KTTiRr Chicafo, m, pondeljek, 19. merce (Merch 19), 1923. >V***1CX ** °° STEV.—NUMBER 06 DELAVSKE DBLEOAOUE H INOZEMSTVA POSETILB RUHR8K0 London, 17. maroa. — Angle-ika Labor perty j« poslala dele-gaoijo treh mol v okupirano ruhr. tko dolino, da ai oglodajo položaj in poročajo stranki. Delegatjo no Tom 8haw, Charles R. Buatoa in Wiliiam Adsmaon; vai trije oo poslanci v nilji abornlel. t Bruaelj, Belgija, 17. maroat— Socialisti Belgijo oo ss odirali vabilu aaglelkih laboritov aa sklicanje delsveke konference v Pariau gleda reparaeijako krias. - Belgijski sindikalisti ao poalsU delegsoijo 18 mol v Ruhr prek* ksvst tsmolnje rssmere. __ t ■ " --------------- ■ RUHRČANI 0D60V0-RILI S SABOTA-I ŽO NA UMORE. Otai imOJ* M «h»M« tom*. —» Raodovanja g dinamitom. «»r Praaoosi streljajo Nsmoe. ISO J < R' V"j | ' JH . Dueeeeldorf, Nemčija, 17. mevt jj ca. — Deveti teden francosko j»| kupselje ruhrske kotlias jo pote* kel med mnogimi čini nasilja P* i vsem okupiranem osomlju. Francoski vojak je včeraj uktf | nemikoga civiliste v Kettvig«, Kranooako poročilo se enostavBO glasi, da je bil Nemec eumljlv is ni ee hotel ustaviti na sapo ved etrale. Želeanilki most ae reki Kal» kum med DuUburgom ia Dueeoel* dorfom je bil raastreljen g dina« mitom. Bliau Ooblenss so asmAki sabo* tisti uničili tri milje talfgrSl*! In telefonske lice. Frsnoosi pf# vi jo, bo vaeio Jest meeeeev, r V Friemersbelmu eo eabotlstl premaknili leleaniiks trečulee In vlek e franeoakimi Četami js • polno pere aavoall v tovorni vlak Htrojevodja js bil ubit la ieel Frencoaov ranjenih. Na postaji WJdesu je padla bombe, ki ps ni nsredlls dosti Ikode. V Rcltiseheldn so Ione priredi* le demonstrseijs proti draginji »ivil. Poklale ao deputacljo k In. panu, ki pa je al hotel snrejeiL C■ č ps j# velel policiji rasprllti | sske. Nekej lensk je bilo ranjt* olb. Freneoal so včeraj neloUli tt> soč toa koksa v Weeterboltu. De> bili so par sto delsvssv Is Pra* olje In Belflje in pomnolill plsa. ' Atevlln isgnsnlh nemlklh uradnikov in IniffiH oseb is PoreaJS j« ns rast I o ns 10*4. m oesb js M* lo lagnsnih ssdnjo sredo in ČMr-tek. - • * PoroČlls o mirovni ponadM nemške vlsdo so konfuans. Is Ber* lina poročsjo, ds Nemčljs ni po« klala nobene ponudbe v Psris direktno, niti e posredovsnjem ks-tere druge vlsde, V Parisu pravijo, da frsneosks vlsds ne sprejme nikakrftn« ponudbe ss obnovo reparaeljskib pogsjsnj, oko ns prid« flaravnoet is Berline, London, 18. marca. — "London Dailj News" je prejel nepotrjeno poročilo od poročevalca Is Rige, da je Nikolaj Lenin, predeodnik vlado ljudskih komissrjov, mrtev. Moskva 18. marca. Današnji bule t in o Leninovem stanju naana-nja, da ae Leninu vrača na bolje. Amerika. - ' Županska kandidata starih strank v Chieagu sta v strahu radi sijajnih shodov socialistično stranke. Tihotapci s žganjem v Oarj ju so imeli svoje lastne sodnike. " V tekstilni industriji grozi generalna stavka. Silen sneženi vihar preko Chi-eaga in srednjega zapade povročil mnogo Škode. Inozemstvo. Anglijs je v "neuradni" noti oštela Francijo. Anglefika vlafla pravi, da imajo Nemci prav, ker se upirajo Francosom. Zopet več mrtvih in ranjenih v Ruhru. Nepotrjena poročila o Leninovi smrti. To jo krvava potreba in nujna sahteva delavskega razreda, pravi delavski voditelj Debs. VZA/RMNOBT BO PRINESLA USPEHE, NE PA RAZDVOJENOST. Priča je ispovedala, da sta sodila medsebojne sada ve ter bila obe-nem sogovornika na isti dan. t UP AN JOHNSON TUDI ZAPLETEN V «0 NEČEDNO ZADEVO. zmešnjavo, bo "treba večje ama ds in