POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM Leto II. Štev. 38 Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „ ■ 90 „ Posamezna številka • 4 „ Za Jugoslavijo . . . 2 Din Gorica, sobota Zi. septembra 19K6 Rooseveltovi demokrati so spregovorili Kot strela z jasnega neba so delovale besede starega sodelavca pokojnega Roosevelta, ministra trgovine Wallace in senatorja Pepper-ja, ki sta v preteklem tednu na množičnem ljudskem zborovanju pred več tisočglavo množico ostro ožigosala zunanjo politiko Združenih držav. Na tem velikem zborovanju sta javna delavca Združenih ameriških držav energično zahtevala in pozivala na zboljšanje odnosa jev med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. To konkretno pomeni povratek k Rooseveltovi zunanji politiki. V svojem govoru sta ostro obsodila imperialistične težnje ameriške reakcije, ki špekulira v sedanjih časih in direktno pripravlja novo tretjo vojno proti Sovjetski zvezi. Govor trgovinskega ministra g. Wal/ace-ja je vzdignil precej prahu ne samo v Ameriki, marveč v celem svetu. Najvidnejši politiki in časopisi so komentirali njegove odločne besede ter tudi napisali značilne komentarje. Nekateri celo zatrjujejo, da bo brez dvoma prišlo do kri- Pred dnevi je bilo v kulturnem krožku »Tomažič« zborovanje delegatov SIAU iz cone A. Tov. Babič, tajnik SIAU-ja je imel na zborovanju politični referat. Pregledal je med drugim pot, ki jo je SIAU prehodila od njene Od tedaj je ostal ta program osnova, na kateri je mogoče še naprej razširiti in utrditi enotnost antifašističnih ljudskih množic, antifašističnega demokratičnega gibanja Julijske krajine in Trsta. To je dalje osnova, ki naj odloča odnos demokratičnih ljudskih sil do ZVU in ki naj omogoča nadalje utrditev v enotnosti vseh resničnih in iskrenih demokratičnih sil v Trstu in Julijski krajini. Na žalost pa moramo u-gotoviti, da v Trstu in Julijski krajini cone A ZVU ni šla na to pot, ampak je šla na pot, ki ni v skladu z interesi demokracije v svetu in interesi ljudstva Julijske krajine pri nas. Namest,o spoštovanja demokratičnih pridobitev, nepristranosti vladanja na zaupanem ji ozemlju, je zavezniška vojaška uprava naredila vse, da je odvzela našemu ljudstvu vse demokratične pridobitve. Tuji imperialistični reakciji je s pomočjo domače, predvsem italijanske reakcije, uspelo izkorišča- Čeprav je SIAU uspela združiti v svojih vrstah, lahko rečemo vse slovensko in hrvatsko prebivalstvo ter večino italijanskega prebivalstva Julijske krajine in Trsta, vse italijansko delavstvo, je na drugi strani še vedno vrsta strank in strančic, ki v bistvu vse nasedajo provokaciji reakcije, da jih lahko izkorišča za svoje ze v vladi Združenih držav in da se bo moral Byrnes ali pa sam Wallace umakniti iz vlade. Znano je, da je Wallace star sodelavec pokojnega Roosevelta in še zadnji zastopnik njegove politike v ameriški vladi ter da ima veliko zaslombo v ameriški javno sti. Tudi senator Pepper je ostro obsodil politiko sedanje Truma nove vlade, posebno pa zunanjo politiko, ki ni v skladu z interesi svetovnega miru. Med drugim je senator Pepper zahteval, da utora predsednik takoj sklicati posebno zasedanje kongresa, zlasti pa je poudarjal potrebo revizije zelo pogrešne zunanje politike Združenih ameriških držav. D?-jal je: »Ljudstvo je vznemirjeno zaradi akcij, ki se odigravajo na tajnih posvetovanjih v Parizu. Ono želi zvedeti, zakaj so ameriške vojaške sile poslale simbol monarhizma in reakcije v Evropi in v Aziji; zakaj ameriška diplomacija pošil ja brodovje v Palestino proti Bosporu in Sueškemu prekopu. Dejstvo je, da reakcionarni republikanci v Združenih ameriških državah niso sprejeli Rooseveltove politike dobrih sosednih odnošajev. Ustvarili so diplomacijo dolarjev. Sen. Pepper je izjavil, da je predsednik Truman postal ujetnik ljudi, ki nikoli niso bili pristaši Rooseveltove po- ustanovitve pa do danes. Naš program in naše osnovne naloge sta določila ustanovni kongres SIAU, ki se je vršil 12. avgusta 1945. v Trstu in seja glavnega odbora, ki je bila na Reki 30. septembra 1945. ti poštena nacionalna čustva Italijanov v reakcionarne namene, proti interesom italijanskih demokratičnih ljudskih množic. O-čitno je, da skuša ZVU tuai iz Julijske krajine napraviti novo Grčijo in tako ustvariti bazo svetovnim imperialističnim silam v borbi proti demokratičnim silam Balkana, Srednje Evrope in Vzhoda. Takim namenom služi tudi tako imenovani »nepristranski« zavezniški tisk, ki se poslužuje raznih svetovnih vojno hujskaških agencij, ki vodijo strupeno in izzivalno kampanjo proti Jugoslaviji, Sovjetski zvezi in Vsem demokratičnim državam Srednje Evrope. V takšnih okoliščinah je SIAU vodila neiprosno in herojsko borbo za demokratične pravice ljudstva. V tej težki borbi se je SIAU povezovala z vsemi demokratičnimi silami v svetu in tako mobilizirala te sile v borbi proti imperializmu in reakciji. protiljudske namene. Ta strankarska razcepljenost je pogoj za uspevanje reakcije, na tej razcepljenosti grade svojo oblast zunanje intervencionistične sile. V interesu dosledne protifašistične borbe je, da se vsi resnični deli demokratičnih strank združijo v enotno, demokratično, protifašistično gibanje. Mi jih poziva- litike dobrih sosednih odnoša-jih. Ako bo v republikanski stranki še naprej prevladoval imperializem, potem mora