SLOVENSKI VHIMK CELOVEC PETEK 12. MAJ 1989 Letnik XL!V. Štev.35(2458) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P.b.b. Haider že podpira ,,domovim zveste" Tudi kot designirani koroški dežeini glavar Haider ne bo postal nezvest svojim ..domovini zvestim društvom". Te ni hvalil le v prvi televizijski izjavi po sklenitvi pakta z OVP, še posebej jih je izpostavil kot resne partnerje ob „omizju", in kateremu naj bi prisedli tudi zastopniki slovenske narodne skupnosti. Smo torej spet v času, ko Slovencem podtikajo domovinsko nezvestobo. Toda „ze!o zavestna nemško-koro-ška miselnost - še posebej deželnega glavarja -Koroški še nikoli ni koristila. Dvojezični pouk: maja prijave! V mesecu maju je na Koroškem vpisovanje šoiarjev-začetnikov v ijudsko šoto. To je tudi čas prijav k dvojezičnemu pouku. Za točen termin vpisovanja se pozanimajte pri vodstvu posamezne šoie. tzkoristimo možnost in poskrbimo, da se bo čim več otrok učiio v obeh dežeinih jezikih! s Haider, ne hva!a! V torek se je odpor proti deželnemu glavarju Haiderju prvič manifestiral tudi pred deželno vlado. Komite osebnosti iz raznih političnih skupin in svetovnih nazorov je sočasno, ko so trajali pogovori med OVP in FPO o novem deželnem glavarju, izpričal svojo zaskrbljenost, da bodo med drugim tisti, „ki sejejo ločitev, pač poželi Haiderja". S!ovenci od Haiderja____ nimamo kaj pričakovali! Na Koroškem je odločeno, premik v desno je dokončen! To je na kratko povzetek ponedeljkovega dogovora med koroško ljudsko in svobodnjaško stranko, ki predvideva izvolitev desničarja dr. Jorga Haiderja za deželnega glavarja za celotno legisla-turno periodo koroškega deželnega zbora, se pravi, do leta 1994! Za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem ta dogovor, ki bo v naslednjih dneh z izvolitvijo Haiderja samo še formalno potrjen, pomeni, da od novega deželnega glavarja, ki je po vsej Avstriji in preko meja znan po svoji ponemčevalni nem-škonacionalni politiki ter po drugih nastopih, na katerih se je izkazal za enega glavnih zagovornikov boja nemških nacionalistov in večnih vče-rajšnežev proti slovenski manjšini na Koroškem, nima kaj pričakovati. V prvi reakciji na dogovor med ljudsko stranko in svobodnjaki je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v tiskovni izjavi poudarila, da slovenska narodnostna skupnost v Haiderju ne more videti svojega novega deželnega glavarja ter da prav Haider na Koroškem krepi „pri-mitivni antislovenizem". ZSO nadaljuje, da je prav Haider sprožil vse iniciative v škodo slovenske narodnostne skupnosti. V izjavi ZSO je nadalje rečeno, da ni mogoče mimo diskusije o Haiderjevem odnosu do polpreteklosti ter žalitve vseh tistih, ki so trpeli in umirali pod nacizmom. „S svojo politiko Haider ni zrel za današnjo Evropo", izjavlja ZSO in meni, da bo deželni glavar Haider veliko breme za Koroško ne samo v evropskem obsegu, temveč še posebno za Delovno skupnost Alpe-Jadran, ki se zavzema za sodobno in odprto politiko sodelovanja preko meja ter za spoštovanje sosednih kultur in jezikov. stran;) Že kar v prvi izjavi je Haider pokazat svoj pravi obraz: ZSO je ozmerja! kot