar sproti. Spominjam se, kako me je, ko sem po vzoru mimoido~ih planincev tudi jaz posku{ala vriskati in jodla- ti, opomnil: »V hribih se ne kri~i!« Dobila sem prvo hribovsko lekcijo. Tako je zalegla, da sem {e danes bolj tiho. Drugo, iz varstva narave, sem dobila na cveto~ih travnikih pod Spodnji- mi bohinjskimi gorami. »Planinskih ro` se ne trga!« A je kljub temu utrgal encijan, ga pre- vidno polo`il med dva listi~a toaletnega papirja in spravil v denarnico. »Za ata, ki ne more ve~ v hribe,« je opravi~il pregreho. Na tisti poti z Vogla na Komno sem, naj mi varuhi gorske na- rave in bralci Planinskega vestnika odpustijo, skrivaj nabrala vse znamenitej{e predstavnice gorske flore in jih {e danes hranim v herbariju, ki sem si ga omislila ob tej prilo`nosti. (Toliko o zgledih, ki vle~ejo …) V poznej{ih letih pa se mi je ob hribovskih dogodiv{~inah nabralo {e kar nekaj pomembnih gorni{kih in `ivljenj- skih lekcij, ki jih `elim s tem zapisom iztrgati pozabi. Hotel Modro nebo Obmo~je Vogla, Komne in Triglavskih jezer je bilo tudi sicer najino »lovi{~e«; v njem se je zgodil tudi eden najzanimivej{ih dogodkov. V dveh dneh sva se v dru`bi dveh sorodnikov na- meravala povzpeti z Vogla prek Planine Razor na Krn in se nato ~ez Komno vrniti v Bohinj. Odhod se je zavlekel zaradi okvare avtomobi- la, a si s tem nismo preve~ belili las. Tako ali tako si bomo prihranili nekaj poti z `i~nico do [ije, od tam pa je do Planine Razor le {e stre- ljaj. »Dve urici, pa bomo tam.« To so bile o~eto- ve limanice, na katere s(m)o se naivne`i vedno ujeli – kamor koli smo {li, vedno sta bili do cilja »dve urici«. No, ti urici sta se kot po navadi ne- koliko raztegnili in tik pod vrhom Vogla nas je ujela tema. V globeli pod nami so se svetile lu~i ko~e na Planini Razor, mi pa smo, neopremlje- ni za no~ni pohod, morali usmeriti korak nazaj na ravnico med ru{jem in si na njej postlati. Po kak{nem sre~nem naklju~ju smo imeli v na- hrbtniku dve spalni vre~i, mi {e danes ni jasno. O~e je namre~ na svoje pohode vedno jemal le najnujnej{e stvari. Tako smo zlezli v tanki spal- ni vre~i in nekako predrgetali hladno poletno no~. Ko je jutranje sonce obliznilo vrh Triglava, nisem ve~ zdr`ala v tesnem zavetju, v katerem sva se z o~etom vso no~ obra~ala »na horuk«. Kot za~arana sem strmela v igro barv na o~aku in ~e me ne bi tako prekleto zeblo, bi se mi zdelo celo idili~no, tako pa sem le nestrpno ~a- kala prve son~ne `arke. Po tako ne- udobno pre`iveti no~i smo opusti- li misel na Krn Bo{tjan Likar 7-2006 28 in jo ucvrli naravnost proti Domu na Komni. Do- segli smo ga tik pred poletno nevihto. Na ra~un »dveh uric« in preno~evanja pod milim nebom smo se, ko je slaba volja najinih spremlje- valcev izpuhtela, {e dostikrat nasmejali. Od tistega bivaka na- prej pa sva z o~e tom, ~e se je le dalo, na sicer redkih hribovskih pote- panjih, ki sva jih {e opra- vila skupaj, vedno preno~evala na prostem. [e danes si najraje posteljem pod kak{no smreko, le spalna vre~a ni ve~ tista za na morje … Prva triglavska zgodba Dolgo sem navijala za pohod na Triglav, preden je bila moja `elja kon~no usli{ana. Prej je bilo treba na Malo Mojstrovko, pa na »preiz- kus motori~nih sposobnosti«, kot je vzpon