biti rezultat tega samo vojna«. In kaj vidimo v Evropi? Vidimo, da ima politika predsednika Trumana v Evropi svojo pot — pot, ki ustvarja bloke naperjene proti interesom malih narodov in njihovi svobodi. Mirovna konferenca nam je to pokazala. Dokazuje nam to tudi nenaravna poli tika ZVU v zasedenem delu Julijske krajine in Trsta. Te dni smo posebno občutili to sovražno politiko napram nam Slovanom, ko je ameriško veleposlaništvo v Beogradu odbilo potno dovoljenje jugoslovanski delegaciji, ki je bila povabljena na Slovanski kongres v Ameriko. Tudi nismo pozabili na note, ki jih je poslalo zunanje ministrstvo vsled zračnega incidenta, ki so ga povzročili ameriški letalci nad jugoslovanskim ozemljem. Poizkusili smo vse zunanje pritiske vsiljevanja tuje volje in minister Wallace je s svojim govorom končno vsej svetovni javnosti to tudi prikazal v pravi luči. To nam je obenem v dokaz, da ima demokratično ljudstvo Evrope prijatelje v Združenih ameriških državah, ki opo zariajo na nevarnost reakcionarne politike. mo k sodelovanju na osnovi borbe za resnično demokracijo, za suverenost ljudstva, proti vmešavanju zunanjih »nezainteresiranih« sil, na osnovi italijansko slovanskega bratstva, ki je pogoj demokracije in miru v Trstu in Julijski krajini. Naša dolžnost je, da preprečimo vsako zunanjo intervencijo in da še bolj omogočimo povezavo našega gibanja z demokratičnimi tokovi Evrope. Bolj kot kdaj je močna SIAU potrebna našim množicam. Bolj kakor kdaj jo moramo utrjevati, bolj kakor kdaj moramo čuvati njeno enotnost. SIAU mora postati še bolj kot kdaj naj doslednejši borec za demokratične pravice našega ljudstva. SIAU mora postati bolj kot kdaj resnični organizator in voditelj vseh demokratičnih sil Trsta in Julijske krajine. Vsako nasilje je moralo kloniti pred pravično borbo širokih množic. Kot je klonil, kot je bil razbit fašizem, tako moramo u-ničiti in razbiti napade vseh tistih, ki hočejo njegovo imperialistično, protiljudsko prakso nadaljevati v novih oblikah in z novimi sredstvi. II današnjih dneh se bije bitka za naše kraje Tako je pri nas, ko se v Parizu odloča usoda naših krajev, odloča o našem bodočem življenju. Tudi tam se vodi bitka kot pd nas, tudi tam so nekatere sile, ki jim ni pri srcu naša svoboda, ki pozabljajo na to kaj je naše ljudstvo doprineslo k skupni zavezniški stvari v borbi proti fašizmu, in za svojo osvoboditev. Pozabljajo na desettisoče mrtvih, na potoke prelite krvi, na požgane domove in vasi na neizmerno trpljenje tisočev in tisočev našega ljudstva po italijanskih ' in nemških zaporih in koncentracijskih taboriščih. Naši dovčeraj- šnji zavezniki Anglija in Amerika pozabljajo, kaj so še včeraj govorili, ko so nas pozivali v boj proti fašizmu v imenu Atlantske karte. Pa tudi Francija, ki je doživela vse strahote nemške okupacije, noče povsem razumeti teženj in pravic našega ljudstva. In končno, da ne govorim o Italiji, ki preko ust Bonomija, nesramno potvarjajoč zgodovinska dejstva, skuša ohraniti svoje imperialistične pozicije v Julijski krajini za ponovitev razbojniškega napada na Jugoslavijo in Balkan. Od ustanovitve pa do danes je SIAU napravila slavno pot, pot dosledne in neizprosne borbe proti fašizmu, naj večjemu sovražniku svobode in napredka, pot borbe za demokracijo, za pravice našega ljudstva. V teku »Tržaškega prebivalstva ni mogoče smatrati za zaostalo, marveč za zrelo ljudstvo, ki upravičeno terja vso oblast. Zaradi tega je treba zavrniti angleške, ameriške in francoske načrte o tržaški u-slavi«. Tako je povedal sovjetski zunanji minister Molotov na seji odbora za politične in mejne določbe mirovne pogodbe z Italijo že pred enim tednom. Po osnutkih zapadnih držav Hi bd položaj tržaškega guver nerja podoben položaju — generalnega guvernerja Indije, ali guvernerja kolonije zlate obale v Afriki. Človek se sprašuje, če tak položaj ustreza svobodnemu tržaškemu ozemlju in kaj bi prišlo iz tega, če damo tržaškemu guvernerju takšne pravice. Ali ne bi prišlo iz tega namesto svobodnega ozemlja nekaj podobnega kakor guvernerjevo ozemlje n namesto svobodnega Trsta — guvernerjev Trst? Zdi se mi, da je taka nevarnost — je dostavil M olotov. Sovjetska delegacija seveda nasprotuje, da bi se upravne izkušnje iz britanskih kolonij prenesle na Trst. Napačno bi bilo, če bi se glede Trsta držali nazorov, ki jih ima lord Curzon o Indiji. Tej politični smernici ne moremo dati naše simpatije. Prav tako so nam tuje ideje Cecila Rhodesa, slavnega organizatorja Jnžno-afriške unije, ki je dejal: >Z domačini je treba ravnati kakor z otroki; ne moremo jim dati niti volivne pravice niti alkohola. Uporabiti moramo sistem despotizma, ki je v Indiji pokazal do bre uspehe.