komunistično organizacijo, ki ne zastopa narodno skupnost, ampak strankarsko pohtične interese. To je dokaz, da v FPO podpirajo nemškonaciona!ne in faši-stoidne tendence", je deja! tajnik ZSO Sturm. „Cep!je-nje in izrivanje sta bi!a že vedno etementa manjšinske poiitike FPO." K Haiderjevi izjavi, da „ima z zavestnim nemško-koroškim miš!jenjem tudi razumevanje za manjšino", pa je Sturm deja!: „To je zgodovinska ironija, saj je že prvi nacistični koroški deže!ni g!avar Paw!ovsky !eta 1938 v Šentjakobu uporabi! skoraj iste besede. S!edi)e pa so izse!itve, usmrtitve in antifašistični upor". PREBER!TE 2 Heute im Stovenski vestnik 3 Dunaj: Komemoracija za selske žrtve 4 Lipuš in Fuchs brata v Šentjakobu 5 Koroška v zrcaiu 6 Prireditveni kotedar 7 V tem tednu na teteviziji in v radiu 8 Stovenski vestnik vsepovsod - Tek prijatetjstva Protest v Ljubtjam LJUBLJANA - Potem ko odvedli na prestajanje v so miličniki minuli petek pred kazensko poboljševalni dom Kliničnim centrom v Lju- v Dob, se je zganila vsa slo-bljani aretirali Janeza Janšo, venska demokratična javko je prišel na pregled in ga )&;/)c na 2. stran;) 3osvet:,,Pomožna konstrukcija" pravno oporečna! Urad zveznega kanclerja je kot smo že poročali v prejš-tji številki - osrednjima orga-tizacijama koroških Sloven-:ev poslal pismo o predvide-rem sestavu manjšinskega ;osveta. V načrtu je kot :astopstvo koroških Slovencev predvidevnih osem čla-lov Narodnega sveta, od tega itirje nadomestni na sedežih ZSO. Taka konstrukcija pa rte bi bila pravno izvedljiva, az. tudi ne bi mogla obveljati f primeru pritožbe na upravno sodišče .To se je razjasnilo, ko so se na Dunaju člani delegacije ZSO pogovarjali z zveznim ministrom inž. Ettlom. Kot je v zadevi sosveta za slovensko narodno skupnost na Koroškem dejal šef ustavne službe pri Uradu zveznega kanclerja dr. Holzin-ger, pismeni predlog, ki so ga prejele stranke in organizacije, namreč „pravno ne predstavlja najboljše rešitve", temveč je le ..pomožna konstrukcija". Predlog ne bi zdržal pravnih ugovorov ali pritožb. Tega se zavedajo tudi v uradu zveznega kanclerja. Delegacija ZSO, ki so jo sestavljali predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, podpredsednika Ludvik Ogris in Franc Kukoviča ter tajnik dr. Marjan Sturm, je v zvezi z vprašanjem sosveta poudarila, da bi obvezujoča izjava zvezne vlade o lokaciji, tipu in začetku javne dvojezične fda/jc na J. .stran;') 2 12. maj 1989 SLOVENSKI VESTNIK Frog/Aco/z/Zko okrog s/oA-čko korožkego dežc/z/eg// g/ovorjo jc od/groz/a, vzpoz; ^voAzodz/jožkc S7z-/;z;kc pod vod^/vozz/ Vdzgo Do/dczjo v ov.s/z-Zj.skZ z;zz/roz;j; po/z7k/ yc z;c.sprcg/cz/cz!. očZ/cz;. Od z/ekdo/zje Fz/A7, zdrz/žcvo/kc Avojcča.sz;;/; zmcZi/ov, v ko/Z- KOME dr. FR^VCAd/1 Z1VA7TA7A A MEZ4DRŽEM !^POM H/UDERJA kor se n;so že prej zzzaž/Z v vc/;k;7/ .s7roz;koA;, o: kra/ko-/rajnega zz/cdoAzdo/zja o/z začela osczz/dc.sc/ZA; /e/, ko so ^vo/zodajak/ pod aesreč-z;;a; .S/cgcrjczzz pr/ž/Z ce/o do v/adz/ZA; čas/;, s /czz; pa A; k ra/Z /ad; zga/zZ/Z vo/ZAcc d; č/aae, se je /Va/derjeva s/raz;ka po ^vojczz; /coagre.sa v /aa-^/zracka opoa;og/a. aaaovo jbraara/a /er zdaj do/oča ZdcoAožko s ra er. Zadado ;a s/ra/eg;jo desaega po//7Zč-aega /aAzora v /t v.s7r;j/. FrZča srao po/ar;'zae;j; av.s-/r/j.sdega podačaega ž/vAjc-aja. .s spre/ao zz/cžaa/co deraago.