POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XIII. [ Štev. 151	TELEFON. UREDNIŠTVA 25 - 67 UPRAVE 28 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 6. julija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16din. hnr •' "'din	Cena din 1*—
Vzroki novega zastoja v Moskvi
Za angleške gsranci e baltskim državam zahteva Anglija ruske garanci e malim zahodnim državam, Rusija pa garancije za nedotakljivost Rusi e s strani Pol ske in Romunije - Možnost vrnitve k prvotnemu ruskemu načrtu
LONDON, 6. julija. Exchange Telegraph poroča, da so nastale nove težkoče v pogajanjih s sovjetsko Rusijo zaradi tega, ker se je baza pogajanj v zadnjem trenutku znatno razširila. Angleška vlada je v svojem zadnjem predlogu sicer sPrejeIa rusko zahtevo po garanciji nedotakljivosti baltskih držav, zahtevala pa v zameno ruske garancije tudi za Holandijo, Belgijo, Luksemburško in Švico. Po najnovejšem načrtu bi se torej nanašale angleško-francosko-ruske garancije na sledeče države: Finsko, Letonsko, Estonsko, Litvo, Poljsko, Romunijo, Turčijo,
Grčijo, Švico, Luksemburško, Belgijo in Holandijo. Dočim se je pa prej Anglija trdovratno branila sprejeti garancije za baltske države, se sedaj sovjetska vlada brani obveznosti za male zahodne države. Vse kaže, da se bodo s tem pogajanja *opet znatno zavlekla.
HAL1FAX ODIDE V MOSKVO LONDON, 6. julija. Havas poroča: Obstaja možnost, da bo v zvezi z angleško-hancoskim odgovorom Rusiji odpotoval osebno v Moskvo angleški zunanji minister lord Halifax. Upa se, da bi osebni *tifc HaHfaxa z ruskimi državniki omogočil pospešitev odstranitev obstoječih tež-koč.
SEJA ANGLEŠKE VLADE LONDON, 6. julija. Včerajšnja redna ( tedenska seja angleške vlade je trajala štiri ure in pol. Posvečena je bila v glavnem odgovoru ruske vlade na zadnje an-Kleško-francoske predloge. V White Hallu i taedsedstvu) nikakor ne kažejo takega °ptlniiznia( kakor na sovjetskem velepo-*»ništvu. Popoldne Je vprašal neki Iabu-tlčnl poslanec Chamberlaina v parlamentu, ali obstajajo nove težkoče res v , *®m, da se je povečala Usta držav, k! naj prejele garancije? Chamberlain je na to odgovoril le kratko, da težkoče niso ; &amo enostranske, sicer je pa odklonil Vsako nadaljnjo izjavo. Pozno popoldne te je kabinet sešel vdrugič na posvet, ki le bil prav tako posvečen v prvi vrsti inskemu odgovoru. Mimo tega se je pa bavil tudi še z vprašanjem Gdanska.
t	ZA	DESET	DRŽAV
P»0N' 6- Wija. DNB. Diplomatski nrednik Press Assotiation se bavi z no.
k°čami v »ngleško-francosko-™ ,'i Pogajanjih in pravi med drugim: Ruske pripombe glede Švice, Luksemburške, Belgije in Holandije so povzročile novo zavlačevanje. Vlada je sinoči razpravljala o novih navodilih, ki jih bo po-j siala v Moskvo. V pogajanjih gre se*Uj j deset držav, ki naj bi bile vključene v sporazum.
SESTAVLJANJE NOVIH NAVODIL LONDON, 6. julija. Obe včerajšnji sejli angleškega kabineta sta bil! predvsem posvečeni sestavi novih navodil za Mo-| 8kvo. Nove ruske zahteve so zbudile po-1 trebo po skrbnem premotrivanju. Ruska’ %da je tudi sporočila svoje resne pomisleke proti temu, da bi smatrala s svo-* strani napad na Švico. Holandsko in •'Uksemburg kot casus belil, dokler le vlade teh držav še niso priznale. Največja težava pa se zdi londonski vladi v tem, zahteva Rusija avtomatično delovanje obrambnega blrka že tudi v primeru, če »I se vpiiv Berlina posredno, 1.1. s kakim Pučetn vzpostavi! v baltskih državah.
VRNITEV K PRVOTNEMU NAČRTU?
LONDON 6. julija Exchange Telegraph Ooroča v zvezi z včerajšnjo sejo angleške vlade, da ho odgovor Moskvi poslan tial-hrže fple tu*rl «?edai se razmišlja o tem. aH ne bi kazalo vrnili se k t>rvo*nemu ruskemu "nčrtu, In sicer zaradi skraino fcap^tenii, komnMVadj, ki so nastale zaradi	In	francoske zahteve oo
<?ar'’^(')'i	mi'p /:>hofine države Rusija
ba<? 7ott‘r>va	oopofTio	vfclinčenje
"ll Po']ske in Romunije, ki naj bi enako1
kakor Anglija in Francija prevzeli garancije za ruske meje. V Londonu ne upajo v uspeh take akcije v Varšavi in Bukarešti Po prvotnem načrtu bi se zahodne In poljsko-romunske garancije opustile in bi Anglija in Francija prevzeli le garancije za Rusijo in baltske države, Rusija pa samo za Anglijo, Francijo in vzhodne države.
KOMENTARJI PARIŠKEGA TISKA
PARIZ, 6. julija. Današnji listi kažejo z muko zatajevano nejevoljo in nervoznost zastran novih ruskih zahtev. London in Pariz, tako pišejo, bosta stavila v Moskvi nove predloge. Nove instrukcije Strangu in Naggyaru bodo odposlane v
LONDON, 6. julija. V zvezi z včerajšnjo sejo angleške vlade so se razširile vesti, da nameravata Anglija in Francija zaga-rantirati status quo Gdanska, ki ne bi dovoljeval nobenih sprem er, * ) ne od znotraj ne od zunaj. V primeru sprememb bi dobila Poljska mandat, da obnovi prejšnje stanje. Te govorice pa so le zasebnega značaja. Prav tako pa krožijo tudi vesti o skupni angleško-francosko-poljskl de-marši, ki se pripravlja v Berlinu in Gdansku.
VARŠAVA, 6. julija. Včeraj je bila seja poljske vlade, katere sta se udeležila tudi prezident Moscicki in maršal Rydz-Smygli. Razpravljali so pred vsem o mednarodnem političnem položaju in položaju v Gdansku, kakor tudi o najetju oborožitvenega posojila 10 milijard din v Lon-, donu.
BERLIN, 6. julija. Hitler je Imel včeraj več zelo važnih posvetovanj s svojimi
TOKIO, 6. julija. Poročevalec vlade ie včeraj Izjavil, da se bodo pričela pogajanja med Londonom In Tokiom šele v začetku prihodnjega tedna, ko bodo prispeli v Tokio zastopniki vojaških oblastev v Tlenclnu, katerih navzočnost je nujno potrebna. Angleški veleposlanik je Izjavil, da se bodo pogajanja tikala izrecno le tienclnske aiere, japonski Usti pa zahtevajo. da se končnoveljavno sklene generalna razorožitev usodnega stanja v \ziji.
ITALIJANSKI PROSTOVOLJCI ZA JAPONSKO
TOKIO. 6. julija Japonska vlada je pohabila italijanske prostovoljce, ki so se vrnili iz Španije, da se lahko udeležijo
najkrajšem času. Sedaj sta London In Pariz tista, lil zahtevata rešitev. Saj ne gre za nič dragega kot za utrditev varnosti vseh treh sil. Le prečesto se pojavljajo izumetničene težave. Treba je korakati naravnost in hitro. Sporazum ni nemogoč, ako vlada na vseh treh straneh razumnost. Treba je samo vsestranskega zaupanja. Takoj nato pa omenjajo listi pomen zadnjega obiska angleškega vojnega ministra v Parizu, ki je faktično vzpostavil čisto vojaško zvezo med Anglijo in Francijo, kakor jo imata Rim in Berlin. Tudi že naglašajo, da je ta zveza sama tako močna, da lahko mirno zre v obraz nasprotni zvezi.
HOLANDIJA HOČE OSTATI NEVTRALNA
AMSTERDAM. 6. julija. Tiskovni urad holandske vlade je izdal poročilo, da holandska vlada sploh ni bila konzultirana v zvezi z moskovskimi pogajanji in je šele Iz listov izvedela, da se vodijo ta pogajanja tudi glede vprašanja garanci? Holandiji. Holandija mora zaradi tega znova naglasiti svojo tradicionalno voljo po popolni nevtralnosti v primeru kakršne koli nove vojne v Evropi.
najbližjiml sodelavci Ribbentropom, generalom Keitlom, Goeringom, Goebbelsom In Bohrmannom, naslednikom Wiede-manna.
PARIZ, 6. julija. Današnji listi se bavijo z Gdanskom in poročajo, da skuša Italijanski tisk dokazati, da je os dovolila demokracijam nekaj dni zatišja za premislek, da morda vendarle v zadnji minuti krenejo na edino mogočo pot popuščanja«.
GDANSK, 6. julija. Mogoče je ugotoviti, da se položaj trenutno boljša. Vodja gdanskih nacistov Forster pa bo imel jutri na neki svečanosti svoje stranke govor, katerega pričakujejo z velikim zanimanjem.
GDANSK, 6. julija. Uprava ladjedelnic je odpovedala na 14 dni delo vsem poljskim delavcem. Udeležba kapitala ladjedelnic je po 50% s poljske In gdanske strani.
bojev na Kitajskem. Baje se ie prijavilo že precej mož, ker so plače v japonski vojski visoke.
Pred vo*aškim orevratom na Japonskem
TOKIO, 6. julija. United Press poroča, da nameravajo japonska vojaška oblastva zahtevati odstop sedanje japonske vlade, ako ne bo takoj sklenila vojaške zveze z Nemčijo in Italijo, Po mestu so se pa raz-širile tudi vesti o pripravah za vojaški prevrat, ki naj bi vrgel vlado in postavil na čelo Japonske generale.
Mariborska napoved: Malo oblačno in *o>plo vreme temperatura se bo še dvignila Včeraj je bila najvišja temperatura 25.5, danes najnižja 10.3, opoldne 25,
Zaggisirl
William Christian Bullitt
Na spominski svečanosti za padlimi ameriškimi vojaki v svetovni vojni na francoski fronti, prirejeni v torek 4. t.m., je nastopil kot glavni govornik pariški veleposlanik USA, WiH'am Christian Bullitt. V svojem govoru je dejal, da se v teni trenutku vsi zavedamo, da pomeni neznani vojak vesoljno človeštvo. Vsa sedanja propaganda je žal usmerjena v to, da se zemlja napolni z novimi neznanimi vojaki. Največji zločn je zato lahkomiselno odločati o tem, da se pošljejo milijoni ljudi v klanje samo zaradi hudobnh naklepov. Treba je, da končno že zmaga spoznanje, da so ljudje miselna in svobodna bitja, ne pa slepo orodje posameznih vodij. William Christian Bullitt je b:l rojen dne 25. januarja 1. 1891. v Philadelphiji in je takoj po končanih vseučiliškiih študijah stopil v diplomatsko službo. L. 1917-je bil uradn;k v zunanjem ministrstvu, 1. 1919. je prišel z ameriško delegacijo na mirovno konferenco v Pariz,, od koder se ie vrnil po raznih misijah v Washington. L. 1933. je postal veleposlanik v Moskvi, i. 1936. pa v Parzu.
Nemera in angleške grožnje
V berlinski izdaji «Volkischer Beobach-terja« je napisal minister Goebbels v odgovoru na zadnji Halifaxov govor tudi sledeče: »Kdo bi mogel zameriti Moskvi, da pritiska palec na vrat Angliji, ko je njen položaj tako šibak? In da daje Tokio angleškemu levu brce, ko se je z vpletanjem v vse evropske spore sam priklenil za vse štiri noge, tudi ni nič čudnega. Mi naj bi nad tem triumfrali? Na to ne mislimo. Mi to opuščamo in si ustvarjamo iz tega le svoje sklepe. Nam angleške grožnje prav nič več ne impon rajo. Ostajamo popolnoma hladni in mirni. Tudi ako bi bili že po naravi bojazljivi — kar nismo — čemu naj bi se prav sedaj bali Anglije?« — »Berliner BOrsen-Zeitung« pa piše, da je vse angleško kričanje le 'zraz nervoznosti in strahu, ki ne more voditi do ničesar drugega, kakor samo do novega Monakova.