mornarice, pa še voft posojil T nihče ne more pomagati drugemu; dokler ne pla-ča njegovih doloovtf ANGLIJA PROTESTIRA PROTI INVAZIJI NEMČIJE Angleška vtada pravi v noti, ki še bila uradno dostavljena, da Fraaoije nima pravioe okupirati Ruhrske. KBHOI DUJO PKAV, DA U BSAHIJO. CUNNEAJEVA KAMPANJA PRESENETILA NASPROTNIKE Sijajni uspehi aooialističaih volilnih shodov delajo skrbi politi, čarjent starih strank. JAVNA GOVORNICA. "PROSVET "THE EIfLIGHT1MIIE »X* —r•Bm M -ttr Sužnji Pl O i VE TA Wgiu jI ii. marca, Iz (Federated Prem.) Organizirani kroj«« so uiUv tali v San Franciscu. Stavka j« stoodstotna. Trinajst delavnic prizadetih. Lastniki delavnie le kličejo polieijo na pomoč prati piketom. Krojači zahtevejo 44-nrni deiamik v tedno, ieet in po premika v leto in pravica, da sme unija rev ju vati elučaje odstavljenih delavcev. Vprašanje atesdo ni iavdvireue. Osmmalaa Slavka šepet grosi r tekstihrt industriji na Vzhoda. Tekstilni" delavci v Fali R iverjo, Masa, zahtevajo IS odstotkov zvišaajs meade ia as pripravljajo ns štrajk, ako jim laatnild dilflic in tkflnie savršejo zahtevo. V drugih tekstilnih okoliših •e tndi vrši mezdno gibanje delavcev. e - o • ■ I I ■ IHHII Ml. I I Razne vesti. PB009BI PROTI FOSTEUU St. Jottph, Mick. — Jaek Po-lanslri, ld je aameščen od josttf-negs departmenta kot detektiv in ki pomaga loviti tvoje rojake ia •Iriige delavce v radikalnem gibanja, je bfl druga drlavna priča proti Posterju. Polanski je pripovedoval, kako je zalezoval komn-nfstt v zvezi t Burnsoto privatna detektivsko sgenturo. Šerif Bridgfman, ki je pričal pred Polanskim, js priznal, da je aretiral tudi nekega Morrowa med delegati konsanistišae I vencije, o katerem ai vedel, 4a je vokug justičnega depsrtmenta pozneje jo bil Meno* izpuSČen iu je z vladnimi ter Burnsovimi detektivi vred pregledaval hsti ne, ki ao bile zaplenjene delegatom'. Pričale! je še par detektivov, ki so vohunili med delegati in opazovali zborovanje. Vsi so izpove-dali, da so videli Fostsrjs mod delegati. 8t. Jcecpfc, MMl — (Federated Presa. Poroča Robert Miaor.) Enajzt moških in ena Ženska ima odločiti usodo W. Z. Foeterjo ja Koralno vrednost fsmoznege pro-tiaindikalističnega zakona v Michiganu. Tožiteljstvo je poskrbelo, da ai aa poroti nobenega linijskega delavca in sploh nikogar, ki bi količkaj sianpatisiral o so-eialisti in komunisti Med sočasnimi porotniki je bil neki Oat-ehell, ki je dejal, da je bil nekoč člen unije Ia je H te! spise Karta Marksa. TSkoj v ga je dršavai pravdnlk odslovil. Max Burger, nameščenec jus-tičnegi departmenta in neks^ "protikomunistični ekspert", sedi v eodni dvorani in daje naeve-te drlevnim pravdnikom. Tajnik Cikaške delavske federacije Noe-kels je tudi to. Deli je prilel kot Fosterjeva pričo, le ai zaano. Dvorska je polna občinstva, ki radovedno poeluša respreve. Pro? ees js isvrstaa šola sa ljudi,. ki ie niso poučeni o socialnih vprašanjih ia mednarodni politiki. Vsa mogoča vprašanja prihajajo aa rešeto. Ko je zagovornik Walsh izpraševsl porotnike, jih je informiral, da je ameriški kapitalizem todi mednaroden; do* lsr ns pozna nobenega patrijoti-zms. Zgodovina prve, druge in tretje internacionale je tudi vsak ti« na debati. l*rocea ima tudi evojo humorist ičpo stran. Neki porotniški kandidat je imel predsodke proti komunistom rodi tege, ker je našel nekega jutra rasbito okno svoje prodajalniee. Neki drugi začazni porotnik, vpokojeni trgovec, je dejal, da smrtno sovrsli nekega človeka, ki mu koče edpreviti dohodke ne stare dni, čepet jih ne zasluži s