šd/d, pop;d;.s/;'ča;7; /er aea;.s'doaae;oaa/ad; ge.se/ /a /de/ozzza) aprav/čeao krZ-/Zko e/ad/;raae po//7Zkc /a e/a-AzAZrazaA/ po//7Zkov Aparaj.sde daj/ž/ce, korapc/ja Z. pd.j ^Z AVa/der pr/dod/ra po/eac/a/, o da/erera njegova preddod-a/da Fe/er a/; 5/eger že saaja/; a;.s/a raog/a. /a /o /z vsed draždea/d s/ojev /a wed s/a-ro.s/rad .s/rad/ar preAz/vah/va. A/a/der je spozaa/, da je njegov po/eac/a/ .s/rž/ od aeraždoaac/oaa/aega /adora a/Z - v Av^/r/jZ s d o raj aeod-s/oječega - d/a.s/čaega /ZAze-ra/aega /adora. Za oddržaa-je /ed so/Z/ces' ra a zado.s/aje/a FraZ/n/govn oz. ^cdra/d/ova - /a aedaj njegov/A/ pr/raer-a/d de.sed aa prasera rae.s/a od pravem časa. Doma /ado v važk/A; d/.sdo/edad do/ v p/vn/cnA; aa podeže/ja ž/r/ svo/o v.sez;avzočnzz.s/ /a droa/Z po/Z/Zčaega r;a.spro/aZ-da, d/ vanj s/rrra do/ zajec v dačo. Z/a.s/Z pa je v zadaj/d /eda/d v dos/ej več a/Z raaaj ceraea/Zrar;o av.s/r/j.sdo strankarsko po/Z/Zdo vnaža/ /ad; novo dva/;7e/o.' s svojo jasa o Zzpovedjo v vo/Z/aea! doja aa Forosdera, ^o/aograždear Za P/ro/.sdera, aarareč, da se svododajad/ pod ajegov/a/ vods/vora po/egajejo Zzd/jačao za raežčaasdo v/a-do, je opas/Z/ dos/ej ve/javno s/a/Zžče APč). d/ se je v pre/e-d/os/Z /radZ/a proj/dra/Z do/ s/raada sred/ae Za ZzeaačZ/ve po/Z/ZčaZd /adorov. ,S' /o Zzjavo pa je ddra/Z zase pr/dod/va/ Zdeo/oždo vod-s/vo avs/rZjsdega raežčaas/va, d/ se samo z zdraževaajera svoj/d sZ/ /addo zaed/ ae/jad-/jeaega Za ae več po/redaega /do.sedazpega) socZa/dea/o-dra/sdega v/adaega par/aer-ja. Pado aas/av/jeaa /ZaraaZca je aa Forožkezz; očZ/ao že rodZ/a sadove; g/ododo aego/ovos/ vseavs/r/jsde /jadsde s/raade, dado re-agZra/Z aa /o svododajaždo ojeaz/vo, pa ZzprZčaje spre-a;erada aa če/a O FF, k/ je saa/o Zzraz popo/ae po/Z/Zčae drezg/avaos/Z Za je /addo /e zgo// predodaa režZ/ev. A/aZderjeva s/ra/egZja, d; ga dos/ej Zzdazaje do/ aevarao-spre/aega popa/Zs/Zčaega po/Z/Zda sdrajae desa/ce Za d/ je doačao s7r///eg/ja /rdaega jedra av^/r/j7kega raežčaas/va /dar ae aazadaje doda-zaje /ad/ preasraerZ/ev jZaaa-ča/d /okov Zadas/rZje Za gospodars/va v d/agajae svo-dodajade s/raade - /e drae/tj-s/vo v svoj/ Zdea/Z/ZdacZjZ z PaZdo že a/ reag/ra/o v /ea; sra/s/a Za opazaje /reaa/a; po//7ZčaZ razvoj), v Fvrop/ ;;Z edZas/vea pojav, podode/; razvoj je dZ/o opazZ/Z v Fran-c/jZ, kjer pa je vzpoa desaoeds/reraZs/Zčaega vodZ-/e//a „Froa/ aa/Zoaa/" Fe Feaa že as/av/jea. Poda, dar ve/ja za FraacZ-jo, že zda/eč ae ve//a za /S vs-/rZ/o. s/o/e/ja /rajajoča repa-d/Zdaasda /radZcZja jraaco-sdega /jads/va, g/ododa aa/Z-jažZs/Zčaa zaves/, d/ zajeraa /adZ raežčaasde s/oje, dor-deaa /ev/ca /er orgaa/z/raao de/avs/vo, d/ ve,ddaj je po/redea sdapea Za zdražea aas/op ae g/ede aa s/raadar-sde d//ereac/ac/je, Za a e aazadaje /Zdera/aZ /Zsd, so draa/a preprečZ/Z aerao/eao ras/ /epeasd/d dreves v jraa-cosda aedesa. Pas/aos/Z, d/ so v /tvs/rtj/ povsea; aerazv/7e; deraodra-/Zčae sZ/e Za /ev/ca A/a/derja aa Ačoroždera