Sovraštvo do Francije
»Gazzetta del Popolo« piše k sedanjemu mednarodnemu položaju: »Ako prerokujejo v Parizu in Londonu že za bližnjo bodočnost vojno in kažejo pri tem na Gdansk, poiMm to, da so dali Varšavi temu primern*nstrukcije. Ako pa Franclja in Anglija vojno zares izzoveta, jo bosta Italija In Nemčja na vsak način sprejeli. Nasproti Franciji gojimo že itak globoko sovraštvo, in zadostovala bo le ena sama ducejeva beseda, da se spremeni v odkrilo, odločno in napadalno sovražnost.«
Italija in Egipt
Rimska »La Stampa« piše o razmerju do Egipta:	»Naša povabila in ponudbe
nalete v Egiptu vedno na z diplomatičnim smehljajem pr krite odklonitve, toda nekega dne bo moralo biti tega smehljanja '<onec. Egipt bo moral sprejeti ali naše Prijateljstvo ali naše sovraštvo.«
Zanim va aretacija na S ovaškem
Slovaška policija je na nemško prjavo preiskala pisarno vodstva madžarske stranke in aretirala tri Madžare, ker so širil' letake proti vodji slovaških Nemcev dr. Karinasinu.
Garancije za Gdansk?
ANGLIJA IN FRANCIJA NAMERAVATA ZAGARANTIRATI STATUS QUO GDANSKU. — SKUPNA DEMARSA V BERLINU IN V GDANSKU
Odgoditev pogajanj v Tokiu
PRIČELA SE BODO ŠELE PRIHODNJI TEDEN _ DIAMETRALNA NASPROTJA MED JAPONSKIMI IN ANGLEŠKIMI NAZIRANJI
Maribor, 6. julija. Mlajši rod je dan^s pred veliko nalogo — zgraditi iz sebe ljudsko i n t e li g e n c o. Naši izobraženci so šli na pot odtegnitve življenju in specialno svojemu ljudstvu ali pa — kar je bilo bolj običajno — na pot komercializacije. Narod, ki težko vzdržuje to inteligenco, ni imel koristi ne od prvih ne od drugih. Gre za nov tip izobražencev, novih zdravnikov, pravnikov, pedagogov, agronomov itd., ki jim ne bo služba zgolj stvar kruha in vas — zlata jama, temveč stvar požrtvovalnega de la za ljudstvo. Notranje zadovoljstvo, Id si ga bo s takim delom inteligenca pridobila, bo najbolj bogato in tudi v današnjih časih najbolj realno pta čilo za njen trud. Ko bo premagana miselnost, po kateri zahteva zdravnik za navaden pregled od siromašnega kmeta 100 din in duhovnik za pogreb 200 din, šele takrat bo ves naš dosedanji in bodoči zdravstveni, pravni itd. aparat stopil v resnično službo podeželskega ljudstva.
Na Hrvatskem geslo ustvaritve ljudske inteligence močno odmeva. Skoraj vse politične skupine na zagrebški univerzi so sprejele to geslo med najvažnejše točke svojega dela. Celo klerikalna mladina je začela izdajati list, ki si je zastavil glavno nalogo: izgradnjo »pučke inteligence«. Lep primer pomoči intelektualcev pri borbi za krepitev kmetske zavesti je njihovo delo pri »Zborniku hrvatskih seljaka«. Zbornik izdajajo in pišejo kmetje sami. V njem prihajajo do izraza prave ljudske težnje in miselnost kmetskega ljudstva na Hrvatskem. Vendar tega »Zbornika« ne bi mogli preprosti ljudje v tej obliki izdajati »brez pomoči in sodelovanja nekih zaslužnih in poštenih hrvatskih intelektualcev, ki se jim na tem mestu v imenu vseh kmetov zahvaljujemo«. (Zbornik II. str. 7.).
Najlepši primer vzgoje mladine v novem pravcu pa je delo dr. Štamparja na medicinski fakulteti v Zagrebu. Dr. Štampar je bil po vojni nosilec gibanja socialne medicine. Osnovna ideja tega pokreta je bila, da je zdrav je v najožji zvezi z dnevnim delom in socialnimi razmerami, v katerih ljudstvo živi. Zato zdravnik ne more posvečati paž-nje zgolj zdravstvenim, temveč tudi socialnim in gospodarskim prilikam. Gibanje, ki na žalost v Slovenijo ni seglo, je želo precej praktičnih uspehov. Vneslo je novega socialnega duha v medicino. V letih diktature je bilo to delo precej otež-kočeno, prav zaradi svojega vseskozi naprednega značaja Dr. Štampar je predaval in vzgajal s svojim temeljitim delom, znanjem in praktičnim vzgledom svojega lastnega bogatega življenja na enem področju intelektualnega dela, na področju zdravstva — ljudsko inteligenco. Njegova predavanja, ekskurzije in debate so težile za tem, da se mladina seznani z vsemi stranmi življenja svojega ljudstva, da ga vzljubi in da se zave velikih nalog, ki jo čakajo v poklicu.
Slovenska mladina nima Štamparja. Preteklost ji je dala le posameznike, ki so vsad deloma nakazali novo pot Ima pa mladi rod prav tako dolžnost in čud prav tako potrebo, da gre na nova pota. Ta pota pomenijo premostitev danes vedno globljega prepada med inteligenco in ljudstvom. Drugo desetletje našega življenja v novi državi je prineslo še nekaj lepih primerov novega duha in nove smeri; jz našega romana je zopet zadihalo — slovensko ljudstvo, v delih in statistiki naših učiteljev vidimo ljubezen in globoko zavest pripadnosti preprostemu ljudstvu. Toda od pisane besede je treba preiti na prakso, na kulturno, gospodarsko in narodno obrambno delo inteligence za časa študija in zlasti v poklicu. Naši intelektualni poklici morajo stopiti iz ozkih m po-gubonosnih komeroiatiziranih sfer na široko področje službe narodu. To pionirsko konstruktivno delo bo šele privedlo do tega, da bo veja ki danes odmira na našem narodnem organizmu, spet ozelenela.	I.	Bratkoi.
Jehia paša pri kralju Borisu 2222*
BIL JE SPREJET VČERAJ DOPOLDNE IN PRIDRŽAN PRI KOSILU — PRIČETEK EGIPTSKO-BOLGARSKIHGOSPODARSKIH POSVETOVANJ
SOFIJA, 6. julija. Egiptski zunanji minister Jehia paša, ki je prispel na uradni obisk v Bolgarijo, je položil včeraj zjutraj venec na grob neznanega junaka. Ob II. uri je bil sprejet v avdienco pri kralju Borisu, ki ga je pridržal tudi pri kosilu. Pri kosilu na dvoru so bili navzočni tudi namestnik ministrskega predsednika Ne-dev in odličniki iz spremstva Jehie paše. Kralj Boris je ob tej priliki odlikoval Je-hio pašo in njegove spremljevalce z visokimi bolgarskimi odlikovanji. Zvečer je bila konferenca o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Egipt in Bolgarijo. Kon-
ference so se udeležili tudi Jehia paša, namestnik ministrskega predsednika Ne-dev in drugi ministri. Nato je priredil egiptski poslanik slavnostno večerjo, na katero so bili povabljeni poleg Jehie paše in njegovih spremljevalcev tudi mnogi bolgarski odličniki.
JEHIA PAŠA PRISPE JUTRI V BEOGRAD
BEOGRAD, 6. julija. Egiptski zunanji minister Jehia paša, ki se mudi že dalje časa na potovanju po balkanskih državah, bo 7. t. m. obiskal Beograd, kamor bo prispel iz Sofije.
v zapiski
■B——SUM
Manifestacija mladine
Boj za orientacijo Amerike
DVA SENZACIONALNA GOVORA VODITELJEV INTERVENCIONISTIČNE SMERI. INDIREKTNI APEL NA LJUDSTVO.
WASHINGTON, 6. julija. Kongres in senat sta včeraj podaljšala prezidentu Rooseveltu finančna pooblastila za dve leti. Roosevelt je ta zakon že včeraj podpisal in pripravlja v najkrajšem času nova pravila za nakupovanje srebra v USA po ceni 70.1 centov po unči. Razen tega bo USA nadaljevala nakupovanje srebra tudi v tujini. Na drugi strani pa je vodstvo kongresa na najnovejšo Rooseveltovo pobudo proti pravkar sprejetemu zakonu o nevtralnosti izjavilo, da kongres ne bo popustil, pa če bi zasedal tudi do oktobra. Novi zakon o nevtralnosti pride pred senat že v soboto in z ozirom na včerajšnji govor predsednika večine v senatu, senatorja Barke!eya, ki se je zavzemal za obrambo demokracij kjerkoli,
Washingtonovega spomenika je večraj govoril vodja večine senata, senator Bar-heley in med drugim gejal: »Amerika ne išče nobenih tajinstvenih zvez s tujino, kakor natolcujejo izolacionisti. Demokracije je treba braniti vselej in povsod, če nočemo doživeti dneva, ko bodo vse propadle!« Državni podtajnik za narodno obrambo je naglasil, da so obrambni načrti USA po večini že izvršeni in tako usmerjeni, da lahko kljubujejo vsakemu napadu, pa najsi bi prišel iz Evrope ali Azije. — Iz teh senzacionalnih izjav ameriških vodilnih politikov izhaja, da gre za široko zasnovan poizkus prezidenta Roosevelta. Rrezident je na predvčerajšnji izjavi tisku izrazil svojo zaskrbljenost zaradi trdovratnosti kongresa glede spre-
ni izključeno, da bo senat novi neugodni | membe zakona o nevtralnosti. Zdaj ape-
nevtralnostni zakon zavrgel ali vsaj spremenil.
WASHINGTON, 6. julija. Z vznožja
lira na široke sloje ameriške javnosti, da zagotovi pomoč miroljubnim državam.
Preiskava o nesreči ,Thetisa‘
TRETJI DAN ZASLIŠEVANJA REŠENIH MORNARJEV. —
LJIVA VPRAŠANJA.
RAZNA NERAZUM-
LONDON, 6. julija. Včeraj je bil tretji dan preiskave o vzrokih katastrofe podmornice »Thetis«. Zaslišan je bil poročnik VVoods, eden izmed štirih rešenih. Preiskovalni sodnik ga je opozoril, da so bile štiri možnosti ugotoviti, ali je bila torpedna cev napolnjena z vodo ali ne. Pri tem ni bilo treba odpreti vrat, kar je povzročilo, da je v notranjost vdrla voda. Woods je pritrdil in dejal, da so bila vrata le priprta in jih v naglici ni bilo več mo-
goče zapreti. Preživeli mornar je opisal nerazumljivo smrt treh tovarišev v reševalni celici, ki so se iz nezri&nih vzrokov pred očmi vseh utopili, dočim je njemu z lahkoto uspelo doseči površje. Ne more razumeti, kako da nihče več ni prišel za njim iz podmornice. Spominjal se je sicer, da je skozi linico neposredno pred izpla-vanjem opazil dim, ki je prihajal iz strojnega oddelka, videl je pa, da to tovarišev ni zmedlo.
WASHINGTON, 6. julija. Po poročilih, ki jih je prejel Rdeči križ, znaša število žrtev zadnjih poplav v Marehydu doslej 30. V poplavljene kraje so poslali nujno pomoč.
Obisk Kjuseivanova v Berlinu
BERUN, 6. julija. Bolgarski min. predsednik Kjuseivanov je včeraj prispel semkaj. Sestal se je takoj nato na konferenco z zun. ministrom Ribbentropom, kasneje pa ga je sprejel dr. kancelar Hitler po enourni razgovor. Sinoči je Hitler na čast bolgarskemu vladnemu šefu priredil večerjo, ki so se je udeležili člani vlade, med drugimi tudi Goering In Ribbentrop.