« V Trstu se ne moremo predstaviti s tako zamorsko ideologijo... Trst je tesno povezan s sodobnim političnim življenjem Evro-pe. Trst ima okoli 300.000 prebivalcev, ki so vajeni aktivnega političnega življenja in znajo ceniti vlogo političnih, poklicnih, kulturnih in drugih organizacij demokratičnega značaja. Meje, ki so zaobsežene v vseh predlogih — razen v beloruskem in jugoslovanskem —• vključujejo v tržaško svobodno ozemlje (brez vsakega razloga in haska) te borbe je SIAU ustvarila resnično bratstvo italijansko slovenskega naroda in ga v borbi utrdila. To je največja pridobitev naše borbe in daje zgled vsem narodom, kako je mogoče ustvariti resnično bratstvo narodov na osnovi spoštovanja pravice m svobode vsakega naroda. To pot mora SIAU tudi nadaljevati in v tej odločilni bitki podvojiti svoje napore za dosego ciljev, ki jih ima pred seboj. Če bo SIAU zvesta svojim tradicijam tudi v današnjih dneh, ko se bije bitka za naše kraje, mobilizira najširše ljudske množice v borbi za njihove pravice, uspehi borbe ne bodo izostali, in bo tako SIAU pred svojim ljudstvom in pred zgodovino izvršila svojo dolžnost. Dolgo že živimo v 20. stoletju in čas bi bil priznati, da je demokratizem življenjska potreba ljudstva. Res je, da je demokratizem 19. stoletja vlada gotovih oseb, ki nočejo priznati naprednega pomena novih, zelo važnih poti v razvoju demokratizma naše dobe. Vsi vemo, da je bil demokratizem 19. stoletja velik napredek. Njegova pozitivna vloga v borbi proti despotizmu in celo proti fašizmu naše dobe je dobro znana. V 19. stoletju se je demokratizem parlamentarnega značaja razvil v številnih deželah in to je bil velik korak naprej v razvoju državnega življenja, toda ta demokratizem ni poznal širokega razvoja izven volivnih kampanj in zidov parlamenta. Sodelovanje ljudstva v državnem življenju je še vedno ostalo zelo omejeno. V naši dobi, v dobi radia in kina, ko že obstojajo velike množične politične organizacije in sindikati, ko se celo cerkev udeležuje širokih političnih kampanj, je demokratizem dobil popolnoma drugo lice. Sedaj je vse ljudstvo v vrtincu političnega življenja. Široke ljudske množice se danes udeležujejo v političnem življenju svoje dežele ne le med volivnimi kampanjami, temveč vsak dan aktivno reagirajo na dogodke mednarodnega pomena. Sporedno z velikimi uspehi radia, dnevnega tiska in številnih drugih množičnega pouka, demokratizem in oblike njegove realiza cije dandanes zelo hitro napredujejo. Trst leži v eni najvažnejših političnih con Evrope in zanj to v celoti drži. Tržaška državna struktura (statut) mora biti izvedena na načelih demokratizma. Izjavljamo se — pravi Molotov — proti osnutku, ki ga je predložila britanska delegacija, ki je v neki meri podoben kolonialnemu režimu, in spiatramo za naravno, da se svobodno tržaško ozemlje organizira na osnovah demokratizma, ne da bi to zadevo odlagali »do nadaljnjega«. velik predel jugoslovanskega o-zemlja, ki o njegovi narodnostni in gospodarski pripadnosti k Jugoslaviji ne more biti niti dvoma. Jugoslovanski delegat Beb'er Na zborovanju protifašističnih delegatov iz cone i) SIAM pr zadružno mlekarno, ka naj zboljša in tipizira mlekarske izdelke Prebivalstvo postojnskega o-kraja bo popravilo 29 km cesr. očistilo 7 vodnjakov, obnovilo 16 popolnoma in 29 delno porušenih hiš ter 16 popolnoma in 17 delno porušenih gospodarskih poslopij. Računajo, da bodo napravili v tem času za 26,664.000 lir efektivnega dela, od tega prostovoljno za 10,259.800 lir. Davi je pritekla na Titov trg v Ajdovščino štafeta 20 mladincev iz vseh okoliških krajev ki so prinesli poročila o včerajšnjem prostovoljnem delu. Na predvečer tekmovanja »Za priključitev k Jugoslaviji« je delale v ekraju Ajdovščina nad 7000 ljudi. Štafete so prinesle s seboj icsoluci-je, ki jih je primorsko ljudstvo odposlalo jugoslovanski in sovjetski delegaciji na mirovni konferenci. noui krediti za obnovo Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora je razdelilo prve kredite za obnovo vzhodno-primorskega okrožja v okviru novega tekmovanja »Za priključitev k Jugoslaviji«. Tako je prejel okraj Herpeljc-Kozina 1 milijon lir kredita, tolminski okraj 800.000 lir, okraj Clrgar-Čepovan 1,400.000 lir, o- kraj Idrija - Cerkno 1,400.000 lir, okraj Ajdovščina en milijon lir, postojnski okraj 700.000 lir, o-kraj Ilirska Bistrica 1,800.000 lir in koperski okraj 1,900.000 lir kreditov. Pri razdeljevanju kreditov so ljudske oblasti upoštevale socialni in gospodarski položaj posameznih okrajev. Angleški študentje na Mladinski progi Angleški študentje, ki so kot gostje Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije prispeli v našo državo, so v razgovoru s sodelavcem Tanjuga izjavili: slovanska in da je želja tamkajšnjega prebivalstva, da se čim-prej priključi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji«. Študentje so izjavili, da so pri- PRIMORSKA MLADINA GRADI PROGO »Pred prihodom v Jugoslavijo smo se zadržali nekaj dni v Julijski krajini, kjer smo obiskali številne antifašistične organizacije ter preživeli en dan v Trstu. Kazen v središču smo v Trstu in po Julijski krajini videli napise v jugoslovanskem, italijanskem in angleškem jeziku: »Hočemo Tita«, »S Titom v vojni —- s Titom v miru«. Na tej poti smo se prepričali, tla je vsa Julijska krajina skupno s Trstom zares jugo- ■ li v Jugoslavijo zato, da bi se seznanili z delom in življenjem jugoslovanske mladine. Zvečer je skupina angleških študentov odpotovala na Mladinsko progo, kjer bo pomagala 3 tedne pri delih. Ob tej priliki so angleški študentje izjavili: »Ne moremo sicer mnogo pomagati pri gradnji Mladinske proge. Pomembnejša bo naša pomoč v tem, da bomo sporočili angleški mladini resnico o Jugoslaviji«. Množica cjorisica nastopojo na števIlniH protestnih zborovanjih Glasovi, ki prihajajo iz Pariza, kjer skuša svetovna reakcija zasaditi nož v srce delovnega gori-škega ljudstva, so dvignili množice, da dan za dnem stopajo na ceste in trge, da protestirajo proti krivicam, ki bi jih pariška konferenca hotela napraviti slovenskemu življu. Mogočna protestna zborovanja so se vršila te dni v Štandrežu, Sovodnjah, Podgori, Solkanu, Dobrovem itd. Govorniki iz ljudstva so nastopili ter govorili množicam iz srca. Saj gre za rodno zemljo, ki jo hočejo braniti proti vsakomur. Ljudstvo je odločno in z vso vnemo poslušalo ljudske govornike, ki so prikazali jasno in neizpodbitno naše želje in hotenja. Odklonilo je vsakršen plebiscit, ki bi bil le žalitev goriškega ljudstva, ki je že za časa borbe z deset in desettisoči žrtev dokazalo s prelito krvjo svoj plebiscit in s tem pripadnost k novi Jugoslaviji. Iz vseh množičnih zborovanj so bile odposlane resolucije, ki ponovno prikazujejo pravici.