vsedador raso dZ/Z dos, predvsera po dr/vdZ dorožde soc/a/deraodracrje, d/ se svododajadora v aode-aera /reaa/da a/ ojeaz/vao pos/avZ/a po roda, raarvečj/d je v raars/čera do/e/a predZ/e/Z ce/o Zz desa/d pozZc/j - za/o /adZ aj/dovo /araaaje od ZzgadZ deže/aega g/avarja ae zas/až/ aZ/Z eae so/ze, Zzgado s/ Zraajo prZpZsa/Z Zzd/jačao šara/ sed/. Vpražaaje pa je, a/Z do vseavs/rZjsda /ev/ca dos AAaZ-derjeveraa aapovedaaeraa aasdoda aa avs/rZjsdo v/ado. Prav go/ovo ae z dosedaajo /ad/Zdo, d/ aa ea/ s/raaZ aepreaedoraa dr/čZ.' g/ej/e ga, jažZs/a/ po drag/ s/raaZ pa /adZ dos/ej predvsera aa Daaaja ze/o pr///ad/jeaa /ad-/Zda „popo/ae /gaoraace" ae do za/eg/a. Perae, d/ j/d odpZ-ra, so aarareč /erae daevae po/Z/Zde, raa/Zd /jad/, pa čeprav a/so /erae v/sode d/že, so pač /erae d/ža/dov. Aa /Z so raed drag/ra/ ajegov/ vo/Z/cZ, pa če/adZ aos/jo v žepa soc/a-/Zs/Zčao par/Z/sdo daj/ž/co, da Zraajo pose/ d/ža/da v odČ/a-sdera s/aaovaaja. .S'dapr;eraa Zdeo/ožderaa aasdoda raežčaasdega /adora Za desa/ce raora s/edZ/Z sdapea odgovor /ev/ce, d/ pa je /reaa/ao v dejeaz/vZ Za je sarao že po sreč/ /Za raorda zarad/ osedaos/Z Vraaz/zde-ga) v v/ada/ preraoč/. ,S'dap/;o prepreč/7/ /orraZra-aje Za aerao/ea podod raežčaas/va pod vods/vora Adrga AAa/derja v /ado Za/eaovaao „/re/jo repad/Zdo" je aa/oga časa. Faj/Z ž/ev/7da a/Z pojera ,,/re/jZ" s/a d/7a za /Ivs/r/jo -Za predo aje za ves sve/ -eadra/ že asodaa. HEUTE IIVI „Haider nicht Landeshauptmann der Kamtner S!owenen" Aa e/aer ers/ea ^/e/Zaagaadrae des Zea/ra/verdaades s/otveaz-scder OrgaaZ.sa/Zoaea zar Des/gaZeraag AAa/ders žara Faades-daap/a/aaa darcd d/e O VFdeZ^/es, daj/ d/es/o/veaZscde Vo/ds-grappe AAa/der a/cd/ a/s Zdrea Faadesdaap/raaaa sedea daaa. .,AAa/der /var es aara/Zcd, der deapr/ra/7/vea ^a/Zs/oveaZsraas Za Fara/er; gese/Zscdaj/sjadZg geraacd/ aad der a//e vvesea/ZZcdea, gegea d/e Aa/eressea der Vo/dsgrappe gerZcd/e/ea Aa/7Za/Zvea eZage/eZ/e/ da/", deZj// es Za der Presseaasseadaag des Zea/ra/-verdaades Za der aacd jes/geda//ea tv/rd, daj/ se/'a Verda//aZs zar j/Zags/ea Vergaageade/7, se/ae Be/e/dZgaagea a// jeaer, d/e aa/er dea/ /Va/Zoaa/sozZa/Zsraas ge//7/ea da//ea, a/cd/ wegd/sda-/Zer/ werdea doaaea". In der Erklarung wird fer-ner betont, „da8 mit dieser Politik Haider nicht europa-reif ist und daher ftir das Land Karnten eine groBe Bela-stung darstellen wird. Es mag stimmen, daB man mit ewig-gestrigen Signalen in Karnten „Schneller als erwartet hat der designierte Landeshauptmann Haider sein wahres Ge-sicht gezeigt. Seine Verun-glimpfung des Zentralver-bandes als kommunistisch be-statigt wieder einmal, daB von der FPO deutschnationa-le und faschistoide Tenden-zen gefordert werden. Spal-tungs- und Ausgrenzungspo-litik waren schon immer we-sentliche Elemente der FPO-Volksgruppenpolitik in Karnten", heiBt es in einer Erklarung des Sekretars des Zentralverbandes dr. Sturm. Haiders Ton zeige sieh an, wie er mit ali jenen umzuge-hen gedenke, die nicht seiner Meinung sind. Als Ironie der Geschichte bezeichnete so-dann Sturm die Erklarung Haiders, mit bewuBter deutschkarntner Gesinnung auch Verstandnis ftir die