PARIZ, 6. julija. Obisk bolgarskega premierja v Berlinu zanima pariške liste, ki svetujejo Bolgariji, naj ostane na dosedanji črti, ki se je že doslej zanjo dobro izkazala. V ostalem pa naj ne pozabi, da se Kjuseivanov na svojem povratku ustavi v Beogradu in da prispe prihodnje dni predsednik bolgarskega sobranja Mu-šanov v Pariz.
Konferenca delavskih sindikatov
CURIH, 6. julija. Tu se je pričela mednarodna konferenca delavskih sindikatov. Zastopnik angleških Trade Unionov, sir Walter Citrine, je dejal, da je za ohranitev miru nujno potrebno sodelovanje in pritegnitev Rusije. Z grupiranjem mirovne fronte nikakor ne gre za to, da bi se zmanjšal vpliv Zveze narodov. To je le prva stopnja za uresničenje kolektivne varnosti. Pobijal je trditev, da bi mirovni blok hotel obkoljevati Nemčijo, kajti če bi temu bilo tako, potem bi ne čakali, da se Nemčija tako silno oborožil«
VOLITVE NA MALTI.
LA VALETTA, 6. julija. Guverner je odredil, da bodo 22, t. m. po petih letih spet volitve na Malti
NemSki minister Funk v Holandiji
HAAG, 6. julija. DNB poroča: Holandski poljedelski minister je priredil na čast nemškemu ministru Funtu svečano kosilo, ki so mu prisostvovale odlične osebnosti iz holandskih pridobitnih slojev. Minister je naglasil, da se bo gost lahko prepričal o prizadevanju Holandske za pospešitev poljedelskih stikov med sosednima državama. Nemški poljedelski minister je odgovoril, da sta obe sosedi vezani že s starim prijateljstvom. Obe državi se s svojimi pridelki dopolnjujeta. Skupni napori, da se odstranijo težkoče, bodo lahko pokazali plodne sadove med obema državama, če bosta storili vse, kar je dobro in koristno. PODR2AVLJENJE CEST V PROTEKTORATU.
PRAGA, 6. julja. Nemški državni pro-tektor Neurath je dostavil češki vladi zahtevo, naj s 1. septembrom preidejo v last in upravo rajha vse strateško važne ceste. Na včerajšnjo obletnico smrti Jana Husa je bil spomenik kljub prepovedi prekrit z venci.
NOVA UPRAVA KARPATSKE RUSIJE
BUDIMPEŠTA, 6. julija. Baron Žiga Perennyi, madžarski vrhovni komisar za Karpatsko Rusijo, je prišel včeraj v Už-horod, kjer bo 7. julija prevzel svoje mesto. Istega dne bo vsa upravna in policijska oblast prešla iz vojaških v civilne roke.
Borza. C urili, 6. julija. Devize. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.76, New York 4.43H, Milano 23.30, Berlin 178, Praga 15.05, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.60.
V Beogradu so se sestali zastopnici jugoslovanske, francoske, angleške ameriške mladine. V sprejeti resolucij naglašajo, da je mladina njihovih narodo1 za mir in mednarodno sodelovanje. Ne odvisnost vseh malih narodov se mori ohraniti s skupnimi napori vseh poboffli kov miru. Mladina navedenih narodnost hoče medsebojne stike še poglobiti. Prei spomenik na francoskem pokopališču pred spomenik braniteljev Beograda st položili zastopniki mladine štirih narodo' lepe vence.
Dr. Sark o bratski siogi
Na evharističnem kongresu v Tuzli kjer je bilo zbranih 30.000 ljudi, je sarajevski nadškof dr. Šarič med drugim de jal: »Dragi bratje, pravoslavne, katolišk« in muslimanske vere, hvala vam za lej sprejem. Bodite prepričani, da ste vsi sarajevskemu nadškofu enako dragi. Zapomnite si, da je samo v slogi Srbov ti Hrvatov meh. naše domovine. Bratje Srbi, naj vam bo hrvatsko ime prav tak« drago, kakor je meni ljubo srbsko.«
Razdelitev zadružnih kreditov
Na osnovi finančnega zakona je 30 milijonov din, določenih za zadružne zveze, razdeljenih takole: Zadružna in GospO' darska zveza v Ljubljani dobita 12 milijonov din, Zadružni savez in Zadružna matica v Splitu 9, Savez srbskih zemljo-rudniških zadrug tudi 9 milijonov dan.
Zapovedi tudi za nas
Praški »Narodni liisty« prinašajo naslednje zapovedi Čehom v protektorata ki vel-jajo tudi za nas, posebno v obmejnem ozemlju: Misli na to, da si Čeh ifl bodi na to ponosen. Bodi strpen, toda n« hlapčevski! Samozavest svobodnega državljana je njegova prva čednost! Spoštuj druge narode, pazi pa vedno in pov1 sod, da bo tudi tvoj narod spoštovan* Vztrajaj trdno na svojih pravicah in vedi da jih je težko dobiti nazaj, če so enkrat izgubljene. Bodi dober, plemenit človek, toda ne zamenjaj dobrosrčnosti s slabost jo. Ostani trden, kjer je vztrajnost ifl trdna volja potrebna. Bodi človek z Sro* kim obzorjem. Veliki ljudje so bd-l naj' večkrat vdani sinovi in hčere domovine-Ljubi svoj jezik, ki je najdražje izročilo tvojega rodu. Nikar ga ne onečaščaj, daj mu prednost pred drugimi. Ne daj se begati z gesli, ki te odvračajo od dolžnosti do naroda. Ne zapostavljaj, kar je bilo rodovom sveto. Bodi delaven in vai čen, pomagaj narodu z gospodarsko sposobnostjo in misli vedno na to, da more le delaven narod tekmovati z naprednimi državami.
»Jugoslavija ja za os"
V Berlinu izhaja revija »Rim-Berlin-Tokio«, ki prinaša članke v jeziku teh držav. V drugi številki revije je uvodnik Mussolinija in članek grofa Ciana o poli* tiki malih narodov pod naslovom: »La Jugoslavia e con L’assa« (Jugoslavija je za os). V članku piše med drugim: »V času, ko so se nekatere države odločile, da na sistematični način podpihujejo ne-mir v Evropi, vodi Jugoslavija politiko stvarnosti. Pot kneza namestnika v Berlin se mora vzeti kot priznanje mirovnim prizadevanjem držav osi. Berlinski razgovori so pokazali zanesljivo prijateljstvo in tesno sodelovanje Jugoslavije z osjo. S poglobitvijo gospodarskih in kulturnih odnošajev z državami osi bo Jugoslavija nadaljevala svojo jasno politiko. Jugoslavija, ki jo prištevajo k mladim narodom Balkana, jasno dokazuje, da se ne misli priključiti umetnim sistemom, temveč se hoče posvetiti obnavljanju in delu za svojo bodočnost. Držala se bo daleč od ustanov, kakor je Zveza narodov, da ohrani svoj status quo.« (»Novosti«)
Južni Tirolci na južno Koroiko!
V Berlinu zanikajo vesti, da bi se Tirolci, ki bi se ne hoteli preseliti v Nemčijo, morali nasilno naseliti v južni Italiji. Tudi jih ne bodo naselili v češkem protektoratu, pač pa na južnem Koroškem. Na Tirolskem biva 195.000 Nemcev, do sedaj se jih je izselilo 6000. V Bocnu in Merami že poslujejo posebni izseljenski odbori
Stražni ognji po slovenski zemlji
Letošnje kresovanje je ob severni meji potrdilo neomajno narodno zavest
VELIČASTNO KRESOVANJE V PTUJU
V torek zvečer je zagorel na Panorami mogočen kres v počastitev slovanskih apostolov, zaščitnikov našega neuničljivega rodu, in v živ spomin na slovenske brate onstran meja, na katere nismo še nikdar toliko misliM in tako zelo čutili 2 njimi kakor ravno v sedanjih usodnih dneh. Okrog kresa se je zbralo okrog tisoč ljudi, katerim je spregovoril g. d r. Kramberger o pomenu in smislu kresovanja in poudaril, da bo še prišel čas, ko bodo zagoreli slovenski kresovi tudi še drugod. Železničarski pevski zbor ie nato zapel »Od Urala do Triglava« im druge udarne. Končno je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, ki je mogočno odmevala v noč, vso svetlo od kresov. Vsej svečanosti pa je dajala tempo akademska in srednješolska mladina, ki se je sama °b sebi zbrala in ob petju slovenskih pesmi v četverostopih korakala skozi mesto na kraj kresovanja, kjer so nato sledile druga za drugo pesmi, ki so vžgale tudi starejše ljudi. Posebno značilno in poučno za starejšo generacijo je bilo, da ie videla, kako koraka slovenska ptujska mladina vkljub najrazličnejšim svetovnim Azorom v skupnih četverostopih. Ta mladina je opustila vso smešno in zagri-*eno strankarstvo ter sektarstvo in se Pobratila ter strnila v znamenju boja za slovenstvo in slovanstvo, tako da se mladi ljudje samd čudijo, kako da je moglo biti nekdaj drugače ...
Iz kresovanja se je potem spontano razvila prava ljudska veselica pod milim nebom in še dolgo po polnoči so ptujske ulice odmevale od pesmi slovenske mladine, ki »se ne da«.
govestnikov. Kresovanja sta se udeležila Prosvetno in Sokolsko društvo ter s tem izpričala, da jima je narodna zavednost nad strankarskimi interesi. Ob govoru in prepevanju narodnih pesmi je minil lep krasni večer.
POČASTITEV PRAZNIKA SV. CIRILA IN METODA V ŠT. ILJU
Šentiljski Sokol ter Prosvetno društvo sta organizirala dostojno počastitev slovanskih blagovestnikov bratov Cirila in Metoda. Širom velike občine je gorelo 28 kresov, rakete so se spuščale na šestih razglednih točkah. Slovesnost večera je otvoril sprevod domače godbe na letno telovadišče Sokola, kjer se je zbralo številno občinstvo. Mladina je rajala kolo ter druge igre ob spremljanju godbe. S proslavo je pokazal obmejni Št. Ilj pripravljenost v vseh nevarnostih braniti svojo svobodno domovino Jugoslavijo.
tik pod vrhom zapadite strani velik kres iz smolenca, ki je gorel do ranega jutra. Okoli kresa se je zbrala številna Zivčeva družina, ki je pozno v noč prepevala narodne pesmi. Tu je kresoval tudi neumorni »kobanski popotnik« Franc Pirc. Kresovi so pa goreli tudi na številnih posestvih okoli Lepe gore.
NARODNI OGENJ NA »LEPI GORI«
»Lepo goro« na Kobanskem si je izbral za letošnjo ciril-metodovsko kresovanje predsednik CM podružnice Sv. Jurij ob Pesnici g. Mihael Živi c, ki je napravil
CIRIL-METODOV KRES V SOBOTI
Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je priredila soboška podružnica CMD velik kres na travniku ob cesti, ki pelje proti nemški Radgoni. Pri kresu se je zbralo zelo veliko število občinstva, kar dokazuje, da narodnoobrambna misel CMD v sedanjih časih dobiva zaslombo v najširših plasteh. Kres je bil viden daleč naokrog in tudi onstran meja. Ob kresu je govoril o pomenu CMD in njenih zaslugah za Prekmurje predsednik soboške podružnice šol. upravitelj g. Franjo Gabrijelčič. Poudaril je tudi pomen dela za narodno obrambo. Sledile so deklamacijske točke. Manifestacije je pri kresu zaključila pesem vseh prisotnih »Hej Slovani«.
ZAŠČITO PRED SONCEM
zahteva tudi Vaša koža. Sonce jo Mtrujal Solea-krema pa jo varuje, hrani, Madi in gladi.
■	KRES NA BOČU
ie zažarel na predvečer slovanskih bta-
Blazno dejanje ljubosumnega očeta
1
§
Mema za fočjicr
-p^fiumcr
Novomeško okolico je znova razburila strahovita tragedija, ld se je odigrala na Bistrici pri Št. Rupertu. Bogati in ugledni posestnik Anton Tratar je ponoči najbrže iz ljubosumja s sekiro ubil svojo 24-letno hčerko Filomeno, ki je daleč naokrog slovela kot lepotica ter bila bogata nevesta, m se po krvavem dejanju sodil še sam ter si je prerezal vrat in žile na rokah. Kaj je prignalo očeta, da je umoril svojo hčerko, je prav za prav zavito v temo. Filomena je bila prejšnji popoldan na ga-
silski veselici v Št. Rupertu. Domov pa se je vrnila okoli polnoči.