- primorskega ljudstva do te zemlje ki je vedno bila naša in mora takšna tudi ostati. GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE Gorica Predavanje tov. Petronia iz Trsta V sredo zvečer je predaval v Ljudskem domu v Gorici tov Petronio, član Pokrajinskega SIAU-ja. Orisal je današnji političen položaj v deželi, borbo za Trst in o krivici, ki bi se hotela napraviti naši Goriški s tem, da bi ji odrezali glavno mesto in njegovo neposredno okolico s krivično francosko črto. Mnogoštevilno občinstvo, ki je prisostvovalo predavanju, je večkrat burno podčrtalo najvažnejše misli ter se je na koncu predavanja zahvalilo tov. Petroniu z burnim aplavzom. Podobnih predavanj bi si še želeli. Podgora Podaritev zastav našim organizacijam V nedeljo 15. t. m. je Podgora doživela eno naj večjih manifestacij, v povojni dobi. Na dvorišču zadružne gostilne, se je zbralo ogromno število ljudi, kjer je nestrpno pričakovalo otvoritev te lepe zamisli, ki je pustila v srcih slehernega Podgorca najlepši spomin. Točno ob 18. uri je naš pevski zbor pod vodstvom neumornega voditelja tov. Nina, zapel himno »Hej Slovani« in »Un vessillo«. S tem je bil podan za čctek te manifestacije. Koj nato je tov. Peter v par besedah orisal pomen te manifestacije ter analiziral borbo, ki jo morajo Podgorci nadaljevati za dosego svojega cilja, to je priključitev k FLRJ. V istem smislu je govoril tudi tov. Stanko v italijanskem jeziku. Val aplavzov je spremljal konec obeh govorov. Sledila je izročitev borbenih zastav. Najprej je v pomembnih besedah tov.ca Zofka, tajnica SIAŽZ, podarila zastavo ZPP, nato naša mladina SIAU ter ZPP naši mladini, končno je SIAU izročila zastavo našim antifašističnim ženam. Pred vsako izročitvijo so imeli tovariši primerne nagovore. Fnako so se v lepih besedah za- hvalili zastopniki organizacij ki so zastavo prejeli. Pred vsakim razvitjem zastav je navzoče ljudstvo manifestiralo z nepopisnim navdušenjem, ter z vzkliki našim partizanom, mladini in našim ženam. Po končani slovesnosti j c naš pevski zbor zapel lepo število borbenih in narodnih pesmi. Videli smo iz obrazov ljudstva, da v naši vasi ni prostora za nakane reakcionarnih elementov, pač pa za splošno povezanost okrog naših antifašističnih organizacij. Nismo vajeni pompa, nismo vajeni trobentanja v svet, toda naše delo v vasi naj bo resen opomin onim, ki mislijo, da n: naša vas zavedna, ko gre za pravice našega ljudstva. Ravno nedeljska manifestacija je pokazala zavednost Podgorcev. Vse pravilno organizirane manifestacije morajo pustiti v srcih slehernega človeka zavest, ki je potrebna za nadaljevanje boja za dosego končnega cilja, kateri je vse za vse — priključitev k FLRJ. Še mnogo časa po končani slovesnosti si slišal petje zavednih Podgorcev. Fina sama misel je kipela iz src navzočih — to je, še in se takih manifestacij. Renče Naša mladina je dne 7 septembra, na predvečer 4. obletnice kapitulacije fašistične Italije imela kulturno prireditev, na kateri je nabrala lir 6.050 prostovoljnih prispevkov, ki jih je darovala za Dijaško Matico. Domači orkester, ki je sodeloval pri prireditvi, je delal udarniško. S tem je pokazal svoje razumevanje potrebe novih intelektualcev v naših vrstah. Mladina iz Renč je tudi darovala lir 1400 za udarnike na progi Rrčko-Banoviči. Vidno je, da kljub lastnemu pomanjkanju, renško ljudstvo čuti potrebo bližnjega! Tako so tudi naši zidarji, ki delajo v Štanjelu in Rihem-berku, darovali soc. skrbstvu za Renče lir 1754 prostovoljnih prispevkov, da nam bode možno podpreti domače najpotrebnejše družine. Soc. skrbstvo se darovalcem lepo zahvaljuje. » ..................................................................................................................................................................... ,:iili!ll£iiiilii[i;e.i'WWiiiÌ!lliilli::1 mw «nibnm I....................................Hi! ■*■■■ ' Hi «Biiii ' O ZNANJU IN LEPOTI (OB PRILIKI OTVORITVE LJUDSKE UNIVERZE V POLJU) Gradili si bomo tempelj, svc tišče znanja in svetišče lepega. Vse novo in čisto bo le to in po svečeno vsem, prav vsem, ki jih bo prevzemala želja spoznanja resnice in doživetja vsega, s č: mer bogati umetnost naše duše Ne bo to svetišče dostopno k izbranim in protežiranim, ampak vrata bo odpiralo vsemu delovnemu ljudstvu. Kajti ni res, da bi morala znanost in umetnost ploditi duha le nekaterim, češ da so od prirode izbrani. Prav vse naj znanost in umetnost plodi, prav vse, ki so čistega srca in zdravega razuma. Ali ne veste, da nam znanost in umetnost nudi to, kar jev življenju najbolj vrednega, najbolj lepega. V veliki