Volksgruppe zu haben, wenn man wisse, daB der erste Na- Wahlen gewinnen kann, je-doch fiir Europa, fiir die Ar-beitsgemeinschaft Alpen-Adria und ftir eine moderne, aufgeschlossene Politik ist das eine Zumutung". Die De-mokraten im Lande seien daher aufgerufen, der deutsch- zilandeshauptmann von Karnten Pawlovsky im Jahre 1938, nach der Machtergrei-fung der Nazionalsozialisten, in St. Jakob i. R. davon ge-sprochen hat, daB ein bewu8-ter Nationalsozialist gerade wegen dieser Gesinnung auch Verstandnis fiir die sloweni-sche Volksgruppe hat. Die Folgen dieses „Verstandnis-ses" sind bekannt: Vertrei-bung, KZ, Tod und antifa-schistischer Widerstand. Ein zukunftiger Landeshauptmann, der solche Aus-sagen trifft, die eine fatale hi-storische Parallele haben, muB damit rechnen auf ent-schlossenen Widerstand zu stoBen. Es bleibt dabei, Haiders Signale an das Ewig-Ge-strige erfordern von allen An-tifaschisten und Demokra-ten: Wehret den Anfangen!" heiBt es abschlieBend in der Presseaussendung des Zentralverbandes. nationalen Politik Haiders entschlossen entgegenzutre-ten, wird vom Zentralver-band verlangt, der Haider auch aufgefordert grundle-gend umzudenken." „Dies mtiBte bedeuten, daB er eine volksgruppenfor-dernde und nicht eine restrik-tive Politik zu seinem Ziel er-kliirt. Die erste Moglichkeit dazu ware, daB er der Errich-tung einer offentlichen zwei-sprachigen Handelsakademie in Klagenfurt/Celovec keine Hindernisse in den Weg legt", heiBt es abschlieBend in der Erklarung des Zentralverbandes. Auch die Grtine Alternative spricht sich gegen einen Landeshauptmann Haider aus, „da die Gefahrt bestehe, daB Karnten damit in eine po-litische Isolation geraten konnte und die internationa-len Beziehungen unseres Bundeslandes einen schwe-ren Ruckschlag erleiden konnten, aber auch die Volksgruppenpolitik ver-starkt unter den EinfluB deutschnationaler Krafte geraten wtirde", heiBt es im Grtinen Pressedienst. Bun-desgeschiiftsfuhrer Voggen-huber meinte, daB Haider als Landeshauptmann fur die slowenische Volksgruppe keine Verhesserungerwarten lasse und fordert ihn auf, sich offentlich von seiner Aussa-ge, daB Karnten erst dann frei sein werde, wenn es deutsch ist, zu distanzieren. Auch im Pressedienst der KPO ist davon die Rede, daB „der Pakt zwischen der Kamtner OVP und der FP, der Haider zum Landeshauptmann kuren soli, fur das Ansehen Kiirntens ein schwerer Ruckschlag ist." Haider bestatigt Befurchtungen: Anieihe bei erstem Naziiandeshauptmann Pawiovsky? Beirat: „Hiifskonstruktion" ist rechtiich nicht haitbar! Zweisprachige HAK: Bund braucht keinen Antrag Karntens D/c voz?/ A/!/o//c.\A;//;z/cr//o;/ /7// ,Sc/;rc;7?cz; oz/ /Z/c hcZ/Zc/; Zczz-/roZoz'g//z;Z.s///Zo/;cz/ /Acr FZ/rz;/z;cz ^/otvcz/cz/ dcrzcZ/ vorgese/zez/e Foz/s/r/zk/Zoz; dej Vo/k.s^z///zpc/;hcZr///c.s j;/r <7/c .s7owcz/Z.sc/;c Fo/k.sxz*///zpc zz//7 ocA;/ MZ/g/ZeJer/t dc.s Ažo/c.s /Zcz* FZZ/*/;//;cr S/o-rvcz/cz/, dovoz/ v/cr Fr.sY//zzz;;7g/Zcdc/* /;//j <7cz; .SZ/zcz; dc.s Zcz//ro/-vcz*ho/!//cA s/orvcz/ZscZ/cz- Oz*goz//AO/Zoz/czt, w//zdc e/z/cz* rec////Z-cA/cz/ A'z-;Zj//z;g Azz/v. c/z/cr /tz;jčcA//;/z;g Aze/zz/ VcruY///!/z