po poti skozi Prisojnikovo okno strokovno imeno- val moj o~e, pa {e tja in tja … A nestrpni mla- dostni{ki duh ni maral predolgo ~akati. Takoj po kon~ani vojni za Slovenijo sva jo mahnila v Vrata, prespala – kakopak – pod milim nebom (naj mi na tem mestu od- pustijo varuhi TNP) in se zju- traj odpravila po poti ~ez Prag. Bilo je zgodnje poletje in na nekaterih mestih so pot prekrivala debela sne`i- {~a. Ker sva bila popol- noma neopremljena za varno pre~enje takih neprijetnih mest, so o~eta obhajali dvomi o nadaljevanju poti, a moja trma je bila prevelika. Tako je od nekod privlekel majhna lesena kolca in uporabila sva ju za »ledni kladivi«. To je bila tretja velika gorni- {ka lekcija: zaustavljanje na sne`i{~ih. K sre~i na novo pridobljenega teoreti~nega znanja ni bilo treba preizkusiti v praksi. Vreme nama ti- stega dne ni bilo preve~ naklonjeno; malo ~ez poldne sva pribe`ala v zavetje Doma na Kreda- rici, nekaj hipov zatem pa so se dokon~no od- prle nebe{ke zapornice in strela je uni~ila an- teno oddajnika na domu. Medtem ko je o~e popravljal anteno, sem se ubadala s su{enjem cunj – kot po navadi je pater familias v nahrb- tnik zbasal premalo stvari, jaz pa sem – spet – sledila njegovemu zgledu … Tudi denarja ni nikoli nosil preve~ s seboj in ~e ne bi popravil antene, bi bila v rahli ka{i, tako pa so nama po- gledali skozi prste … Ker je bilo naslednji dan vreme {e vedno obupno, sva jo mahnila kar v Krmo. Kako bova od tam pri{la v Vrata, naju ni pretirano skrbelo. Treskalo je kot za stavo in med drncem sva na tleh na{la pravo bogastvo, kakih 200 tolarjev. V Krmi sva, kot da bi bila zmenjena, na{la prijaznega gospoda, ki naju je zapeljal v Vrata k avtomobilu. Lekcija {tevil- ka {tiri, tokrat ̀ ivljenjska: ne delaj si prevelikih skrbi glede prihodnosti, v `ivljenju se vse uredi tako, da je prav! Druga triglavska zgodba Ker mi {e vedno ni bilo dano stati ob Alja- `evem stolpu, je bilo treba pohod ponoviti. To- krat v dru`bi daljnega sorodnika Sveta, osem- desetletnika. On je bil tisti, ki si je zamislil zanimivi pristop iz Zadnjice prek opu{~ene Planine Zajavor na Luk- njo in potem po poti ~ez Plemenice. Da se ne bi preve~ dol- go~asila, naju je s svojo zgovornost- jo ves ~as zabaval. »Veste, ko sem si kupil prej{nji avto, sem rekel, da bo moj zadnji. Ampak potem kar nisem hotel umreti, pa sem zdaj moral kupiti novega,« je klepe- tal sredi no~i, ko je 29 7-2006 se po ~asi vzpenjali po klinih. No, in moj o~e ne bi bil moj o~e, ~e ne bi kdaj spustil kake mo~ne, pa je eno izmed njiju {piknil: »Gospa, kar dobro primite, tako trdega najbr` `e dolgo niste imeli v rokah!« Menda se je gospa le bledo nasmehnila, njena spremljevalka pa je nekoliko pozneje {epnila mojemu o~etu: »Go- spod, veste, saj najbr` ni ni~ zamerila, ampak ona je nuna …« Lekcija {t. 8: v~asih je bolje dr`ati jezik za zobmi. Potem je bilo najinih skupnih pohodov v gore tako reko~ konec. Pa ne zato, ker bi se sra- movala hoditi naokoli z o~etom, ki brije norce iz nun, temve~ zato, ker me je popolnoma ob- norelo plezanje. Ni bilo ve~ ~asa za »{odranje« po hribih in postopno osvajanje vrhov, mudilo se mi je plezati, hlastno sem po`irala steno za steno, ob o~etovih nasvetih sem le {e zamahni- la z roko in si mislila: »Kaj pa ti ve{ …« Toda ~e natanko pomislim, je kljub lepi beri le malo plezalskih do`ivljajev, ki se bi mi tako globo- ko vtisnili v spomin kot prvi gorni{ki izleti v dru`bi mojega o~eta, ki ga danes ni ve~ med nami. Zadnja lekcija, do katere sem se doko- pala sama, je, da bi bilo veliko bolje prepleza- ti smer manj, pa narediti izlet ve~ z o~etom. Ampak zdaj je `al prepozno … m Tvoj molk Tvoj molk od sten zlove{~e se odbija in skale hladne so in neprijazne, v stanovih opustelih izbe prazne, tesnoba stiska me, srce razbija. Tvoj molk se po soteskah tiho plazi, ti{ina mrzka ohromi drevesa, da kro{enj {um ne bo`a ve~ u{esa, in vame nemo zdaj strmijo razi. Nekdaj pa si se z mano pogovarjal, zaupal mi skrivnosti, me povabil v planine kdaj. Odkar si me pozabil, se zdi mi, kakor v prazno bi udarjal na gori zvon `elja. Ko sva mol~ala neko~ {e skupaj – sem te sploh poznala? Metka »motal volan« po ovinkih vr{i{ke ceste. »Zju- traj je treba jesti. Zajtrk sem imel `e ob treh zjutraj, tako da sem imel zadosti ~asa, da se je hrana lepo ule`ala. S polnim `elodcem nikar v gore, s praznim pa tudi ne!« je bila peta hribov- ska lekcija, tokrat o prehrani. Nekako se nam je uspelo prebiti na zara{~eno planino in do Luknje, tam pa so se o~eta polotili prvi dvomi. »Pa bi res {la naprej? Se ne bi raje vrnila?« Malo sem ga imela na sumu, da se mu ne da preve~ sopihati v breg – in res sva bila na repu na{e ~e- tice. Osemdesetletnik je krepko preka{al sko- raj abrahamovca in najstnico v najlep{ih letih! Pozno popoldne pa smo se le zbrali ob Alja`e- vem stolpu; kot se menda spo dobi, sem jih do- bila po riti, potem pa se je Sveto zleknil med skalovje, si pokril obraz z robcem in oznanil, da bo za kako urico zadremal. Lekcija {tevil- ka {est: po napornem vzponu si privo{~i malo po~itka. Skoraj natanko ~ez uro je sko~il po- konci. ^akal nas je {e zoprn sestop do Kreda- rice. Noge sem imela `e prav tele~je, pa ni bilo ~asa misliti na to, kajti Sveto je bil spet v ele- mentu. Oprtan s prastarim, voja{ko zelenim hru{kastim nahrbtnikom je s treso~imi se ro- kami (imel je nekak{no tresavico), s katerih so mu bingljale smu~arske palice prav tako ~astit- ljive starosti, preprijemal jeklenice in spotoma `ivahno razlagal svojo `ivljenjsko filozofijo (in lekcijo {t. 7): »Znanje ~lovek mora imeti, mora se izobra`evati, ampak pomembno je tudi, da je spreten z rokami!« Moj o~e si ni mogel kaj, da mu ne bi pritrjeval. »Tako je, saj ji venomer pravim – ~e ji v {oli ne bo {lo, bo pa moj{kra!« Da pa ne bi bilo vse skupaj `e skoraj ki~asto, smo naslednji dan v dolino sestopali v neurju. Triglavska cvetka [e en dogodek, povezan s Triglavom, mi je ostal v spominu. Kako leto po prvem vzponu nanj sem v dru`bi prijateljice, nemara zato, da bi o~etu »dokazala«, da znam `e »sama« hodi- ti po gorah, spet rinila na o~aka, po naklju~- ju (?) ravno takrat, ko je o~e peljal na Triglav mamine sodelavce. Na Kredarici smo se sre~a li in takrat mi je v roke stisnil nekaj denarja in {epnil, naj ga nesem za vbogajme v kapelico. Malo ~udno sem ga pogledala, pa mi je razlo- `il, za kak{en greh bi si rad kupil odpustek: pri sestopu s Triglava je sre~al dve gospe, ki sta