zmoti So tisti, ki menijo, da bosta le kruh in vino osrečila množice. Množice nočejo le hrane za svoje telo, hočejo hrano tudi za svojega duha. Kruh jn vino sta le predpogoj, ki naj telo napravi krepko, ila bo lažje doje malo vse to, čigar namen je našega življenja: o, kaj je lepšega kakor odkrivati to, kar nam je bilo prikrito, prodirati v globino zemlje in njene skrivnosti, odkrivati neizmerne pokrajine, skrite v rastlinstvu, v živalih, v T 'K!:;1 !lll|l!i!!MI1ll!lllll1'ii:< '!i||i MAGAINA BOGOMIR : rekah, morjih in na silnih gorah, v ogromnih pokrajinah Človeških duš, v silnem valovanju množic, v neizmerni dinamiki razvoja, v večnem vrvenju o-gromnih planetov, sonc in meglenic vsemirja. Vse drvi naprej in naprej po svojih neskončnih poteh in vse se večno in neprestano spreminja in nič ni manj veličastno drvenje v atomih, drvenje °ie ktronov krog svojih jeder kot v vsemiru drvenje planetov okoli sonc. In skozi vse to steguje človeški duh svoje nevidne neskončne roke, da bi vse to zagrabi' v svoje naročje z noro ljubeznijo prodreti v vse zakone, polne še silnih neodkritih skrivnosti. Za kaj naj bi vse to bilo le za izbrane? Ali ne sprašuje že otrok stokrat na dan: Pa zakaj, pa zakaj, pa zakaj, kaj je to, kaj je to-, kaj je to? Ali ne strmi pastir ves začuden v zahajajoče sonce in se sprašuje, zakaj se vidi sedaj ob zahodu vse drugačno kot takrat, ko je stalo vrh neba? Ali se ne vpraša rudar, ko zagleda v kosu premaga krasno odtisnjen list drevesa, kako in kedaj je ta čudni list dospel tako daleč pod zemljo. Ali se ne začudi kamno-lomec, ko najde sredi kamna prečudno okamenelo morsko zvezdo, kako je prišla ta prečudna zvezda v sredo skale vrh gore? Ali ne strmi delavec v tovarni poln nenasitne radovednosti v komplicirane sestave strojev in ni zadovoljen, dokler jih ne doume do zadnjega vretena? Ali se ne vpraša vrtnar, odkod ta bajna barva cvetja: kako se je le rodila iz zemlje in gnojila? Ali ne zadene kmet vsak dan na novo vprašanje in na stotero vprašanj v enem samem letu. Ne, nikakor ni samo po sebi umevno, da bi morala biti znanost le za izbrance. To so trdili le tisti, ki so se bali, da bi znanost prodrla v duše množic, da bi jim odprla oči in bi se množice potem znale otresti težkih verig telesa in duha. In lepa umetnost? Joj, koliko je njeno polje, v samo neskončnost sega in neizmerno plemeniti duha in srce. Ali je res samo po sebi umevno, naj bo le-ta prihranjena samo za izbrance? Le za dične deve, ki v baročnih oblekah poslušajo vse zavzete veličastne stvaritve Bachov, Bethov-nov, Čajkovskih, Dvoržakov, le za izučeno družbo muzikantov in komponistov. Češ, ljudstvo ima rado samo puhle valčke in šla-gerje. Res, ljudstvo je imelo doslej rado le puhle valčke in šla-gerje, s katerimi so jim uspavali misel in duha in omamljali čustvo in je ljudstvo pri tem pozabilo na težke skrbi, ki so ga morile. Toda mi bomo v novem templju ljudstvu odprli ušesa, da bo znalo poslušati in doumeti vso silnost in lepoto velike godbe in velike pesmi, ki mu je bila skrita doslej in vse še \ečje godbe in vse še večje pesmi, ki jih bo rodila bodočnost. Tako bo godba Komen Drama ..Svet brez sovraštva,, Preteklo nedeljo je gostovalo pri nas prosvetno društvo »Skala« iz Hruševice. Dramski odsek je uprizoril dramo »Svet brez sovraštva«, ki jo je spisala Mira Pucova. Na splošno so jo še precej dobro igrali, le tu pa tam je bilo opaziti razne pomanjkljivosti, ki bodo sčasoma gotovo izginile, če se bo dramska skupina resno potrudila, da jih odpravi. Na splošno željo se je oglasil k besedi tov. Dujc, ki je zbranemu občinstvu obrazložil današnji položaj pri nas in v svetu. Kanal Župnih Zovadlal iz Gorsniega polja se ni vrnil v svoje župnišče Pišejo nam: Preteklo nedeljo se je vršila na Marijinem Celju običajna slovesnost, katere se je udeležil tudi župnik Izidor Zava-dlal iz Gorenjega p.Jja. Popoldne se je vračal p^oti domu v družbi več duhovnik :v, a nekaj poti je napravil sam in od takrat manjka o njem vsaka sled Ker se ni vrnil isti večer v > ipnišče je njegova sestra vsa zaskrbljena naznanila to g. dekanu v Kanalu. Obenem je bila o ten’ obveščena civilna policija, ki vodi mrzlično preiskavo. Policija je pridržala več domačinov, ka*:e'"ia zaslišuje. Dolenje Nekovo Tolovaji na delu Oboroženi potepuhi, ki so bili oblečeni v ameriške uniforme brez znakov, so v pondeljek zvečer prišli v hišo Staniča Jožefa, kjer ima svoje prostore tudi krajevni NOO za našo vas. grozili domačinom ter odnesli pisalni stroj, nekaj denarja m druge stvari, ki so last organizacije SIAU. Govorili so italijanski ter so odhajali čez Gor. Nekovo proti Benečiji. Idrsko pri Kobaridu Odhritje spomenika padlim borcem Dne 15. t. m. se je vršilo svečano odkritje spomenika 17 padlim borcem iz naše vasi, ki so dali svoja življenja za naše osvoboje-nje. Od blizu in daleč so prišli borci - partizani ter velika množica ljudstva, da se pokloni svojim soborcem. Navzoča je bila tudi nedavno ustanovljena brigada Franceta Uršiča, ki je z zastavami na čelu in godbo prikorakala na zborno mesto. G. dekan iz Kobarida je daroval sv. mašo ter blagoslovil spomenik. Godba je zaigrala žalostinko, na- in pesem bodočnosti dvigala in dvignila vse duše v eno samo silno skupnost duš. Prav tako bo ta velika kolektivna duša znala čitati knjige, ki jih doslej ni znala čitati in bo znala v