delom. Zagovornik Wskh je dejel v o-tvuritveaem govoru na poroto, da bo zagovomittvo dokazalo, da je bil Foater le goet, ne pa dele-ff«t tejne konvencije v miekigen-•ki šumi Foeter ia 22 komunistov j? nhtoleaih, da ao kršili proti-•indikallttfčni takoa, ker eo ee n-dHežili nepostsvnegs sborovenja. OPAZKI POLKOVNIKA bZLZOATJl IA IZDANJR ezanem bokdov v il uvosnr. aeminsodemdeset oMiu v osrednjem delu države 'Illinois, sc jo izrekle se predlagano iadanjc bondov, po katerih aaj bi država dobila $100,000*00 ss dokončs- Pred kratkim nsm je prišlo no-*»J opszk polkovnika Halpina v j roke Muzejski rstnstelji naj bi delegatov, ki si jih zspomnili, prepih fedeli ped steklo, tako so imenitne. Polkovnik Halpin j« dejal: " Gospod js, jas vsm zavidsm Prišlf ste na poaorišče, ka je ne __ ______ •amo vaša dešela, ampak tadi ee- laja trdih dripvaih eeet. DeUgaije la zapadna eiviUzaeija ogrožana * " " Vi ste poetak vojaški voditelji/ "Boriti ee vam je sa vss, kar vam je najdražje. Vaše bele žen« storajo še nadalie roditi bele sinove. Ne smete k ustrašiti. Ded-ščino belega moža imate v svojih žilah. Nikakor ne morate dopu stiti, da bi vam plačani tajni a, gentje tujih eovražnikov alepUi oči. "Gospodje, vojne bodo do hon-ea dni. Trajni mir je sa grob, ne pa aa življenje, želja po trajnem miru ae rgdi is strahu in neved nostl Znamenje je slabeetl ia pre padanja eiviUsaeijc.v "Sveta se ae da narediti večjo-g«. Se par svetpv je aa tam planetu. Močni narodi ostanejo, slabi izginejo. PojeklenHe si roke in poželezite svoja telesa ter se pri-fSSVNo se nsjveejo vojno no svetni'' Te so besede ksff najbolj nape-tegs 'potrijetfcnec', ld je VB le vedno eejalec sovraštva ia pod-pikovslec naičuječik vojn. ANA LUSKA* T7MRUL ter sladkorja po v pre i ua ua leto. Danska je nO tretjem mestu. T s iu kaj pride na vsako glavo pe de- i veUadevetdeaet funtov sladkorja, m. — Več kakor T00 Totem pride Kuuada s sedemin so predstavljali o-! devetdesetimi funti. Za ajo je pr WWlm ' ro lu XT*il ■ petinxedemds Moir tork, M. T. (Fed. Press.) — Aaa Leisman je mrtva. Živela ue ravno še deset dni potem, ko je kila pomiloščcna is izpuščena ia aafcuraekega zapora, kjer jo bila zaprta aa podlagi aeirjorške pro* ti saarkističae poetav* Njena smrt je bila nepoeredna potledi-ca njenega zapora. Njeno zdravje je bilo slabo že tedaj, ko eo jo po* slali v ječo. Prezeba vanje, pomanjkanje svežega zraka, slaba kraag, vse to je nagle ispremeailo njeno 2I-mesečno obsodbo v ""ko jo bila izpuščena aa svob* do, si Je nakopala pljučnieo, ia njena splošna oslabelost se ji ni artgle dolge upireti. Nobena no* vina ni prinesla nijti sne vrstice o njeni smrti. Sodniku se jcadslo tedaj, ko Jo je obsodil, potrebno napraviti majhno go ver sne o, v kateri Js osnaŠil obeojenko za vnonjo strele Rusije v svrhf-str-moglavljtnja ameriške vlsde v krvi in rasvalinak. Mra. Lcismsn ni bils 'sprednja strsža Rusije'. Tndi se ni prisa-devala strmoglaviti vlade v krvi ia rssvalinab. Njeiy> krivda je bito, da Je nadaljevala mejske brošuriee, v katerih je "bil protest poti ognja in meču, s čemer v Iv da sedaj moderna indaetrijeka svtokrseijs. Ko jo jo pomilostil . governer Smith s ostalimi drugimi tremi >olitičnimi jetniki v ,\Tew Yorku, e pisal: "Val ti aiso zločinci." Sedaj ja mrtva. V New Torku bodo imeli delevci žslni skod dne 28. meree. so sprejeli resolucijo, v kateri je rsčeao, aaj bo o tem njihovem sklepu obtešteaa državna legia-latura. Nsw Terk, N. T. - Oharles Rooht, neuradni zastopnik Sovjetske Rusije, jo rekel sadaji petek