Od 3. ure naprej sta bila v hiši oče in hčerka sama, ker je odšel sin Leopold na košnjo. Ko je bilo sonce že visoko, se je sosedom zazdelo čudno, da ni nikogar iz Tratarjeve hiše. Pogledali so v spalnico in opazili kri. Takoj so odhiteli po Leopolda na travnik, ki }e vdrl v hišo, kjer je našel že mrtvega očeta in sestro v zadnjih izdihljajih.
Nova cesta Mala Nedelja - Sv. Lovrenc
■ Na seji občinskega odbora sta občini Mala Nedelja m Sv. Lovrenc odobrili kredit za gradnjo nove ceste. Cesta, ki •Vodi sedaj, je zelo slaba ter ima hude klance. Predlogi za gradnjo nove ceste So bili sprejeti že pred petimi leti, ven-
dar občini nista imeli kredita. Sedaj bodo začeli graditi takoj in so tudi prosili za pomoč. Vaščani'so zelo zadovoljni, saj bo zanje mnogo bolje, drugič bo pa vožnja bolj sigurna in ne bo toliko nesreč, kot jih je bilo v zadnjih letih.
Tragična smrt mladega pastirčka
V Zg. Dupleku je moral te dni umreti največ zaradi ljudske nevednosti 7-letni Pastirček Vinko Grlič, ki je pasel živino Posestnici Mariji Čeričevi. Otrok je °dšelzvečer počivat v listnjak, kjer. se ^ pokril z listjem in zaspal. Nekaj zatem Pa je poslal domači hlapec v listnjak 13-•etnega pastirja Miha Pulka. Pulko je
vzel kramp, da bi si nakopal listje. Pri tem pa je zadel v glavo v listju skritega Grliča. Fantu so rano domači izmiH in naslednje jutro je Grlič že znova pasel. Opoldne pa je fant obležal v senci pod drevesom; mimo je prišla celo dekla ter ga pokrila, ker je mislila, da spi — fant je pa bil že mrtev.
GASILCI, MEJA VAS KLICE!
Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Ani v Slov. gor. je v zadnjem času živahno na delu na naši obmejni točki. Ceta je dosegla od ustanovitve do danes lep napredek. V nedeljo, 16. julija, bo blagoslovitev in položitev temeljnega kamna za nov uasilski dom, združena s proslavo cO-letnice osvobojenja. Zavedajte se položaja naše severne meje in pridite, da položimo skupno nove temelje in utrdimo močen gasilski kader, ki bo stal odločno ltl trdno na straži tn bo kos obvladati velike nalge pri človekoljubnem delu.
Dve OBSODBI NA DVAJSET LET
Pred novomeškim okrožnim sodiščem :,ta bili izrečeni dve obsodbi zaradi dveh umorov. Pri obeh umorih bi naj imele Sv°Je Prste vmes ženske.
Pri prvi razpravi se je zagovarjal 26-Jetni posestnikov sin Janez Zupanc iz Prelesja, ker je v gozdu iz zasede ustreli posestnika Jožefa Kneza. Soobtožena ie bila tudi Knezova žena ki bi naj zaradi Ijubavnejra razmerja, ki ga je imela * Zupancem, zadnjega nagovorila k umo-rtt. Okrožno sodišče se Zupanca obsodilo na 20 let težke ieče. Knezovo ženo pa je °Prostilo Razprava ie pokazala, da Zupanc ni ori zdravi pameti.
Pri drutri raznravi pa je bil obsojen na 20 let težke ieče 31-letni delavec '"rane Banič iz Kostanjevice, ker je urno-
ril v Velikem Podlogu posestnika Jožefa Skvarča, ki se je vračal na večer iz dela v vinogradu. Skvarčeva dekla Marija Li-parjeva, ki je priznala, da je Baniča nagovorila k umoru zaradi neznosnih domačih razmer ter mu dala po umoru tudi 500 din, pa je bila obsojena kot sokrivka umora na 12 let težke ječe.
o. Veliko tombolo priredi Sokol Poljčane v nedeljo, 9. julija, ob 15. uri na vrtu hotela Mahoriča.
o. Dva mlada oficirja utonila v Cerkniškem jezeru. V Cerkniškem jezeru sta utonila dva mlada oficirja Božo Nikolič iz Šabca in podporočnik Gjuro Devetak iz Sunje. Oficirja sta se pripeljala v Logatec na obisk k nekemu prijatelju. Ker ga pa ni bilo doma, sta se odšla kopat v jezero. Sredi jezera pa ju je zajela jezerska struga in ju potegnila na dno.
o. Tatvina v vlaku. Na večernem vlaku, ki vozi iz Maribora proti Ptuju, je nekdo okradel delavca Franca Muršiča iz Polenščaka v Slovenskih goricah. Ko se je Muršič zazrl skozi okno, mu je tat vzel iz suknje denarnico. Muršič je tatvino opazil šele doma.
o. V Studenicah pri Poljčanah so te dni pokopali 72-letnega upok. šolskega upravitelja Jožeta Kok la Njegove zasluge in njegoVo neomahljivo zavednost so ob odprtem grobu poudarjali upok. šol. nadz. Ivan Koropec, domači župnik Cede
ter njegov bivši učenec, šolski upravitelj Janko Živko, o. Kongres banovinskih uradnikov bo
v Banja Luki od 8. do 10. julija. Kongresa Zveze združenj banovinskih uradnikov in uslužbencev krailjevine Jugoslavije se bodo udeležili delegati iz vseh banovin.
o. Železničarska godba Pragersko si je nabavila svojo lično uniformo.
o. Cim so postali dnevi vroči, se po Pragerskem dviga močan prah. Vozila dvigajo takšen prah, da se malone zadušiš. Zato naj vsaj posestniki, ki imajo hiše, trgovine ali gostilne ob cesti, dnevno polivajo z vodo.
o. Smrt pri kopanju. Pri Negovi je utonil v Ščavnici 11-letni Anton Tkavc iz Lukarja.
n. 2500 opekarniških delavcev stavka.
Iz Beograda javljajo, da stavka zaradi pogajanj za novo kolektivno pogodbo delavstvo v 350 tovarnah.
Celfe
c. Zbor celjskega sokolskega okrožja.
V nedeljo, 9. t. m., bo v Laškem obvezen zbor vsega celjskega okrožja. Zbor bo v okviru jubilejnih proslav in razvitja na-raščajskega prapora Sokolskega društva v Laškem. Skupen odhod iz Celja z vlakom ob 13.52.
c. Celjska orožniška četa išče v odgovarjajoči hiši nove uradniške prostore. Kolkovane ponudbe je vložiti do 10. julija v Celju.
c. Maša za planince bo v nedeljo, 9. julija, ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Golteh. Planinci so vljudno vabljeni k udeležbi. Priporoča se, da se za izlet k Mozirski koči poslužijo izletniškega vlaka. ki odhaja iz Celja ob 4.45.
c. Generalni kapitelj jugoslov. ilirske kapucinske province bo v torek, 11. t. m., v Celju Na kapitlju bo izvoljen novi predstojnik province.
c. Rok za sprejem idejnih skic za regulacijski načrt mesta Celja je potekel 30. junija Predloženih je bilo 6 skic, do-čim je nagrad odobrenih od mestnega sveta celjskega 7 Te idejne skice bodo eventualno, ko jih bo pregledala žirijska komisija, razstavljene na Celjski razstavi. Prva nagrada znaša 20.000, druga 15.000, tretja 10.000 dinarjev, štiri nagrade pa so po 3000 din, skupaj 12.000 din.
c. Promenadni koncert je na predvečer sv. Cirila in Metoda pred kolodvorom priredila celjska železniška godba. — Pri kresu na Starem gradu je priredila celjska tvornica pirotehničnih izdelkov »Py-rota« lep ognjemet. — Ognjemet je bil tudi na hribu sv. Jožefa. — Raz mnogo hiš so bile včeraj razobešene državne zastave. — Državni uradi so bili zaprti.
c Rezervni podoficirji se obveščajo, da je ministrstvo odobrilo ustanovitev društva rezervnih podoficirjev kraljevine Ju-. g09lavije s sedežem v Beogradu. Po drugih mestih bodo ustanovni občni zbori, čim se javi dovolj članov. Za Celje je določen za poverjenika g. Avgust Pavčnik, nameščenec OUZD, ki sprejema tozadevne prijave.
c Celjski trg je zdaj zopet precej založen z raznimi vrtnarskimi pridelki Prodaja se novi krompir. 2 d:n kilogram, paradižniki 10 din kg, zelje glave 3 din kg, novi fižol 5 in 8 din kg, kumare 4 d'n kg, buča 4 din, kg, eno jajce 75 par, merica svežih gob 4 din, češnje 2 do 3 din kg, marelice 12 din kg itd.
PtUi
p. Danes zvečer bo v mestnem gledališču v okviru akademskih narodnoobrambnih društev recitacijski večer pod naslovom »Večer slovenske besede«. Vstop prost. Pričakovati je obilne udeležbe zavednih Ptujčanov.
p. Združenje trgovcev v Ptuju priredi nocoj ob pol sedmih v okrilju krajevnega odbora za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka predavanje o postopanju prebivalstva v slučaju zračnega napada. Predavanje se bo vršilo v sokolski dvorani v Mladiki. Udeležba je za vse ude združenja obvezna.
— Veste, moja žena še ni, odkar sva na letovanju v starem gradu, zapustila dvorca.
— Kako to?
— Hm, žilica }i ne da miru! Ves božji dan briše prah po starih kipih in snažl zarjavelo orožje po dvoranah.
Stran 4.
»V eč e r nit«
V Mariboru dne 6. VIT. 1939.
  _________________________
Maribor
Zadružna manifestacija za mir in svobodo
Včerajšnje proslave mednarodnega zadružnega dneva se je udeležilo nad 10.000 ljudi
Včeraj na praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda so mariborski zadrugarji proslavili mednarodni zadružni dan. Do pol 3. ure se je zbrala na Rotovškem trgu množica zadrugarjev in mladine, ki so se ji pridružili železničarski zadrugarji, da je bil ozki trg skoraj premajhen.
Zbrane zadrugarje, predvsem pa žene in mladino, je pozdravil za Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev podpredsednik sodnik g. Franjo Juhart. Poudaril je, da mora biti človeštvu zadružništvo zvezda vodnica. Za Železničarsko nabavljalno zadrugo je izpregovoril g. Franjo Artič, ki je poudaril manifestacijo zadružnikov vsega sveta za mir. Zatem sta bili odposlani vdanostna in pozdravna brzojavka N j. Vel. kralju in upravi Zveze NZ v Beogradu. Magistralni uradnik A. B r a n d t n e r pa je v jedrnatih besedah naglasil povezanost zadrugarjev vsega sveta ne glede na politično pripadnost. »Zadružništvo pozna skupne interese in ne samo posameznih, kakor jih pozna kapitalističen družabni red, ki vlada na svetu. Prav zadružništvo pa čaka težka naloga, da bo na pravičen način reguliralo konzum in produkcijo. Zbrani zadrugarji protestiramo proti imperializmu, proti vsaki kršitvi človečanskih pravic ter zahtevamo mir in zopet
samo mir. V mednarodni zadružni Zvezi je včlanjenih 35 držav, ki imajo skupno 70 milijonov zadrugarjev. Je to ogromna zadružna internacionala. Proti tujemu kapitalu, ki je hotel in hoče zasužnjiti naš narod, je treba postaviti nasproti močno zadružništvo. A ker je zadružništvo slovanskega izvora, je prav, da ga proslavljamo na praznik slovanskih blagovestnikov. Zadrugarji, ki smo se zbrali pod mavričnimi zastavami, težimo za mirnim in zadružnim gospodarstvom, ki naj zaščiti množico pred izrabljanjem od strani posameznika — kapitalista.« Govornikove besede je sprejela tisočglava množica zadrugarjev in njihove mladine z viharnim odobravanjem. Enako je množica sprejela resolucijo Mednarodne zadružne zveze, ki jo je prebral sodnik Fr. Juhart
in ki je en sam manifest za mir in za ureditev življenja na tovariški zadružni podlagi.