veliki bodočnosti tudi sama pisati veliki tekst. Ne bo se več opajala ob puhlosti sladkobnih razglednic, ampak se bo divila umotvorom umetnikov, ki bodo rasli iz vseh skritih dolin naše domovine, iz tistih dolin, v katerih so bili prikovani za možgane in srce, da niso utegnili niti sanjati, kaj šele doseči, da bi jim duh korakal za veliko lepoto. In vendar je želja za lepoto usa j ena v vsako dušo. v vsako srce — le zalivati jo je treba in gojiti z ljubeznijo in veseljem, pa bodo pognala drevesa tisočero sadov. Gradili si bomo tempelj, svetišče znanja in svetišče lepega na vseh poljih naše domovine — le vere je treba velike in še večje ljubezni. Potem bo naš duh velik, ponosen in poln obilnega bogastva. S tem bo obogatela vsebina življenja in ustnice, ki se niso znale nikoli iskreno nasmehniti, se bodo smejale v razkošnem veselju. kar je pevski zbor iz Kobarida zapel ganljivo »Žrtvam«. Ob tej priliki je bila odlikovana mati enega izmed padlih borcev, tov. Terezija Koren. Sledilo je več govorov, ki so poveličevali našo borbo za svobodo ter zvestobo prebivalcev Idrskega za svoje žrtve. Po odkritju spomenika se je proslava nadaljevala. Nastopi1: so pevski zbori, društvo »Peter Skalar« je nastopilo z enodejanko »Mati padlega partizana« S proslave je bila odposlana mirovni konferenci v Pari? zahteva vsega kobariškega ljudstva, ki želi, da se spoštujejo njih želje po pravični rešitvi naš’T mej. Nosa razkritja na procesu proti ustaško-križarskim agentom v Zagrebu V Zagrebu se že dalj časa vrš’ razprava proti ustaškim krvolo kom in njihovim klerofašistič-nim pomagačem, ki so bdi tesno povezani z belogardisti in četniki, da bi s skupnim', akcijami od znotraj in zunaj izzval' prevrat, četudi za ceno tuju oborožene intervencije in novih kr ivi h žrtev. Iz zaslišanj g avmh krivcev kot ustaškega polkovnik i Lisaka ter obtoženega nadškofovega tajnika Saliča se je zvedelo, da sta bila dr. Maček in nadškof dr. Stepinac dva izmed glavnih krivcev vsega zla hrvatskega naroda. Vsled tega je javni tožilec sestavil obtožnico proti nadškofu dr. Stepincu. Predsednik sodišča je objavil sklep, da sc razprava prekine. Dr. Stepinca so aretirali. O TRGATVI Nekateri kmetovalci so že pričeli s trgatvijo, dasi je to vsakemu pravilnemu ravnanju nasprotno, ker se pri takem postopanju odvzame grozdu možnost, da v sebi nabere največjo množino sladkorja. Mnogi kmetovalci so mnenja, da je že prišel čas za trgatev, kadar ima grozdje nekoliko okusa po sladkobi. Če pa hočemo napraviti dobrO, zdravo in alkoholično vino, ki naj se dolgo o-hrani, moramo potrgati zadostno dozorelo grozdje; v ta namen napravimo pred začetkom trgatve poskuse z moštno tehtnico, pri čemur postopamo tako-lc: vsaki dan iztisnemo sok iz enega ali dveh grozdov in če opazimo, da ostane množina sladkorja v dveh do treh zaporednih dnevih neizpremenjena, je to znak, da je grozdje zadosti zrelo. Običajno začenjamo s trgatvijo kadar opazimo na grozdju sledeče znake: da je sok grozdja lepljiv, okus zelo sladek, da so ozobani grozdi in peclji strjeni, skoro oleseneli, da ima lupina vrste grozdja značilno barvo, da se dajo jagode lahko ločiti od peclja in da so semena trda in skoraj olesenela. V tej dobi bi pomenila vsaka nadaljna zakasnitev znižanje teže, izpostavitev pridelka nevarnosti, da ga dolgotrajno deževje pokvari, posebno če gre za plesnivo, ki ga povzroči grozdni molj, toča in grozdna plesnoba (oidij). Slabo ravnamo tudi, če odvzamemo trti preveč listja, ker se vsled takega ravnanja otežkoči dozoritev in zmanjša množina podelanega soka, ki bi moral obogatiti grozd na sladkorju. Kmetovalci! Pomnite, da se iz prezgodaj potrganega grozdja napravljajo šibka, trpka in kisla vina, ki se dajo le slabo hraniti. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KAKO |NAM JE RAVNATI S PLEMENSKIMI BIKI Mnogi živinorejci ravnajo s plemenskimi biki napačno in nepravično, ker jih ne spuščajo na prosto. Navadno je plemenski bik trdno priklenjen na verigah v hlevu, katerega zapušča za kratek čas le o priliki odpravljanju skoka. Mnogokrat odpravlja skok celo v hlevu samem. Vsled te enoličnosti in tega prisilnega počivanja postane bik večkrat hudoben, posebno pa len in neokreten, radi česar ga moramo prezgodaj prodati, dočim bi ga lahko pri pravilnem oskrbovanju, posebno če je dober plemenjak, še dolgo časa ohranili za pleme. Zato je nujno potrebno, da spuščamo bika vsaki dan v trdno in zadostno visoko zagrajeno ograjo. da se nekoliko časa na prostem izprehaja. Se bolje storimo, če ga navadimo voziti in da ga vprezamo skupno s kravo -di volom za prevažanje krme, slame, gnojnice, vode itd. Pri tem se plemenjak izvrstno razvija, ostane krotak, se ne odebeli prezgodaj in ga lahko nekoliko let več rabimo za skok, katerega pvi takem kretanju tudi hitreje hi gotove j e odpravlja, kakor pa pri neprestanem bivanju v nlevu Oseba, kateri poverimo oskrbo bika, mora z njim mirno ravnati, istočasno pa proti njemu odločno nastopati. Pri kretanju na prostem in razposajenem skakanju se pojavi rado nagnenje za bodenje in obračanje glave proti mimogredočim osebam, ne da bi to bil znak zlobnosti. Razposajenosti pa ne smemo pustiti preveč razmaha.. Strežnik ne sme rabiti palice, pač pa dolg in oster bič, katerega se vsak bik boji, tako da opusti nasilja. Strežnik pa ne sme biti malosrčen, marveč se mora biku