v intervju v u, da v elučaju I*ninov« smrti poataae Aleksij Ivaaoviš Rikov predsednik Sveta ljudskih komisarjev. Rikov je •daj podpredocdaik sveta; druga dvaa podpredsednika sta Kamenev ia (>rpe. Rikov je eter 10 bt ia po poklitn rnrtimmi iažeatr, zs le izobralea ia nadarjen mož ter SlHMb Utrdbi s lme»«v:js*« s. s#rua l»04 Los Aareles. Ca! —- Osem čls- w*a v/ "v mmm v* aov I. W. W. Je bUs v petek spo-eoeolh krivim kriminalnega sia-dikslisma prod! tnkajfajim eodi-IČem. V Kattfornlji Je sdsj vee polno, proettev proti čUaom L W. w, ia kosnnistem, ki so obteženi prekrftsnje sakona proti kriminalnemu sindikaliaSNb MmkiT Jeruzalem, Peleetine, 17. mar-e* — Volitve sa zskono•<- ViOri«k. S. P. D. ■LABŽI OD MORILOA. Chicagu, Bi — Fritz Cbepma-n«. starega » let, Je oboodU eod-aik Caverir aa kriminalnem eo-diščo na 25 let Ječe, ker je pe-■Hil dva mla. mmrn+ 414 Wllur St« aOLNlikl OOSBCi \ I4S7 SS S«. Lsw»daU Av« g!o sad o vol j mudila prt O tem breadvomne mnogi Malte-lji le prsv resno roaadšljajo. Ali o tam, kakšen učinek bo melo preobUno vUtaaje sladkorja ns sdravje našega aereda, po ai posebno prijetno ia zebevno rszmišljsti. Konsumne zadrugo Združenih drživab. SAP APNO OKSOSJEi 4mm a * odkssnlki M dsla|a v Berila. — Tukaj poročajo, da je Oakricle d 'Annunzio izdal knjl-go "Italija sa Ivolijstte", v ka tori piše iged drugim t "Svoj plašč, maš In deva ssm rosdelil med tists, ki se me sprsmili na poti s Reke. Loč slovs ms no*zs-nima vaš. Sram mo js, do ssm jo splok ljubil. NIŠ več toe ae zsni-ms Reka. Moje embieijc po eili, oblasti, hrali ia bogaetvo eo proč." , Ji nit. Ali eto po vlili lansko leto 102 faate eledkorjet ds ae, potem vam ai prilel cel delci pod sebe. Američanje ee laai porobiU S,-809,761 t ga sladkorjs. Take eU prišle 102 faate aa vsskege mo-škege, vitko leneko ia vsskegs o-troka Ce ne vpoštevsmo otrok, potrm pride povprečno ns vssko odraet lo ooebe po 190 ali 200 fantov sladkorje. !a skoro neverjetne je, da po-vttje oeebe veš kakor 100 funtov oledkerje ns leto v tej deželi. Kaj ja tema poved t Kaj je od govor ao to vprelenjcf Zakaj to-likšen aaraetekf Proklbicijet Ker ee aeroda odvsete postavno devo-I jene drslile, ss šesdoljebolj oprl jemlje alcššic in sladkih pijal. Nejvašnejši reslog u poveše i všivaaje sladkorja pa Je aej-i najti v kleteh, kjer si ljud> eassi pripravljajo vina ia druge pijače. Deaet faatov sladkorja ae ia begve kolike, koder prUne vrati v dobre samašeaem sodčku pevprešno Je vsak Aamrišaa porabil t k?e Itlt. štiriaojst fanUv veš sladkorja kakor leta dai po pre| t> ee primerjamo t narodi pe drSgik d#želah, vULsso. ds m drs-a ljnd«tva » uporabi sledk* gs drašils delaš rs nami. r-rodsjsaJ* n« «p. Maor a zadmr Avstrolel porohijo pe 100 foa Išaje ktag« aa kredit, sli ako se * Wew Terk. — (Jugoslovanski oddelek F. L. I 8.) - Brošura, ki je revaoker izdal delavski statistični urad itJ. 8. Department of Labor), veebuje jake zanimive informscije e rssvoju konsumnlh zadrug (eonsumsrs eooperetlro societies) v Združenih državah. Isdsjaaje take brošure jo tem bolj umeetoo, v kolikor m je aa-družno gibanje zečelo živahno razvijati tudi v Združenih drla* veh, zlasti med prieeljeBoi, ki pribijajo is dežel, kjer je ssdrugar-stfo Aa vižji stopinji. Splošno se dsaei prlsnsvs, ds je moderno sedragarstvo začele I. 1844 ne Angleškem, in siesr v mestu RoehdsLe, kjer so pod vpil vom znanega sosijalnega refor matorja Roberta Oweaaa tamoš-nji tkalci orgaaiairali društvo v odpomoč proti revščini, nesapo slenosti, slabi hrani ia pretiranim