kaj opredeljuje regionalno planiranje v Sloveniji danes: pristope, deležnike, procese, odgovornosti in postopke. Glede na majhno vlogo regionalnega planiranja v Sloveniji v zadnjih desetletjih, a ob hkra- tnih intenzivnih regionalno-razvojnih procesih in aktualnih razvojnih izzivih v Sloveniji in v makro-regijah, katerih pomemben del je s svojo lego in geografskimi značilnostmi tudi Slovenija, je monografija spod- buda za povrnitev nekdanje veljave regionalnega planiranja v Sloveniji. Hkrati pa je pomembno zapolnila veliko vrzel na področju znanstvene in strokovne literature s področja regionalnega plani- ranja v Sloveniji. Knjiga je dostopna na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/p/1543 Simon Kušar Dejan Cigale, Barbara Lampič: Razvoj turistične destinacije na primeru občine Kamnik E-GeograFF 12 Ljubljana 2019: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 149 strani, ISBN 978-961-06-0176-0 160 Književnost Geografski vestnik 91-1, 2019 Spomladi je v knjižni zbirki elektronskih monografij e-GeograFF izšla znanstvena monografija avtor- jev Dejana Cigaleta in Barbare Lampič z naslovom »Razvoj turistične destinacije na primeru občine Kamnik«. Avtorja v monografiji uvodoma pojasnita nekatere teoretske koncepte, ki v nadaljevanju obrav- navano vsebino osvetlijo v širšem smislu, nato pa celovito in poglobljeno preučita območje občine Kamnik v luči razvoja turizma ter analizirata turistične in rekreacijske značilnosti te turistične destinacije. Ob tem najprej podata splošen geografski oris območja, ki je širše poznano po privlačni alpski in predalpski pokrajini in omogoča ukvarjanje z različnimi oblikami rekreacije na prostem, ter razčlenita doseda- vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 160 nje strateško in razvojno načrtovanje turizma na območju občine Kamnik v posameznih dokumen- tih, ki segajo od lokalne do nacionalne ravni. V osrednjem delu monografije avtorja predstavljata rezultate dveh obsežnih kvantitativnih raziskav, s katerima izpostavljata različne lastnosti turizma in rekreacije v občini Kamnik, ki jih predhodno ana- lizirani statistični podatki ne razkrijejo. V prvi raziskavi sta se osredotočila na preučitev poznavanja območja Kamnika in njegove turistične ponudbe med prebivalci Slovenije ter preverbo njihovega obi- ska na omenjenem območju. Pri tem sta izhajala iz teze, da je poznavanje občine Kamnik v pomembni meri povezano z oddaljenostjo stalnega bivališča od obravnavanega območja, zato sta z raziskavo žele- la zajeti anketirance iz različnih območij Slovenije. Pri anketiranju sta uporabila anketiranje na več območjih in tudi spletno anketo ter tako zajela skupno 283 anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vsaj 15 let stari prebivalci Slovenije, ki nimajo svojega prebivališča v občini Kamnik. Ker je šlo za dva različna načina anketiranja, sta preverila tudi morebitno povezavo med odgovori anketirancev ter nači- nom anketiranja, pri čemer se odgovori ene in druge skupine anketirancev v večini primerov niso razlikovali in je bil s tega vidika vzorec dovolj homogen. Druga anketna raziskava se je osredotočila na značilnosti obiska turistov in izletnikov na izbranih lokacijah v občini Kamnik ter je vključevala preučitev njihovih navad, pričakovanj in mnenj, ki so pove- zana s turistično ponudbo v njej. Ta raziskava je bila izvedena z osebnim anketiranjem na šestih lokacijah, ki so predstavljale dobro poznane turistične oziroma izletniške cilje v občini. Na ta način sta avtorja želela zajeti različne tipe obiskovalcev, od izletnikov do stacionarnih gostov, ki prihajajo z različnih obmo- čij Slovenije in tujine. Skupno sta zajela mnenje 370 oseb in dobila splošen vpogled v značilnosti turističnega obiska. Pojasnila sta nekatere specifične dejavnike, ki med drugim pričajo tudi o precejšnji raznoliko- sti turističnega povpraševanja znotraj občinskih meja. Tako je občina Kamnik z vidika turistične ponudbe ena najbolj raznolikih slovenskih občin, saj obiskovalcem ponuja turistične privlačnosti, ki se po svoji vsebini med seboj bistveno razlikujejo: razgibano naravno gorsko pokrajino, srednjeveško kulturno- zgodovinsko dediščino, raznovrstne kopališke in športnorekreacijske možnosti ter parkovno oblikovano naravo z botaničnimi vrstami, vzgojenimi v okrasne namene. Posledično je območje zanimivo tudi za precej različne skupine obiskovalcev. Nezanemarljiv in širše relevanten doprinos monografije se zrcali tudi v nekaterih pomembnih spoznanjih, ki opredeljujejo in pojasnjujejo izbrano strokovno terminologijo na področju turizma. V ospredju so geografski pojmi, kot so turistični kraj, turistično območje, turistična destinacija in turi- stična regija, ki pa se v Sloveniji prepogosto zamenjujejo in uporabljajo povsem brez kritičnega razmisleka kot bolj ali manj strokovni prevod iz (predvsem anglosaksonske) literature in prakse. Razumevanja teh pojmov se pri različnih avtorjih lahko pomembno razlikujejo, saj turizem kot kompleksen in hetero- gen pojav znanstveno preučujejo številne stroke in discipline, med katerimi ima pomembno vlogo tudi geografija, ki bi morala zavzeti odločnejše stališče pri opredeljevanju temeljnih pojmov, vezanih na pro- stor. V tem pogledu prinaša monografija konkreten prispevek, za katerega lahko upamo, da bo, ob dostopnosti publikacije na spletu, dosegel najširši krog zainteresirane strokovne in laične javnosti. Monografija je dosegljiva na spletnem naslovu: https:/ /e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/ view/148/245/3808-1. Miha Koderman 161 Geografski vestnik 91-1, 2019 Književnost vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 161