odločno in drzno postaviti. Glasbena šola v Gorici Glasbena šola Pevskega in glasbenega društva v Gorici, ki sc jo fašisti uničili leta 1927, je pričela ponovno delovati meseca marca t. 1. Kako potrebna je bila, dokazuje že to, da se je v 4 mesecih njenega obstoja vpisalo nič manj kot 134 gojencev in gojenk. Od teh je bilo koncem leta 105 redovanih. Ostali so ali izstopili, ali pa so prekratek čas posečali šolo in jih še ni bilo mogoče oceniti. Od vpisanih je bilo 51 ljudskošolskih učencev in učenk, 54 srednješolcev, le 10 učiteljiščnikov, 5 kmetovalcev in 1 obrtniški vajenci, ostali pa so bili uslužbenci v raznih strokah. Iz mesta Gorice je bilo 56 gojencev, iz predmestij Šempetra, Štan-dreža, Solkana, podgore in Pev-mc 33, iz bližnje okolice, Vertoi-be, Mirna, Bilj, Renč, Orehovci) in Sovodenj 26, ostalih 19 pa iz goriške in tržaške pokrajine. Le 41 gojencev je bilo starih nad 14 let, ostalih 93 pa pod 14 let. 77 gojencev se je učilo teorijo, 5 harmonije, 53 klavirja in Ih gosli. Uspehi, ki so jih dosegli so bili po veliki večini prav dobri in odlični, kar nam pove, da so starši dobro presojali zmožnosti svojih otrok, ko so se odločili, da jih vpišejo v glasbeno šolo. Pravilno so tudi sodili, ko so dali v glasbeno šolo večinoma otroke pod 14 letom. Igranje na inštrumentih zahteva gibčne roke in je zato najprimernejše pričeti s tem ličenjem nekako med 8 in 12 letom. Značilno za sedanje prilike pa je, da so skoraj vsi gojenci iz mesta ter najbližje okolice in skoraj vsi šolarji ali dijaki. Ko preneha sedanji izredni položaj, bo treba storiti vse potrebno, da bodo uživali glasbeni pouk nadarjeni otroci in odrasli iz vsega podeželja in nuditi možnost take izobrazbe tudi manj premožnim slojem. Že sedaj daje šola možnost učenja s tem, da delno ali popolnoma oprošča take gojence plačevanja ukovine. V preteče nem šolskem letu je bilo oproščenih 17 gojencev, polovično ukovino je plačevalo 20, četrtin-sko pa 2 gojenca. Za šolsko leto 1946-47 se je do-sedaj že vpisalo nad 50 gojencev. Število gojencev pa bo gotovo znatno preseglo število gojencev v preteklem šolskem letu. ker je že sedaj med vpisanimi 20 novih gojencev. Pouk je na šoli že pri čel, a vpisovanje se še vedno vrši, da je dana možnost vpisa vsem, ki se bodo še vrnili s počitnic, ali če so iz drugih vzrokov zapozneli. Ko se bo priglasilo zadostno število gojencev za solopetje, za čelo, kontrabas ter pihala, bomo pričeli tudi s tem poukom. Že sedaj pa imamo na šoli tečaj za pevovodje, ki bo trajal 2 do 3 leta. Na ta tečaj posebno opozarjamo podeželje. Letos bomo na šoli imeli tudi otroški in mladinski pevski zbor. Goriška mladina je iz lastne pobude začela zbirati pevce za ta zbora. Ti mladi pevci bodo imeli priliko temeljite pevske in glas bene izobrazbe, ker se ne bodo učili peti le po spominu, temveč bodo dobili potrebno osnovno glasbeno znanje, da bodo znali peti tudi po notah. O načinu tega pouka bodo čitatelji seznanjeni v posebnem članku. Izpiti in vpisovanje no slovensliih srednjih šolah v Gorici Na slovenski višji in klasični gimnaziji ter na slovenskem višjem učiteljišču v Gorici se bodo začeli zrelostni oz. usposobljeno-stni izpiti 10. oktobra 1946. Vsi drugi izpiti se začno že 23. septembra 1946. Podrobnejši razporedi so objavljeni na šolski deski. Vpisovanje v šolo se začne 1. oktobra 1946. * * * Slovenska nižja srednja šola v Gorici sporoča, da bo začetek sprejemnih, popravnih, razrednih in nižjih tečajnih izpitov v jesenskem roku, dne 23. septembra 1946. ob 8. uri zjutraj. Podrobna navodila in razpored so objavljeni na oglasni deski šolskega poslopja v ulici Randaccio 22. Ravnateljstvo opozarja, da ne bo mogel nihče delati izpitov, kdor bo zamudil ta rok. * * * Slovenska nižja srednja šola '• Gorici sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1946—47 od 23. do 30. septembra. Vpisovanje bo vsak dan od 8—12 in od 14—1 i. Pojasnila za vpis se dobe v taf ništvu te šole v ulici Randaccio št. 22. Dijaki se opozarjajo, da naj pohitijo z vpisom, ker je rok kratek. ♦«♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »OBZORNIK» Izšla je 5. štev. Obzornika, mesečnika za ljudsko prosveto, z vsestransko zanimivo vsebino. V tej štev. se nadaljuje tečaj ruskega jezika. Razpisana je tudi nagrada za rešitev šahovskega problema št. 2. Iz tehtnih razlogov je št. 5 nekoliko dražja. Naročniki in člani prosv. društev jo dobe pri knjižničarjih prosv. društev, pri Slov. prosv. zvezi v Trstu v. S. VPo 17-1. in v Gorici v Ljudskem domu po znižani ceni lir 35. Koledar Gregorčičeve založbe Gregorčičeva založba v Trstu, ul. San Vito 17-1. bo izdala tudi za leto 1946. svoj koledar. Gradivo je že zbrano in bo koledar precej obsežnejši, kot je bil za leto 1946. Vsebinsko bo zelo pester in bogat. Poleg zanimivih in poučnih člankov, bo tudi v svojem literarnem delu veren odraz Primorske in njenega ljudstva v prvem letu po vojni. Vabimo vse krajevne ljudske odbore in vsa prosvetna društva v pasu »A« in »B«, da imenujejo vsaj po enega poverjenika v vsa- kem kraju, da ne bo ostala niti ena slovenska hiša na Primorskem brez našega koledarja. Vse stare in nove poverjenike prosimo, naj nam takoj sporočijo svoje naslove, da jim lahko pošljemo podrobna navodila glede nabiranja naročnikov za koledar in druge naše knjige, ter njihovo ceno. Naš koledar bo postal veren