cenam. Zadružaižko gibanje je od tedej ostalo snsčilao delavsko gl-baajs in se je ket takf razširilo po vsem svetu. Istega lete se je po tem sig!e* ikem vzorcu orgsnisirals zsdru-gs v Bostonu, is kstsrs je pozneje nsstsle nekdaj mogočna 4'New Bngland Protrfetlvs TJnio^' In po rszpostu Iste: "American Protsf-tivs Union" s 700 podružaisomi. Mnoge drugih poskusov js bilo napravljenih; i 1879 je rjdi slabe uprsve propadla sadružaa zveza "Sovtreigits of Industrr," ki js Imels prodsjsIniM ob vseh scvero-vzhodn! atlantski obali. Od tsdsj do konce prejšnjega stoletje jo zedružniltvo Životarilo, in |e melo zedrožnlh štaeun je preživelo. V zednjih Istih ps, slasti pa po vojni, se je šepet oživelo zsnimsajc sa vse vreto sedral* ništvs. Z Izbruhom vojne so eens aaše-le reetl. Plače eo se tudi povišale, ali ae v Istem resmerja ia ae zs vss delevee, Pod priilekom draginje so ljudje iskali odpo-moči ,in asdružništvo se jim js zdelo najbolj obetajoče sredstvo 1'speh! sedrožništvs ne AagM* kem ia po veej Evropi se vpliva* II vzbu je volno. Tsko js nastalo iivsbno gibsnj* sa ustsnovljenje korinimnlh za/lrug, ki so bile or-gsnizlroae vsepovsod. Mnogo tamed teb novih orgaal-zseij Je eieer pro ped le. Neketare so bile aetenovljene, kjer al bilo doe^ prebivalstvo, de M jih podpiralo. Droge eo pcStale Žrtve rasnih IviadUrjev, ki so irr.bljs II obše seaiaunje sa sadraJhiAtve in prodajeli detntee ss podjetje, ki se bils le aevldezne sedrage. Mnogokrst je msojkele potrebne izkulaje in trgovskegs zneajc Zlasti pa je bilo 1S20. kc ee cone ssšels psdsti, jako usodne leta zs mnego ssdrtg, bi m loge, na kapi jene po viljlk Veliko acsapieleaost je todi slabe vptivsla aa reevej koneumaik zadrug i nreapoalenoet poaisnje ze tšdntg* aguW edjemslcev sU to pretlip, postane ISkko poga* benoeno; redi tega vsroka je mnogo sSt^rog propadlo. Gori omenjena brošura vsebuje študijo o 2000 rasnih ssdrugsh, L j. 90% vseh koaeumaih sad mg v Zdruicuih državah. Kahor povsod as >rota, tako tadi v Zdrute-aik dršavah ss opsža, da vslike mesta saastsjsjo v resvoju ss-dralaištva. Velikih sadrug, kakr* šae asjdemo v drugih dešelah, js malo v Združenih državah. Umed 9ss zadrug le I jih je imele čes 2000 sadružnikev. Da je sadral* n Hit ve ie mlsdo v tej deželi doke* saje dejetve, de V0 odeto od vssh obstoječih konsumnlh sadrug In dobro polovice veeh poljedelskih sadrug peslaje še Ib pet let ali manj. Med peeebaiml najnovsjiimi vrstami sadrug navaja linišiir* ssdrušns "boardlag-houae", rtv. staraeije ia etaaovaajahe sadra-Se. ZASTONJ POJDITS MA DOLARJI— , t ISS do 8199 m w *biJ al if VI h DVA /IHAVIIA V/UH/UJf JU /l(W/tV 'I V |J|>1,/IN/.M 51 V F « A s i. t, K □ Mporo i W I M VI NA LU i i n/tii 14 /* i»i n *. 11 i w DRLO DOBI KROJAČ bodisi Slovenec ali Hrvat, egiaai-te ee eeebae ell pismeno sa draga jaanila ia plešo aa aeelovt ave Lcvrek, ( ustom Tallor, Osllupi New Mežico (Adv.) ....... HOflpC MO/BOA BRATA Joka Oordatra, doma iz Morieo aad Železniki na ' Uorenjakem, Jugoslavija Cenjene rojake pro* dm, It kdo vo so ajogov asetav, aaj «1 blegovol ta ncsaaaitl, akc bo pe sem šMal ta oglss, asj se mi prijavi, forošeti mu JfO ali Asen In 'J»o |iiorrrtliiv .to ur? iTtmiZ Inkltm I i Co., Dtpt L — HIT-Molaes, leva.