Po teh nagovorih se je razvila skozi mesto na magdalensko letno sokolsko telovadišče več tisoč ljudi dolga povorka, v kateri so sodelovale zastave, godba »Drave«, odbor krožka žen zadrugark. odborniki zadrug, delegati, člani in članice, godba »Poštni rog«, znova članstvo ter na koncu tovorni avto z dobitki.
Vsega je prišlo na letno telovadišče nad 15 tisoč ljudi, od katerih se je velika množina udeležila srečolova. Zbrana ogromna množica, kakor je še letno telovadišče menda ni videlo, prav posebno pa mladina, je ‘izpričala ogromno moč mariborskega zadružništva.
Pobreški most za 17 milijonov
Ker oblastva niso bila docela zadovoljna z načrti betonskega mosta, ki bi vezal Melje m Pobrežje, je Splošna stavbena družba na Teznem izdelala novi načrt za most. Drugi načrt se razlikuje od prvega v toliko, da ima železno konstrukcijo, kar je bila predvsem zahteva vojaške oblasti. Proračun za most je za dva milijona din dražji ter bo stal 17 milijonov dinarjev. Proračun je zvišan deloma tudi zaradi
splošne podražitve železa in cementa. Načrt novega mosta je bil poslan na Mestno poglavarstvo v Mariboru in na bansko upravo. Banska uprava bo razpisala sedaj anketo.
Želeti bi bilo, da se ta anketa čimpre-je razpiše ter da se pristopi k delu, kajti če ne, bo proračun za novi most zaradi po dražitve gradbenega materiala vsakega pol leta zvišan za pol milijona dinarjev.
Kakšno je bilo vreme v juniju
Najtoplejši dan je bil 9. junij, ko je toplomer kazal v senci 28.3° C, najbolj hladno pa je bilo 7. junija zjutraj s 7.7» C. Zelo toplih dni z temperaturo 25.0o C in višjo je bilo 11 dni. Povprečna mesečna toplota je bila 18.3, povprečna maksimalna 23.1 a povprečna minimalna toplota je bila 12.20 c.
Lanski junij je bil od letošnjega precej toplejši z ozirom na večje število zelo toplih dni in ker so bile vse povprečne temperature nekoliko višje.
Deževalo je v juniju 12 dni, največ je padlo dežja v nalivu, ki je bil 9. junija popoldne, ko se je v eni sami uri izlilo črez 20 mm padavin. Omenjeni naliv je spremljalo grmenje in bliskanje in 3 do 10 mm debela toča. Ker je bila toča zelo redka in ker je padala zelo kratek čas. namreč samb od 16.10—16.20, zato ni napravila nobene škode poljskim pridelkom. Skupna količina padavin je ta msec znašala
75.6 mm, to je ravno za 2 mm več kakor v lanskem juniju. Povprečno je padlo na en deževni dan v juniju točno 6.3 mm dežja.
Najvišji zračni tlak je bil 746.0 mm, najnižji 728.6 povprečni tlak pa je bil 736.5 mm, lani je bil v istem času povprečni zračni tlak nekoliko višji, kar je bil vzrok, da je bilo tudi vreme toliko lepše in sta-novitnejše.
V juniju je bilo najmanj oblačno v prvi tretjini meseca, druga tretjina meseca je bila najbolj oblačna in deževna, tretja pa najbolj suha.
Popolnoma jasna sta bila samo dva dneva, zelo oblačnih je bilo osem dni, lanski junij pa je bil nekoiko lepši, ker je imel več jasnih a manj zelo oblačnih dni.
V juniju ni bilo močnejših vetrov, ki so bili v preteklih dveh mesecih, vsi dnevi so bili pretežno malo vetrovni izvzemši dva dneva, ki sta bila popolnoma tiha.
Ali bodo vse pritožbe zaman ?
Kako smo zadovoljni z mestnim življenjem in njegovo ureditvijo, kaže tale pogovor meščanov:
Aleksandrova ulica je nevzdržna, nikdar nimaš miru, ropot in ropot od rane ure in oelo skozi noč. Lahko bi se to omejilo.
Drugi: Malo težavna reč, ne da se kar takjp. Kaj bi pa rekel, če bi stanoval v moji ulici! Za ropot se več ne zmenim, ker sem pristen meščan, to se pravi, da je to živčevje že davno odpovedalo. Pač pa preklinjam m z mano vred tudi vsa ulica oblake prahu, ki se jim ne moreš izogniti. Antituberkulozna liga in take reči — ironija. Imamo marsikatere neutemeljene izdatke, nujnosti pa čakajo. Če ni dovolj škropilnih voz, naj se nabavijo, v to bo vsakdo rad prispeval.
Tretji: Stanujem bolj v stranski ulici, ki se noben vrag ne zmeni zanjo in smo malo zavarovani pred ropotom in prahom. Ne pa tako pred smradom, kar pa ni tako lahko odstraniti. Pač pa bi mogla in tudi morala oblast prepovedati ono glasno kričanje na radio v poznih večernih urah. Komur je res do poslušanja, ne bo nikoli navijal aparata na krik. Saj je »Večemik« o tem že nekajkrat pisal, pa je že tako, da se pri nas pomembnosti ne uvažujejo.
četrti: Zdi se mi, da so nase pritožbe zaman, ker je naše življenje zašlo v popoten birokratizem, ki je prvi sovražnik življenjske resničnosti.
Taka je danes beseda izkušenih mož-upokojencev, ki jim moramo verjeti.
OBRAČUN MED VINJENIMI FANTI
Pri Sv. Kungoti na, Kozjaku je popivala v nedeljo popoldne večja skupina fantov. Ko so se fantje napili, so se začeli prepirati. Nazadnje sio pograbili po kolih in po kamenju, pobili na viničariji šipe in lazbili na strehi opeko.
STROJ TEŽKO POŠKODOVAL DELAVCA
V železokonstrukcijski delavnici Splošne stavbene družbe na Teznu je pri stroju za stiskanje pločevine pograbila Eelezna ročica ključavničarja Franca Bre-raniča, ga dvignila visoko v zrak ter xa treščila na tla. Breganič si je pri nadcu potrl rebra in zlomil nogo. Nevar--?/) poškodovanega delavca so takoj na-
ložili na-poklicani rešilni avto ter ga prepeljali v bolnišnico.
KODER V NOVO MESTO — KODER IZ NOVEGA MESTA
Razbojnika Kodra so odpeljali te dni v močnem spremstvu v Novo mesto, kjer je nastopil na okrožnem sodišču kot glavna priča proti razbojniku Antonu Hočevarju iz Knežje vasi pri Dobrniču. Koder je na razpravi izpovedal, da je zato vlačil Hočevarja po Dolenjskem, s katerim sta napravila več večjih vlomov, a malo naropala, ker je'nerodni pajdaš nekoč skoraj zakrivil njegovo aretacijo. Hočevar mu je tudi diktiral grozilna pisma, ki jih je Koder potlej pošiljal raznim osebam. Okrožno sodišče v Novem mestu
je obsodilo Hočevarja zaradi teh ropov na 8 let težke ieče.
ARETACIJA MLADEGA ZLOČINCA
V bližini Ptuja je te dni neki mladi, komaj 17 let star fantalin napadel nekega berača, mu pretaknil žepe in mu odvzel 2 din. Orožniki pa so ga kmalu izsledili in aretirali. Fantalin je roparsko dejanje priznal.
m. Za gradbenega inženirja je bil diplomiran na tehnični fakulteti univerze v Zagrebu g. Heribert Čerič iz Maribora.
m. Poročila sta se dr, Janja KnafHč, zdravnica v splošni bolnišnici in dr. Martin Horvat, zdravnik v ženski bolnišni ci. Priči sta bili ženinov brat Peter Horvat, posestnik v Sv. Marjeti in Tone Pukšič, policijski uradnik.
DR. LUTMAN
ne ordinlra do 24. julija
m.Podmladek Jadranske Straže dekl. mešč. šole I. je odšel danes z jutranjim vlakom pod vodstvom učiteljice ge. Her-me Bračičeve na 7dnevno ekskurzijo po našem Jadranu od Sušaka do Kotora.
m. Koncert v mestnem parku bo nocoi od 20.30 do 22. ure. Igra železničarska godba. Kapelnik g. Schonherr.
m. Z davčne uprave. 1. t. m. je zapadel v plačilo III. četrtletni obrok zgrada-rine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene, poslovni promet in vojnice; 15. avgusta pa zapade v plačilo I. polletni obrok zemljarine. Obroke je poravnati najkasneje do 15. avgusta.
m. Občni zbor Rotary kluba. Na občnem zboru mariborskega Rotary kluba je bil izvoljen za predsednika inž. Vladimir Šlajmer, za tajnika pa H. Saboty.
m. Veseljaški hlapec. Gostilničarka Marija Grogova iz Podvelke je nujno rabila večjo množino kolkov. Dala je svojemu hlapcu 300 din ter ga poslala v Maribor. Hlapec pa je prišel v Mariboru v slabo družbo, ki ga je do suhega obrala.
m. Konj je zdrobil kolk posestniku Jožefu Šlambergerju iz Rač. Nesreča se je zgodila, ker se je konj splašil, ko je kmet nalagal na voz hlode. Nevarno poškodovan kmet se zdravi v bolnišnici.
m. Tovorni avto povozil kolesarko. Včeraj popoldne je tovorni avto nekega celjskega prevoznika pred Veliko kavarno povozil kolesarko Ljubo Pavlo, ki je ushižbena v Cvetlični ulici. Služkinjo je podrla na tla prikolica, ki je bila priključena tovornemu avtomobilu. Kolesarka ie dobila pri padcu lažje poškodbe, doč.tr. ,.i je prikolica zdrobila kolo.
Najprej s kolesom, potlej pa z mo-
torjem. Pred štirinajstimi dnevi je prišel v mariborsko bolnišnioo 45-!etni mlinarski delovodja Franc Mernik iz lanževe gore nad Selnico, ker je padel s koles* ter se teže poškodoval. Mernik se je P® zdravil, včeraj pa so ga znova pripeljal v bolnišnico, ker je padel pri vožnji Selnico z motorja ter si zlomil nogo.
* Iz društva mariborskih upokojence' Društveni odbor priredi v nedeljo, 9. t. ni ob 10. uri dopoldne v restavraciji Z« pančič v Ptuju društveni sestanek. Vljuč no vabimo naše člane iz Maribora, A se tega seslanka po možnosti udeležij' Odhod iz Maribora z vlakom ob 8. tf 37 minut. Nedeljska polovična vožnja:Pc poldne izlet v vinotoč našega člana to' Plohl-a na Mestni vrh.
* Krasno Vrbsko jezero vabi! ,,PutBi kov" izlet z luksuznim avtokarom v n< deljo, dne 9. julija v Celovec za le di 120"—. Pohitite s prijavami!
* Obiščite naše najlepše zdravilišče Ro gaška Slatina v nedeljo, dne 9- . julij' Izlet ,Putnika“ z modernim avtokarofl Cena le din 50'—.
* Izredna priložnost: užitka poln 3 dne' ni izlet „Putnik-a“ z udobnim avto ko rom: Trst—Ber.	. ova —Kobarid Vrbsko jezero, vse le din 770‘—. Prijav do 14. t. m. pri „Putniku“, Maribor, Celje Ptuj.
Nočna lekarniška služba (od 1.
vključno 7. julija): Lekarna pri Zamorcu Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pr Angelu varhu, Aleksandrova cesta tel. 22-13.
Kino
* Grajski kino. Samo vključno peti*3 „Sanje o sreči". Slavček Metropolitan op® re Ne\v York, Grace Moore.
* Kino Esplanade. Do vključno petja film prekrasne vsebine „Ogledalo življe nja", Paula Wessely in Atila Horbirgei
* Union kino. ,Roman goljufa" pusto lovščina najpestrejse vsebine, v glavni vle gi Saša Guifri in Margerit Moreno.