prijatelj vsaki slovenski hiši. Pohitite z naročilom, da ne pridete prepozno! RAZGLAS Mestno županstvo v Gorici naznanja, da se bo jesensko cepljenje proti davici in kozam vršilo v tej občini v spodaj navedenih dneh in urah. Omenjeno cepljenje se bo vršilo v dveh rokih: prvič cepljenje proti kozam in prva injekcija proti davici; tri tedne pozneje pregled cepljenja proti kozam in druga injekcija proti davici. Cepljenje se bo pričelo od 30. septembra do 12. oktobra, in sicer: za mesto, Solkan jr Kromberk pri občinskem ambulatoriju v ulici Mazzini h. št. 7, od 9. u’-e do 10. ure; za Ločnik, Podgoro, Pevmo, Oslavje in Podsabotin pri zdrav niškem ambulatoriju v Podgon, v dneh 7., 8. in 9. oktobra, od 15. ure do 16. ure; za Šempeter, Štandrež, Vrtojbo in Bukovco bo vršil cepljenji občinski zdravnik po šolah, in sicer: v .Šempetru: 30. septembra, ob 14.30 uri: v Štandiežu: 1. oktobra 'h 14.30 uri: v Vrtojbi: 2. oktobri, ob ! 1.30 uri; v Bukovici: 3. oktobra, o’o 14.30 uri. Cepljenje je obvezno za vse o-troke, ki so dopolnili eno leto starosti in ki niso še bili cnljeni Noben otrok ne bo v bodoče sprejet v šole in otroške v tee, brez spričevala o cepljenju; zato se opominjajo starši in varu' ' na to dolžnost. Kršitelji te odredbe bodo ka /novani po predpisih čl. 2o<) in 266 zbornika zdravstvenih zako nov z dne 27.III.1934. št. 1265. Izredno razdeljevanje sladkorja delavcem Okrajni odsek za prehrano SEPRAL — javlja — na podlagi določenja Trgovske zveze — da se je začelo izredno razdeljevanje sladkorja težkim in jako težkim delavcem. Količina, določena za vsakega imenovanega delavca, je 750 gramov in se bo lahko dvignila v spodaj navedenih trgovinah. Za dvignjenje se bo rabil XI in XII odrezek štirimesečne dodatne nakaznice za testeninc-rr/, označene z besedo »Gorica« in izdane od Goriškega Prehranjevalnega urada. Cena za razprodajo je lir 303 za kg. Ni dovoljeno izročenje sladkorja delavcem drugih občin ali pokrajin. Druge občine pa se bodo ravnale za razdeljevanje sladkorja na podlagi pisma štev. 5345 pisanega od gori imenovanega odseka dne 13. tekočega meseca. Tuzzi Aurelio. Ulica IX Agosto. Cigoj Josip, Ulica Monache. Coniglio Cosimo, Liliča Brigata Pavia. Valentinuzzi Lucia, Trg de A-micis. Paron Enrico, UL S. Gabriele. De Michelini Elide, Ulica Morelli. AVTOR LSI Sprememba urnika. S 15. septembrom se je urnik avtobusnega voznega reda spremenil kakor sledi: Gorica - Pokopališče: Odhod iz Travnika ob 15. uri. Odhod iz pokopališča ob 16. uri. Gorica - Ločnik ob delavnikih: odhod izpred kavarne Garibaldi ob 7.15 — 12.30 — 15.30 — 19: odhod iz Ločnika ob 7.30 — 13.45 15.45 — 19.20. Ob praznikih: odhod izpred kavarne Garibaldi ob 9 — 12.30 — 15.30 — 19; odhod iz Ločnika ob 9.15 —- 13.45 15.45 — 19.20. Drobne novice * Maršal Tito je poslal TIL kongresu ameriških Slovanov v New Yorku zelo prisrčno brzojavko, v kateri pozdravlja delegate in jim želi popoln uspeh pri njih delu. * Glavni komandant vojaško-pomorskih sil ZSSR admiral Kuznjecov je poslal maršalu Titu ob Dnevu vojne mornarice Jugoslavije naslednjo čestitko: »Prosim Vas, sprejmite moje prisrčne čestitke ob Dnevu vojne mornarice Jugoslavije. Iskreno želim bratski Jugoslovanski vojni mornarici, da bi se še nadalje krepila in razvijala v dobro narodov Jugoslavije«. * Višjega komisarja Grazioli-ja, ki je bil svoj čas'v Ljubljani — požigalca in morilca slovenskega ljudstva — je lansko leto izvanredno sodišče obsodilo na 30 let ječe. Pred dnevi ga je višje sodišče v Turinu oprostilo. Vsa čast takšnim »demokratičnim sodiščem«. Če bi Mussolini »slučajno« ne bil že likvidiran, bi ga torinsko izvanredno sodišče prav gotovo oprostilo. Po vsem tem, kar smo do sedaj videli, bi to ne bilo nič čudnega. * Grška vlada je zaprla prostore komunistične stranke v Atenah ter aretirala 30 oseb, ki so se tam nahajale. * Par sto londonskih družin brez strehe je na juriš zasedlo več poslopij v luksoznem delu 1 ondona. * Kakor je izjavil argentinski minister zunanjih zadev, bodo številni fašistični vohuni in japonski agenti postavljeni pred sodišče. Minister je nadalje poudaril, da bo nacionalizirano večje število industrijskih in trgovskih tvrdk, ki so bile last Nemcev in Japoncev. * Ob priliki Byrnesovega govora o bodoči ureditvi Nemčije piše Pierre Courtage v časopisu »Humanitč« naslednje: »Ni potrebno nikako izmikanje. Treba je povedati, 'če je kdo pripravljen žrtvovati francoske interese ustvaritvi neke vrste nemškoev-ropske federacije, katere gospodarstvo bi se nahajalo v rokah poslovnih ljudi iz Wall Streeta in katere namen bi bil vodstvo Nemčije s pomočjo nemških katoliških škofov, socialdemokratov in reakcionarjev, ki gledajo v Bvrnesa, kakor v misijo. Če hoče kdo pripadati Byrnc-sovemu bloku spada že nekako k časti, da ne stori niti najmanj žalega bivšim sovražnikom. Treba bi se bilo odreči premogu, reparacijam in se popolnoma zadovoljiti z nestvarnimi jamstvi za varnost. * V Beograd je prispel te dni direktor moskovskega gledališča Josip Sosim, da pripravi vse potrebno za gostovanje svojega gledališča. * Mednarodno vojaško ■ adisce v Nuernbergu bo izreklo obsodbo največjim vojnim zločincem 30. septembra. IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, »Ljudski dom" pritličje Izdaja lista je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: »Primorski dnevnik*