—-(Adv,) ZA KUHANJS rtVA / .DOMA mTvssi destevli l^l9K9l|||9 JPI^^^I^^fl pO* pust pri valjih nsrečlllh. PIŠlOc pe FRANK OflLAft, 9491 ls|flsv A i saa sT Čls rals a i. O. domaČe ntUCAJINE MESENE KLOBASE salo važnega Mej naslov jai Marv Oasser, P. O. Ha« 92, Dodeoa, Md. (Adv.) KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE. ArveMh. sMviud>l hMStaJek sta raMli «ta iM&^tfc ^ | TGJSSTt sstaarSI/i beda veik! P besedal laktad CSM Uesšajaks >s|y •» Oe Nars4tt# pi^ . M. F. I KERN, «223 Si Clair Av«., Clovoland, Okla. I eMIL Kisa BANKlIt, 123 SECOND AVE., NEW YORK cmr Poftljila vala darili aa vol (ko not takoj, da aa dobi pra-vocasno. /as seMlisas t krsjs JegosUvlje Mama ptaiam p* 4% Vr»4»{ im parebredne Hslbe m v»» šrta f ortglaalal eenl ih.ft*m\)*m rojak* le starata krsj*- EMIL KISS BANKIR, 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY ta NJENA POT »J FffiftHfi f? '.t prosveta Zgodovina I, 1918. novi luči. Te vest jih je l < Konec.) Zakaj n. j>r. n«- bi mogel biti Koeo-šec predsednik »zajedniškoga mi-niatratva, a Pašič — podpredsednik! Ah pa tale razlog: Bivša Avatro ogrska ima 8 milijonov južnih Hlovanov, a Srbije 4 milijone, toraj dvakrat vei; ali ni torej pravično, da bi bil zunanji mP niati-r Hrvat ali Hlofenec, temveč mora biti arUki ministrski pred-eednik in minister zunanjih po-elov. lUk< 1 m'm jim: ako sem po nji hovi misli nesposoben, da vodim zunanje poale, ko imam poleg ee-be komite (zejedniško minietratvo sunanjih del), tedaj bi bilo naj bolj logično, da ae umaknem in dam ostavko i na ministrsko pred eedništvo i na ministrstvo zuna-! njih del. Pa to odklanjajo* "ker ne pristanem na molk in ničeeer ne delem." Dalje navajajo tale razlog: "dober patriot ee mora odreči vsemu; eko se od njega za-htefa, je treba, da preide preko evoje občutljivost in dostojanatva . in preko čuvanja ugleda Srbije, ker to zahtevajo splošni patriotski interesi." In še se odrečem ministrstvu, to ni dovolj, temvel ne zahteva, da pomagam atvari, k po mojem prepričanju ne alni splošnim narodnim intereeom. Te razloge ao navajali Šefi naše opo* ziclje. Ostsli predstavniki molčali — al> zato, ker so epo;s-zumljeni ali pa zato, ker ae nieo hoteli mešeti v naše etrankarake razmere." . In na to nadaljuje Pašič svojo brzojavko tako-le: Tedanji srbski poslanik v Parizu. Vesni«, poznejši miniatraki predsednik ("obznanaš"), je po-alal 1. novembra 1918 (srbski koledar) svoji (srbski) vladi na Krf sledeči Peiišev telegrami Pariz, 1. XI. 1918. Osebno za Stojana Protiča. Priobčil asm danea Korošcu, Trnmbiču ln Čingriji, da asm prejel s Srfa odgovor, da naše dalo v Ženevi ni dobilo odobren ja in da ee is telegrama ne vidi, kako misli o njem preetolonaalednik ter d« je zaradi tega kabinet po- Belgrad odpoalanci "Na Veča v Zagrebu, na čelu Svetozar | Med tem Je namreč dalmatinska vlada iz Splita reem narodnim vladam da aa "njedinjanje" s Srbijo takoj.isvode. Ljubljanska m, aamo nVodobravajo način de- 'narodna vlada''je temu predlo jm, miu u - - gu pritrdila, nakar so slovenski, | vaški in dalmatinaki člani "Na dal ostavko pretresla In je rekel: Toraj Srbija da bi ee etvorila ena driavaf Odgovoril aem jim, da te je preetolonaalednik in vlada ne prenehajo dalje da se ošivotvori krfska Brblja, srbeka ki smo ga mi izvršili Ta tre-tjk zajedniške vlada ne more odgovorna, izvršujoča poale, ako sedi in dela tn v Parizu. Poleg tega je prenešenojpol no in vojno delo na telo, al govorno niti parlamentu niti kra-jn ter no polaga prieoga kralju. Kaj naj aa toraj agodif vprašu-icjo oni Odgovoril zem jim, da H mora dogovor spremiti, da "šo-kega sporazuma" na. isvrii-temveč, ta sestavimo eno samo vlado sa vse dežele ia da v to vlado vstopijo naši opozictfonalni poglavarji in pa prvaki; ki jih kandidira "Narodno Veče v Zagrebu, — ali pa, de se seetavi komite, v katerega bi