Radio
Petek, 7. julija Ljubljana: 12 Naše veselje s plošč; 13:2® Opoldanski koncert RO; 19.30 O vzgoji pl® žalnega naraščaja, 20. Čajkovski uverturi 1812; 20.10 Ženska ura; 20.30 Koncert oper nih arij, 20.30 Angleške plošče. —■ Reo grad: 18.20 Komorni koncert s plošč; 22.P Jugoslov. klavirske skladbe. — Sofija: 1® Koncert vojnega orkestra; 19.30 Verdije va opera „Aida“. — Milano: 21. Prenos operete. — Berlin 20. Nicolajeva komični opera „Vesele žene \Vindsorske". — BU dimpešla:	20.10 Veliki orkestralni kou
cert. — Bukarešta: 19.35 NVagnerjeva 'Pristan in Isolda". — Firenze: 21. Plesi z® veliki orkester. — London Regional: 28 Verdijeva opera „Macbeth“.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Uradni teča j i: Amsterdam 2335—2373, Berlin 1771.1? —1788.88, Bruselj 748—760, London 206.0» —209.25, Milan 231.70—234.80, Curih 995-' 1005, New York 4384.25—4444.25, Parit 116.35-118.65, Praga 149.75-151.25, Varšava 830.82—839.18. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, P* riz 144.84 — 147.14, New York 5459.90" 5519.90, Curih 1237.47—1247.47, Amsterdatf 2907.77—2945.77.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojnt škpda 463—465, 4 odst. agrarji 63:50 bli 4 odst. sev. agrarji 60 bl„, 6 odst. begi obv. 86.50-87.50, 7 odst. stab. pos. 1(D bi., 7 odst. inv. pos. 99.50 d., 7 odst Blair 91.50—93, 8 odst. Blair 99.50—100.50. Delnice: Nar. banka 7400, PAB 210 d, Trbovlje 169—171.
Angleški počitniški teča,
Maribor, 6. julija. Včeraj do-poldn® je imel na tečaju lektor zagrebškega vseučilišča Mr. St. C1 i s s o 1 d globoko zasnovano predavanje o osnovah zgodovine Vel. Britanije. Predavanje je bilo uvodno in se bo nadaljevalo. Davi je predava ravnatelj Mr. Frodsham o Britanskem vzgojnem sistemu. Popoldne so tečajniki ob krasnem soncu porabili za kopanje na otoku. Zvečer J« bil ples. Angleži so pokazali par originalnih plesov, naši njim pa kolo. Jutri se vrši prvi izlet, in sicer v Ptuj.
English Summer Course
The English reading room in Maribor.
We vvould like to remind the members of the Course to visit the English Rea-ding Room of the English Club at Nr, 12/1 Gregorčičeva ulica. The new Reading Room has been inaugurated onlV tliis May and has been equipped with new fumiture and vvith a great numbef of modern revievvs by the British Coun-cil. The library disposes vvith more thari 800 books. The room is open evefy daY from 6 p. m. till 7.30 p. ni Please. tele-nhooe for details: Nr. 22-03 to Mr. Gni,,J šek.
Kultura
Slovenska dela v milanski galeriji
Kakor smo svoječasno obširno poročali, je bila letos spomladi v Milanu v Italiji razstava skupine slovenskih likovnih umetnikov pod vodstvom akad. slikarja Mihe M a 1 e š a in akad. kiparja Franceta G o r š e t a. 2e tedaj je vodstvo Gallerle d’Arte moderna di Milano rezerviralo nekaj razstavljenih del in predlagalo njih nakup. Vendar so dobili slovenski umetniki šele te dni iz Milana obvestilo, da je nadzorno oblastvo nakup odobrilo.
Odkupljena so bila za omenjeno galerijo sledeča dela: olje Mihe Maleša »Kra ima iz ljubljanske okolice«, žgana glina Franceta Goršeta »Kompozicija«, lesorez Božidarja Jakca »Mati in hči«, leso-
rez Toneta Kralja »Krst«, lesorez Maksima Sedeja »Slepec« in lesorez Ivana Kosa »Dubrovnik«. Tako bodo sedaj visela ta dela kot prve slovenske umetnine v znameniti milanski galeriji, katero obišče vsako leto mimo domačinov tudi na tisoče tujcev z vseh delov sveta. Lesorez Mariborčana prof. Ivana Kosa, ki ga je j odkupila milanska galerija, je bil raz-. stavljen svoječasno tudi že na razstavi »Brazde« v Mariboru.
Milanska razstava se je končala tako tudi v tem oziru pozitivno, zato bi bilo priporočljivo organizirati v bodoče še nove podobne razstave slovenske umetnosti v tujini, morale bi pa biti seveda temeljito in sistematično pripravljene, -r.
Florij anovo izpadel v srečanju s parom Stammers-Mc Neill z rezultatom 3:6,6:8. Ostali rezultati: Borotra-Brugnon : Collins-Tinkler 4:6, 6:4, 6:4, 6:4, Butler-Mac Phail: Etchart-Russell 6:4, 6:3, 13 :11, Cook-Fabyan : Billington-Ingram 6 :2, 6:2.
Včeraj je bil izločen iz nadaljnje konkurence v mešanem doublu tudi franc.-jugoslov. par Mathieu-Kukuljevič,
NAS PAR PUNCEC-MITIČ V ČETRTIN-SKEM FINALU
Razen lepega uspeha Kulculjoviča v mešanem doublu je dosegel jugoslovanski tenis v sredo še enega: Punčec in Mitič sta po jako težki igri premagala novozelandski par Malfroy-Coombe z rezultatom 7:9, 4:6, 6:4, 6:0, 6:4. Naša zastopnika sta bila v prvih dveh setih tako šibka, da je vse kazalo, da bosta izgubila, zlasti velja to za Mitiča. Proti pričakovanju pa sta se v tretjem setu znašla ter v četrtem izenačila. Zelandca v zadnjem setu nista mogla več vzdržati silnega tempa.
k Gledališka razstava v Mariboru. Ob
priliki letošnjega Mariborskega tedna bo prirejena velika razstava, ki bo prikazala dvajset let dela našega Narodnega gledališča.
k Zanimivo švicarsko gostovanje v Budimpešti. Te dni so z izredno velikim uspehom gostovali v poletnem gledališču na prostem, zgrajenem na otoku sv. Margarete sredi Donave v Budimpešti, igralci Švicarske skupine iz Altdorfa in vprizorili Schillerjevo dramo »Viljem Tell«. Skupina je nastala že pred 49 leti in igra od tedaj vsako leto to švicarsko zgodovinsko delo ter privabi v Altdorf ne samo mnogo Švicarjev, ampak tudi tujcev z vsega sveta. Skupino vodi sedaj Otto Bosshard.
k. Knjižna produkcija v Švici. Lani je izšlo v Švici 2162 novih knjig. 43 v^Č kakor leta 1937. Napredovalo je nemško in retoromansko slovstvo, dočim je francosko in italijansko malo nazadovalo. Porastu nemškega je vzrok, da izdajajo sedaj v Švici svoja dela tudi mnog? avtorji, ki so zapustili Nemčijo.
k Poglejmo se! Tako je naslov 64 strani obsegajoče brošure s 135 karkaturami Štefana Jerka čička, izbranih kot ponatis iz humorističnega lista »Posebna izdaja«, ki izhaja v Ljubljani. Karikature so večinoma politične, v vmes je tudi nekaj sojinih in družabnih. Nekatere so prav posrečene.
k Smrt nekoč slavnega češkega tenorista. Reven in zapuščen je umrl pretekli teden od kapi zadet v Pragi nekoč sve-
tovno slavni češki tenorist Otokar Mara k. Pred svetovno vojno je nastopal v dunajski Dvorni operi, v Berlinu, Hamburgu, Londonu, Parizu, Chicagu, New Yorku itd. v Mozartovih, Beethovnovih, Wagnerjevih, Verdijevih in drugih operah. Po prevratu se je vrnil v Narodni di-vadlo v Prago, se je pa 1. 1934. preselil v Ameriko, kjer je zbolel in popolnoma propadel. Prijatelji so mu lani zbrali toliko sredstev, da se je mogel vrniti v domovino, toda ohromelost ga je za trajno priklenila na posteljo. V soboto ga je kap rešila nadaljnjega trpljena. Pokopali so ga na državne stroške.
k Protikomunistična nagrada. Lani smo poročali, da je razpisala Italija nagrado 50.000 lir za najboljše publicistično delo proti komunizmu. Tekmovanja so se mogli udeležiti vsi, ne glede na narodnost in državljanstvo. Sedaj je konrsija določila nagrado nemškemu pesniku in pisatelju Hansu Carossi. Komisija je prejela veliko rokop:sov italijanskih avtorjev, mimo teh pa še 29 japonskih, 26 nemških, 5 španskih in 5 francoskih.
k Nemška nagrada flamskemu slikarju. Hamburška univerza je podelila letošnjo zadevno slikarsko nagrado flamskemu slikarju Hendriku Luytenu. Luyten je preživel velik del življenja v Nemčiji.
k Atenska drama v Frankfurtu. Te dni je gostovala v Frankfurtu v Nemčiji atenska grška drama ter uprizorila Sofokle-jevo »Elekstro« in Shakespearejevega »Hamleta«.
Soort
V semifinalu je izpadel tudi Punčec
FINALISTA TURNIRJA STA AMERIČANA COOK IN RIGGS - LEPA ZMAGA PUNCECA-MITICA PROTI ZELANDIJI- TUDI KUKULJEVIC USPEŠEN V MEŠANEM DOUBLU
Včeraj sta se odigrali v VVimhledonu ^emifinalni igri v singlu gospodov. Naš 'M'žavni prvak Punčec je imel za nasprot-ni*a najboljšega Američana, Riggsa, ki se smatra po odhodu Budgea med profesi-
onalce tudi za najmočnejšega amaterske* ga igralca tenisa na svetu. Američan je v tfeh setih premagal Punčeca s 6:2, 6:3, 6:4. V drugi semifinalni igri sta bila
nasprotnika Američan Cook in Nemec Henkel, tudi v tej partiji je zmagal ameriški tenis, rezultat je 6:3, 4:6, 6:4, 6:4 za Cooka. Na ta način sta prišla v finale dva Američana.
V konkurenci mešanih parov je prišel Kukuljevič s Francozinjo Mathieu za eno kolo dalje z zmago nad dvojico Clements-Deloford s 6:1 ,6:4, Punčec pa je s
s Predsednik JNS-a dr. Andrejevič se
je te dni pogovarjal v Zagrebu z voditelji HSS glede baze za sporazumno rešitev diferenc med JNS in ZNP. Podrobnosti sicer niso znane. Iz besed dr. Kraljeviča, da razgovori z Beogradom ne morejo dobiti večjega pomena, dokler ne odstopi JNS od centralističnih principov, se da sklepati, da naši noometaši za enkrat še niso bliže sporazumu.
s Ponesrečeni dirkač Ludvik Starič se
Eočuti na kliniki v Zagrebu že mnogo olje, operacija je popolnoma uspela. Ima zlomljeno ključnico ter še več lažjih zunanjih poškodb, medtem ko notranjih poškodb ni dobil.
s V kopališču Ilirije bo jutri prva letošnja plavalna prireditev v obliki klubskega tekmovanja.
s Izvršilni odbor FIFA v Parizu je. potrdil začasen sprejem Slovaške v FIFA., dočim bo končno veljavno o lem odločala FIFA na prihodnjem kongresu.
s Anglija bo odigrala v decembru na svojih tleh dve nogometni tekmi, proti Romuniji in HolandsEi.
s Tony Galento bi se rad sestal z Joe Louisom, ki ga je nedavno premagal, še enkrat, in to tekom letošnje jeseni.
s V ameriški coni Davisovega eupa je
Avstralija premagala in izločila iz nadaljnje	konkurence Mehiko z rezultatom	5:0.
s	Velike mednarodne	konjske	dirke	bodo	v Baden-Baden od	20.—27.	avg.
s	Mednarodne tekme	za težke	iuristifne
avtomobile (avtokare) bodo od 13. do 16. julija v Montreuxu v Švici.