vstopili naši in njihovi kandidati ter bi bil te kn-mite postavljen v službo ministr stva zunanjih del in ministrstva vojne kot posvetovalen organ, ki bi lahko sledil delu obeh ministr stev. Sploh s* awra izmena izvršiti v tem amialu, da bo prilogo-dena današnjemu ppložaju. Zajedniške vlada ae mora brzo šesta viti ter bi se to izvršilo brzojavnim t>otom. Samo tako je mogoče popraviti in spremeniti zaključ ke v Ženevi Oni pa ao israbili željo, da še enkrat vidimo, predno odidem, o aedaj hočejo v avdijeneo k Pišo-nu, Klemeneoju in, še mogoče,'tudi k Poankareju. Is tega koraka se zopet vidi tcndeiica, da ae hočejo prerivati ie naprej, pa ie prav ge po ženevskih zaključki spada zunanja politika pod novo zajedniŠko ministrstvo. Pozneje Vam javim rezultat mojega ponovnega razgovora a Korošcem TrumbiČem in Čingrijo. Pašič. Proehn priobčite prcetolonaaled No. 209. Veanič. Ta brzojavka jo 4. novembra 191* prišla na Krf, a le naalednj dan je srbeka vlada odpotovala v Belgrad, lcamor je prispel/i 10 novembrs. A že 18. novembra (po našem koledarju 1. decembra ao ki bi prav vede!, kaj I _______i i>___*__i»» Slovenci ter prišli centralizem, ki ee je a u- že znatno poostril in razši- upanje, Y Osjeku ee je zaatrupila Eli- NOVICE IZ MSUM. rednega Veča" v Zagrebu odšli v J' lerad in tem 1. decembra (po ( novembre) proglasili ^venih komisg v Srbiji, so bde ko ee jc proti jn-tru vrnila domov od maškereda. Vzrok: neerečna ljubezen. — Pri Leiterbergu ee je vrgla pod vlak 261etna Marija Rumpf. VUk jo je raztrgal na dvoje. Vzrok ao bilo srbsko #K njedhijenje za izvršeno. o Te dokumente je objavil sedaj Stojan Protič. So zelo značilni in pomembni za rlo je večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako U SEVEROV ANT1SEPSOL ♦ za grgranje, v grlu in sa izpiranja nosa, s čemur držite čisii prehod in pfost nalezjivih bacilov. Cena 85 centov. Gornja zdravila ae dobe v prodaj v lekarnah. Vselej uprašejte po "8EVEROVIH" in jm Jemljite dragih. W. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA. Solnee je bogato teklo s visoke modrine in je vabeče vleklo is drameče se zemlje mlado pomlad. Kar se js bilo umikalo pred rezko burjo, je podjetno aililo iz kipečih tel. Vaa vesela in gla-ana okolica je bila kakor šopiren Šopek lepe neveste. Sladkobno opejen vonj dehtečega cvetja se je vosil nad-njo in se je v lahkem vetru spuščal ns skodrano morsko gladino, odkoder eo velike oči zamišljenih ribičev uhejale na cvetoče bregove, krepko se dvigajoče is enivajočega morja do otožnih ln teenih kraških ograd. Vaa okoliška pota so bila kar živa tržaških izletnikov. Toplo eolnee je tudi njim issiljevalo šegavoet in razposajenoet, pritajeno med hlastajočim delom v nemirnem, aa dobičkom in užitkom stremečem mestu. Lica eo jim gorela, glas ae jim je lomil, tako Žejno so pila upehsns in ia-eušena pljuča čisti, vonjavi srak. Na redkih, os-kik tratieah ao ae šegavo lovili goepodje s pre- teggjenimi gospodiČnsmi, ki so pretirano ic pri- Iftie proti Kapcli-Batrina, je trčil ekutpo vreščale, ko eo se dale ujeti nelašč in ra- v neki tovorni vlak. Valed moč-de.