{ali
Z mariborskega turnirja
107. KRALJEVI GAMBIT
(2., kolo mariborskega turnirja;
Beli: Gerželj	črni: Marvin
I. e4, eo 2. ti (kraljevi gambit prihaja zadnje Čase spet v „modo“), Se6 (črni hodi mimo teorije lastna pota, boljše eno* stavno in preizkušeno exf4) 3. S13, d(I (aktivnejše bi bilo takoj d5!) 4. h3, Le? 5. Lb5, Lh4-f 6. Kfl, exM (sedaj pa ja za črnega ta poteza izguba večih tempov, kar omogoči belemu nagel razvoj) 7. d4, Ld7 8. L\f4, Sea (črni bi se rad nekoliko osvobodil iz utesnjenega položaja. L stoji na h4 precej ,,nesimpatično" ter onemo-goča Sg8 razvoj) 9. Lxd7+, Sxd7 10. g3, Lf6 11. Sc3, g5 (preuranjeno, ker si Črn! še pred razvojem ustvari na f7 slabotno točko) 12. Le3, h6 13. DcI3 (uvod v za* nimivo borbo za središče in zlasti za točko e5), c6 14. Kg2 (beli je kljub vsemu „prav lepo“ rohiral ter že nevarno grozi s pritiskom na f liniji), Se7 15. Thfl, Sgl 16. Tael, Dc7 (pozicija črnega je že težka ter ni velike izbire, priprava za veliko rohado pa je ponesrečena, dosti izgled-nejša bi bila takojšnja mala rohada ter nato umaknitev L na g7 s sedanje ,.kritične ločke“ na f6) 17. Sh2 (mogoč j« bil tudi prodor v središču s 17. e5!, dxeS 18. Se4l), h5? 18. TIS, Se7 19. T512, C-0-« 20. Tefl, Sg8 (črni skuša z obrambo nerodno postavljenega tekača posredno kriti jetično- točko f7. Ta način kritja pa docela omrtvoudi črne figure, ki nimajo več prilike za napad na belo kraljevo krilo) 21. a4i (signal za napad), T18? 22. b4, b6 23. bS (črni je sedaj izgubljen, vdora belih figur ni več mogoče zadržati), e5 (sedaj izgubi črni še figuro) 24. SdS, Dd8 25. Sxf6, g4 26. h4, Sdxf6 27. Lg5, De7 28, I,xffi, Sxf6 29. Txf6 in črni je predal v 4 6 potezi.
Sokolstvo
Sokolska manifestacija v Marenbergu
Letni nastop Sokola v Marenbergu se je razvil v pravcato narodno manifestacijo. Gornja Dravska dolina je razumela naš poziv. Kljub dežju je korakalo v povorki nad 500 pripadnikov naše ideje. Vsem, ki ste nas obiskali, iskrena hvala, kakor tudi hvala onim hišnim posestnikom, ki so svoje hiše okrasili z državnimi zastavami. Tu moram še posebej pohvalno omeniti našo občino. Povorka
je krenila na telovadišče, kjer je brez presledkov nastopilo preko 200 telovadcev. Posebno je ugajala odlična vrsta na drogu iz Vuzenice, ter vrsta iz Guštanja in domači nastop »Mornarjev«. Pevsko društvo »Jadran« iz Maribora« je Mo za svoje pesmi deležno povabila na samostojen koncert v zimski sezoni. Zdravo!
1. Sokolsko društvo Poljčane je priredilo s svojimi pripadniki skupen idejni izlet na Boč. V prosti naravi, na lepih bočkih planjavah so odmevali veseli klici, člani, članice in naraščaj so se urili v odbojki in drugih panogah ter med seboj plemenito tekmovali. Znova smo potrdili svojo slovansko poreklo, neomah-ljivost, skupnost in odločnost braniti naše ideale napram vsakomur.
1. Življenje Sokola na letnem telovadi-
šču v Poljčanah. Odkar so se prižele počitnice in odkar je postavljen temelj bodočemu sokolskemu domu je tam vsak dan bolj živahno. V nekaj dneh se bo stavba začela dvigati. Naraščaj, članstvo in deca pridno sodelujejo pri gradnji. Dovažajo in zlagajo opeko, ki se kopiči iz dneva v dan. Telovadci se pripravljajo obenem za nastop, ki bo v nedieljo, 3. septembra. j
E. S. BRUCE:
60
I udi to vprašanje je Eustace takoj pozabil.
Novi koraki! še nekdo prihaja! Menda
Se je danes ves Mallow-Datchett dogovoril za sestanek v Carringtonovi graščini! Eustace se je spet skril za živo meto- Drugi nočni sprehajalec je bil videti dosti previdnejši kakor prvi. Korakal je Prav tiho in nihče razen detektiva ga ne bil mogel slišati. Za trenutek je zagleda] pred seboj veliko ■črno senoo, ki P3 je takoj nato izginila v temi. Eustace Se ie posmejal. Čeprav je videl senco sa-nio za trenutek, je vendar takoj spoznal svojega predstojnika.
»Zdaj pa začenjam vse razumeti,« si je rekel. »Beeke je izpustil Piperja in ga zdaj zasleduje. Toda kaj naj zdaj počnem tu?«
Napravil je nekaj korakov in hotel že zažvižgati, pa se je hitro premislil. Beeke mu je strogo ukazal, naj se skriva in 11 molči.
5Prav!« sl je dejal.
Videl je. kako se je Piperjev zasledovalec pred vrati ustavil. Zaslišal je škripanje ključa v ključavnici... čudno,
Beeke je moral vendar Plperju vrniti ključ, ker se sicer sluga ne bi bil mogel vrniti domov. Kje si je mogel tako hitro priskrbeti še en ključ?
*
Ko je bil v parku, se je kapitan Pipet obrnil proti drevju, ki je skrivalo njegovo čudno gnezdo. Potegnil je konec lestve na tla in začel plezati po njej. Ko je prišel na teraso okoli kočice, je za trenutek obstal in prisluhnil. Globoko se je moral oddahniti, tako ga je plezanje utrudilo. Noč je bila mirna, niti najrahlejši veter ni zibal vej. Piiper je odprl Vrata in prižgal vžlgalioo. Drugače je imel vselej svetilko, to noč pa je ostal brez nje, ker jo je pustil v graščini. Vžigalica je ugasnila in Piper je v temi napravil še nekaj korakov po svoji splamici. Potem je vse utihnilo in v bledi svetlobi, ki Je silila skozi okroglo okence, so se le megleno videli obrisi človeškega telesa na postelji.
Ko je iz kočice že odmevalo smrčanje, se je začel še nekdo drugo vzpenjati po lestvi, tiho in oprezno. Čez dolgo časa je prilezel na teraso. Smrčanje mu je pri-
čalo, da prebivalec koče že spi. Neslišno je vzel došlec izpod suknjiča dolgo, koničasto kopje. Bil je kol iz železne ograje, ki je obdajala hišo Thomasa Pagea. S tem strašnim orožjem v roki je neznanec odprl vrata v kočico in stopil čez prag. Prav nič se ni obotavljal. V postelji je zagledal obrise telesa in z vso močlo zasadil kopje v prša kapitana Piperja... Toda prsa kapitana Piperja so se vdala, kakor bi bilo kopje predrlo pernico, ne pa človeško meso. V istem trenutku ie neka senca zakrila okence in padla kakor vreča premoga na hrbet moža s konjem.
»Ubiti ste me hoteli, kaj, pa se vam ni posrečilo?« se je zarežal nadzornik Beeke. »Zdaj se bo pa igra obrnila.«
Te naslednje besede je zadušil krik groze, ki se je iztrgal možu s kopjem. V trenutku je neznanec uganil, da v postelji ni bilo nikogar, in spoznal je po glasu tudi svojega nasprotnika.
Pod nadzornikovo težo se je zvalil po tleh. Koča se je začela zibati kakor v viharju. Beeku se je posrečilo, da je pritisnil svoja kolena na nasprotnikova prsa. Potem je segel v žep po jeklene zapestnice. Klik, — že je bil presenečeni morilec ujet.
♦
Eustace ste je hudo zmotil. Prvi možak, ki ga je v temi zagledal na poti pro-
ti graščini, ni bil kapitan Piper, ampak WilMam Beeke, ki si je nadel mornarjevo čepico in suknjič. Toda kdo je bil drugi?
Z uklenjenimi rokami se je zdaj možak dvignil. Beekeova žepna svetilka mu je razsvetlite bledi obraz.
»Upam, da ne boste uganjali komedij«, je dejal Beeke s skoraj prosečim gla som. »Jaz imam že vsega dovolj. Ali mislite, da je igrača plezati po drevju in skakati ljudem na hrbet? S sroem imam že itak dovolj težav. Sicer pa se ni niti vredno upirati Zalotil sem vas pri dejanju, kakor sem nameraval«.
»Idiot!« je zakričal neznanec z zasoplim glasom. »Vedel sem, da ni bilo nikogar v postelji. Ne boste me mogli obdolžiti poskušenega umora. ..«
»Ali sem rekel, da vas mislim dolžiti poskušenega umora?« je prav sladko, medeno vprašal Beeke »Sicer pa misel ni slaba. Mislim, da se bo tudi to dalo napraviti. Obdolžil pa vas ne bom samo enega umora ampak dveh, morda celo treh...«
Odskočil je, kajti zazdelo se mu je, da hoče neznanec planiti nanj Ves prizor ga je že dolgočasil. Ni maral takih komedij. Sicer bi pa najmanjša neprevidnost v tej majavi koči utegnila imeti hude posledice.
(Dalje slediJ
Zanimivosti
Kaj vse imajo ljudje za plačilno sredstvo
Po muzejih im drugih zbirkah najdemo najrazličnejše predmete, ki so jih ljudje imeli za denar. Največji kovani denar imajo muzeji na Švedskem. Njihova oblika je štirikotna, z odsekanimi vogli. Dolžina in širina je znašala okoli 35 cm, debelost pa nad cm. Ti novci so bili v veljavi v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. Bogat Šved tedanjih dni je moral imeti že močan voz in vprego, če je hotel prepeljati kako večjo vsoto denarja. Ker je bil denar kovan iz bakra, ni sam na sebi imel nobene vrednosti.
Švedska vlada je kovala tako neroden denar samo z ato, da je pomagala mnogim svojim bakrenim rtfdnikom. Izvoz bakra je bil tedaj še malenkosten, zato je sama kupovala baker za svoj denar.
Najmanjši denar na svetu so kovali v južni Indiji okoli leta 1800. Bili so to tako majhni zlatniki, da bi bili danes vredni komaj poldrug dinar. Imeli so te novce bolj za okrasek kakor za plačilno sred-
stvo. Merili so v premeru komaj dva milimetra, napise na njih je bilo mogoče prečitati le s pomočjo povečevalnega stekla.
Kitajska je imela okoli 1. 1000. novce, ki so bili podobni majhnim človeškim kipcem. Z novcem v obliki lopate si kupil samo kmetijsko orodje, britvi podoben novec je služil za nakup rezil, bodal in podobnega.
V Mongoliji je krožil denar iz čaja. Celo v Tibetu in ponekod v Sibiriji se je ta način plačevanja uveljavil. Iz čajnega prahu in nekaterih drugih primesi so napravili testo posebne oblike, vtisnili vanj črke ali druga znamenja in ga posušili za denar. Razdeljen je bil na posebne dele kakor kakor danes čokolada, odlomljen delček je pomenil drobiž. Dobra stran tega denarja je bila, da ga je lahko človek del v vodo, skuhal in popil... Na podoben način so oblikovali Kitajci denar tudi iz soli. Bil je pač v prometu toliko časa, dokler ga ni kdo pojedel.
..Tovariški zakoni" pod Himalajo
Na severnih pobočjih Himalaje biva pleme Bhotiyas, priroden narod z zakonskimi običaji, ki se v mnogem razlikujejo od navad severnoindskih plemen, podobni so tako zvanim tovarišk'm zakonom, ki so jih neki pisatelji v Evropi propagirali po vojni.
Rhotiyas poznajo tri obhke zakona. Najstrožja oblika zahteva strogo versko ceremonijo pri sk'epanju zakona, ki se vrši v nevestini hiši. Druga obFka je ro-mantičnejša, podobna naši »otmici«, ko si ženin ugrabi nevesto in jo brez vsakih ceremonij povede na dom. Mladi zakonci lahko sklenejo še tretji način zakona, ki
je prava tovariška delitev dobrot medenih tednov.
V vsaki vasi je tako zvana hiša ljubezni, središče plemenskega življenja. Tu se lahko zadrže za možitev godna dekleta več tednov, brez vsakega spremstva sorodnikov. če se zaljubljeni par po večtedenski izmenjavi ljubezenskega druga zedini za zakon, razglasijo to po vasi. Ženin in nevesta tekmujeta v petju. Če podleže nevesta, mora ona slediti možu na na njen dom, če pa je premagan ženin, ga odvede nevesta na svoj dom, kjer se vrši ženitovanje po vseh ceremonialnih predpisih.
Korporal, »deklica za vse" v Kanadi
V Cap Bathurstu na 71. stopnji severne širine vrši že šest let korporal Rice varnostno službo Zedinjenih držav. Mož že šest let ni videl bele žene, vsako leto enkrat prideta dve ladji tja. Ena prinese najpotrebnejše za življenje za leto dni, druga pa vrši stražno službo na visokem severu, kjer je tudi treba skrbeti za red.
Prostrano ozemlje od Aljaske do Labradorja obišče Rice vsako leto na saneh, ki jih vlečejo psi. Je tako rekoč deklica za vse: ječar, sodnik, poštar, ženitvanjski uradnik, carinik, kontrolor, lovec. Zapi-
suje vse smrtne primere, razstavlja sprte zakonce, pomaga bolnikom, upravlja velike rezervate za severne jelene, na kratko, na vsem svetu ni nrnistra, k' bi imel tako obsežno polje najrazličnejših resorov...
Težje primere prestopkov zoper moralo in zakon prepušča Rice »plovečemu sodišču«, to je ladji, ki plove iz kraja v kraj s sodniki na krovu. Manjše kazni razsodi Rice sam ter zapre Eskime za nekaj dni, Z ostalim svetom ga veže le velika antena.
Filmska drama na svetilniku
Na majhnem otoku pred Labradorjem je že 25 let opravjlal službo svetilničarja Josh Paiselly. Žena mu je že davno umrla, s hčerjo, zdaj 21-letno, sta živela sama v zapuščenem stolpu. Vsak večer, ko je legal mrak, je mož prižgal luči, da so ribiške in druge ladje našle pot v varen pristan.
Paiselly je bil vse življenje zdrav. Nedavno mu je nenadoma oslabelo srce. Dolgo je skrival bolest pred hčerjo, toda nekoč, ko se je spenjal po strmih stopnicah, je omagal.
Ležal je v postelji v omedlevici. Ko se je zunaj mračilo, se je vestni mož osvestil in dejal hčeri, naj nemudoma prižge luči v svetilniku. Hči se je bala pustiti očeta samega, v srcu ji je kljuvala misel, da
bi vprav s tem, če bi ostal stolp v temi, opozorila ljudi na obali. Ti bi prihiteli s čolnom, naložili očeta in ga prepeljali v bolnico. Tako bi ga rešili. . *
Toda, na morju je bil na ribolovu tudi Jim Hawkes, za katerega oče ni vedel, da je njen ljubavnik. če ne prižge luči, lahko zabrede v temi na skale in se potopi. Ko se je vrnila k očetu, je pobrala vse cunje in gorljive stvari, jih namočila v bencinu, pomolila na palici daleč skozi okno in zažgala. Nastal je velk plamen, na obali so opazili dvojno luč. Bilo j'm je sumljivo, priveslali so s čolnom, našli bolnega svetilničarja in ga prepeljali v bolnišnico. Medtem se je vrnil tudi Jim, dekletova ljubezen med očetom In dragim je zmagala na obe strani ,.
DRAGOCENA NOJEVA KOŽA
Nojevo perje je prineslo svojčas Južni Afriki ogromne dohodke, ko je bilo še velika moda v ženskem svetu. V zadnjih letih so v Južni Afriki postrelili blizu pol milijona nojev, toda ne zaradi perja, temveč — kože. Pred vojno je stal funt nojevega perja 7000 din, danes velja komaj 18 din. Narasla je pa cena nojevi koži, ki jo prodajajo za 220 din komad.
ŽIVE KAČE ZA OGRLICE
V M amiju, ameriškem kopališču na Floridi, se je pojavila nekaj časa nenavadna ženska muhavost. Nekatere dame, ki od bogastva in dolgočasja že niso vedele kaj početi, so vodile na vrvicah mlade tigriče, želve, medvede, zdaj so si iz-
mislile kače, ki jih ovijajo okrog vratu in nosijo po promenadi. Kačam odvzamejo strupene zobe. žive kače na golih vratovih žensk so se ljudem tako zagnusile, da so odločno protestirali. Policija je nošenje kač prepovedala, nekatere trmoglavke je pa poklicala na policijo, kjer so morale med tarnanjem odšteti kazen 50 dolarjev za svojo prismojenost.
PAPAGAJ — BOKSAR
Nekemu berlinskemu slikarju je ušel papagaj. V liste je dal naslednji oglas: Ušel je papagaj, modrozeleni samec Kitči. Govori gladko, teče 10 m v 12.8 sekunde, če ga vprašate: Kako se boksa Schme-ling? dvigne desno nogo, stisne kremplje in se postavi v borbeno pozo. Izročite ga
Ameriški Indijanci so imeli posebno priljubljen denar: pernate čopke z glav rdečih žoln. Med belci v Virginiji je bil tobak dolgo časa plačilno sredstvo. Delavci, duhovniki in uradniki so prejemali plače v tobaku, ki so ga bila polna skladišča. Ljudem so dajali potrdila, kolikšnega dela tobaka je lahko deležen. Ta potrdila so bila prvi korak k papirnatim ameriškim bankovcem. Domačim na otokih Južnega morja dajo še danes za klobaso tobaka več kot za najlepši zlatnik na svetu.
Med zamorci v Kongu je dolgo krožil denar vz bakra, v obliki križca. S tem denarjem so kupovali žene. Še marsikaj je bilo po svetu, kar je služilo ljudem za plačilno sredstvo. Tako tudi lasne igle, obročki iz kovin in lesa, drobni kovinski zvončki in čolnički so bili posebno v Siamu priznan denar. Indijanci so kupčevali in plačevali z ostmi od sulic, stari Galci so imeli za denar čudovito lepo izdelane zapestnice.
za nagrado ...« Ta neobičajna tiralica je imela uspeh. Papagaja so kmalu prinesli v slikarski atelje.
ADAM IN EVA — DOBROTNIKA
Na neki dobrodelni prireditvi v korist bolnišnice v Teddingtonu so prikazovali živo sliko iz raja, z Adamom in Evo. Več sto deklet se je prijavilo za vlogo Eve. Od pastorja je prišlo pismo, kjer se je pobožni mož zgražal nad prireditvijo in zagrozil, da se pravi kristjani prireditve ne bodo udeležili. Prireditveni odbor pa je vztrajal pri svojem in Adam in Eva sta 8 svojo privlačno točko prinesla lepe denarce v dobrodelni namen.
ROBEC — BAROMETER
Namreč, gospodarski barometer. Tako trdi tovarnar za izdelavo robcev v Ameriki, Hesse. Kadar ljudje kupujejo robce, je gospodarsko stanje boljše. Dve tretjine nakupa robcev v Ameriki pade na zadnji del leta, ker so ti priljubljeni predmet za bož:čne darove v Ameriki. Robci za dame so postali v Ameriki večji, kupujejo jih pa več moški kakor ženske.
DOLARSKI MILIJONARJI
Pred nastopom krize 1. 1929. je bilo v Zedinjenih državah 5l2 ljudi, ki so imeli na leto dohodke nad milijon dolarjev. Poslej so milijonarji nazadovali, 1. 1936. jih je bilo 61, leto kasneje 49. Leta 1937. je bil samo še en milijonar USA, katerega letni dohodek je presegal 5 milijonov dolarjev.
Zono Je prodal na obroke
Po naključju so prišli v severni Švedski na sled prepovedani kupčiji z zakonito ženo. Nekemu cestnemu delavcu se je prijateljeva žena tako dopadla, da je ponudil tovarišu 200 kron, če mu zakonsko družico proda. Mož in žena sta bila sporazumna s tem, delavec je plačal prvih sto kron, ostalo se je zaobljubil v posebni pismeni pogodbi, da bo plačal v obrokih.
žena se je preselila h kupcu, ki je vsak mesec točno izlačeval nadaljnje obroke. V pogodbi pa niso mislili na to, da bi žena lahko zapusFla kupca. Ta je namreč na lepem izginila in šla služit. Kupec, ki je
bil medtem že plačal 160 kron, je šel za njo in zahteval od njenih gospodarjev, da mu vrnejo ženo. Toda, žena ni pr stala na to, mož se je razjezil, razbil mizo in vrata ter šel.
Gospodar je tožil. Med razpravo je prišlo na dan, da ima žena prav za prav drugo ime in ne kupčevo. Mož je moral zadevo pojasmti in ko se je skliceval na pravilno podpisano pogodbo, so ga sodniki najprej zašili zaradi nasilnega vloma v stanovanje, za svoj nakup žene na obroke bo pa odsedel še posebno kazen.
MALI OGLASI
CENP MALIM OGLASOM* V uillb oglasih tun vukt nudi M DJf' UIHOlki ortstolblos ca Iv oglase la din 6.— Draibe oraktlel dooltovania In čonltovaolskl oglati dlo I.— oo besedi NaimanlU rnesek ta le oglase le dlo 10.— Debelo lltkaoe besede et računalo dvolno Oglasni davek ca enkratno oblavo cnaSs dlo 2.—. Znesek ta male oglase se olačole takol orl naročila oclrnras ga •« vooslati e olsmo sknoal r naročilom ati oa oo oottnl ootočnlcl na čekovni račun ll It.41» Ta var olsmene odgovore glede malih oglasov se mora nrltoillt mamka ta 3 din
Razno
»HERMES«
enoletni trgovski tečal sprejema dnevno prilave. Praktičen sodoben trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte pro spektel Maribor, Zrinjskega trg 1.	5894-1
Posest
Ugodno prodam
PARCELO
obsegajočo 1143 m1, na Zgornji Hudinji pri Celiu. Naslov v upravi »Večemika« v Celju 6152—2
Kupim
KUPUJEM BLAGO in ga Prodajam. Starinarna.
Pobrežje, Aleksandrova c. 31.
6155—3
Prodam
POHIŠTVO
sobe in kuhinje se poceni uro da. Tyr«eva 7.	6111-4
Dobro ohranjena
SPALNA OPREMA se ugodno proda. Nasi. v upr. »Večemika«.	6145—4
Stanovanja
DVOSOBNO IN ENOSOBNO STANOVANJE
se odda. Pobrežje. Aleksan-drova & 16.	6143—5
STANOVANJE
oddam 15. julija v najem. 2 sobi. kabinet, kuhinla in pritikline. Koroška c. 63.
6144—5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Olavni trg 4. trgovina.	6153—5
Sobo odda
SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Koroška c. 41.
6146—7
Službo dobi
SAMOSTOJNA GOSPA
sprejme takoj sostanovalko, ki lahko kuha. Naslov v upravi.	6147—7
Lepo opremllena. velika SOBA
(jedilnica, spalnica) z 2 posteljama. souporaba kopalnice, se odda. Naslov: Razlagova ul. 24-1. desno. 6148—7
Odda se lepa. meblirana SOBA
Jože Vošnjakova 20. Mučič.
6149—7
Dopisi
M. P.
Ni mogoče! Pridem zvečer, pričakuj me. Mila. 6151—12
UČENEC(KA) z malo maturo se sprejme. Foto centrala Vlašič. Jurčičeva 8.	5981-9
Sprejme se
POSTREŽKINJA
Vprašati Cvetlična ulica 29. vrata 1.	6150—9
Čitafte „ V ečer nik “
Najboljše
hosouno
apno
Rpnenlce Rnt. Blrolla, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla L|ubliana, Dalmatinova ulica 1C
Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglas) po ceniku — Rokopisi se uc rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in nprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev II 409