« noga sunka je bil en potnik težko Marija ln njena niati ata motte in mimo ob^' ranjen, več pa lahko poikodova-eedeli na psisojm ^klopiei. Mimo njiju so nemir [nih. — Posestnikov sin Pran Tr-no vrvell glasni »letniki, ki niso vedeli, ksm se jim uradi. Rodili pa so jih v mestnem šumu in ropotu raablčani in oboleli iivei. "Kaj bi begala s očmi po njih t ni ga, pa je I AU te nkm večkrat učila, ds gs drii in obdrži!" se je Vrtačnica obregale ob otožno hčer. Mafija je trdovratno molčala. Olajšujoč va» dih ja njela v robec, ki si ga je pritienila na usta, da ne bi planila ekri^voma bolečina is trpečegs sr-ea. Ali m§ti prav previ: Ni ge, pe jet "Cmerenja je bilo ads> dosti, drugih neum-noetl pe več ko preve«. Priliko, ki se ti je sama ponnjnls, si lahkomiselno samudila; glej, da dobiš drugo in jp pametno primešt" Hči je trudno zamahnile s roko in je sklonila glavo na pral. "Ali pa ee vsaj okoristi I njo. Taka prism* da pa ml ne bodi ve«, kakor si bila doslej t Saj vidiš, kako teško živiva. Draginja raate kar od jutra do večera. Kej bo, če te ne sreče pamet, da bi ae nama malo zaobrnilo!" Mariji eo ee širile oči. kri ji je siMa v glavo, a v noge ji je legel avinee, in po telesu so ji go mašile groznične mravlje, tekn je dreveneča strmela nad razločnimi besedami laatne meter e in ee ja ni upale pogUfetl. Is ttrahu in arassu ne. NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE., DoMII tat * salo*« prmtt Kida molk« ta iMik« mn, ki mo uht torvm. U Mtte takoj aa vrrt pe«M kupili aaa. Ura »M prava Elfta Is4#lka ta aakaj tisto aov«»a. Dapl.al« sa an aaat aam pa*iJIU a ■ Ml ataik sa aajMvaJta ara ta»a»talaa |b a Um a{ prlhraaiu Um sa vaa praskalanfl. d rt« prsvt |aa Sa saknnda ta vsaka Js oa Caa« pa aa altja kad ka kadaj popra}. Velika zaloga pravili g lasnih Columbia Gramofonov alavMaka. nnalk« ta vaak inlklk »taMa dobit« »d •*»■ rtWta »o a«aik. Ml •m adlat aattapalk v Can«Ba«sk. K, sa prava aova, |Ium Colusibl« inm»-(aaa la ,kUi. _ IVAN PAJK, 24 Mala Street, Commmaugh, Pa. (Kaaee prihodnjič.) ček sa j« P«ljal v Ljubljano k vojakom. Med poatfjama Brezovica in Vič pa je padel s drvečega vlaka in ee težko poikodovel. Prepeljali so ga V deielno bolnico, od tam pa v gamizijeko bolni eo. Trček je pedel po laetni neprevidnosti s vlaka, ker je stal na spodnji stopnjiei vagona. la etavo je splesel te dni neki Zegrebčen po žici na atolp stolne cerkve. Ondi ee je usedel na križ in e čepico posdrevljal ljudi, ki eo se zbrali ob tem nenavadnem prisoru pred cerkvijo. Čez nekej Čaaa je epleaal m o tek ar navzdol in izginil skos neke lino v eerkev. Gledalci eo začetkoma mislili, da je plesale* nor, a kmalu je dognala policija, da je šlo aa etavo, katero je sklenil pleselee s raz-nlmi osebe asi v znesku 9000 di-aarjev. Samomori. V Zagreba se je sa strupila !• letna urednice Merijo Mejnjskove. veeele ia ljubezni va deklice. Per dni popreje je še BODITE ZA VEL1KONOČ v JUGOSLAVIJI Sijajna prilika sa potovanja s enim nmjhitrejih in največjih pernikov. •r ■, Odpluje is New Torka AQUITANIA Marca 20 (VU CHERBOUROH) v osmih dneh ste doma. Po posebni odredbi se bodete vozili bres vsake brige vae do vaiega doma. >' • Udobnost, brana, postrešba nenadkriljiva. štor takoj. Za poiasnila, cene, itd. uprašajte kjerkoli pri sastopnikui ali agencijah alf pri CUNARD LINIJE I - 140 N. DmtUs St-CHICAGO, Poskrbite si sa pro- ODHOD IN PRIHOD. Sojakl aa vralaja v v STAŽI K SAJ i—Ak« s«a VI Mod mtml M aa aaMloal v .tarl krj) * M v Vata M«, do patajota -akMf Ivrdlo SAKSAieSK O eaSAMt vN««r Vorka. hI I« mm pa «va|l l—mi la oalidal pastoaSM I* Vaa »ramUJc Ml Ikovltal rojokl. ki a* da aadaj ikta ajo poiovaS. asn&^^rj^^ z vru ftasrf-' laJaro. prodala karta ....... poalala 4mr aa kar«% Sar ka mm4th V analfca s«ada pasa«« ak prihod« r Hm Tork. FosauANja oaNAaiA*—t« rdko m>A<« a eneana im <«e dtroktor «*«a« • podla ta saaotllKkBl kookanl v ateraai krata «a |r sato \ « ZAKRAJSEK * CESARIC, 70 — Mi Ava«, Now York, N. T«