Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. pfttvo in upraviteljstvo v Lt gledališkem poslopju. Ptuju izhaja vsaki drugi petek, HD z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. ■ se ne vračajo in se morajo bdopondvljka pred izdajo do-fcne Številke vposlati. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1,— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/a strani K 16.— 'A strani K 8.—, '/» strani K 4.-V„ strani K 2.—, »/« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. k 13. V Ptuju v nedeljo dne 30. junija 1901. II. letnik. Naši deželni poslanci. I Deželni zbor v Gradcu je sklican, ali naši slovenski Juici so zopet ostali doma, in pri tem se jim niti [eke ni zdelo svojim volilcem povedati zakaj, da hočejo svojih mandatov posluževati, za katere so Seje prosili in katere so le zategadelj dobili, ker so petom vsakojake lepe obljube delali. Da. niti kmeč-I shodov ae ti gospodje ne upajo sklicati, da bi se aj opravičili, temuČ oni hočejo le volilne može sku-B zbrati in se na tihem posvetovati, da bi tako vo-■ ja nič ne zvedeli, po čem gospodje koprnijo. Ido, kdor razmere na spodnjem Štajerskem pozna, a naši kmetje slabejše živijo in manj denarja no. kakor kmetje na gornjem Štajerskem. Bogata tajerska dežela je toraj dolžna ubogemu slovenskemu netil odpomoči in sicer skoz zidanje železnic, regu-cijo rek, brezobrestnimi posojili in denarnimi pod-orami za kmetijska društva. Dalje, naše kmetsko tvo noče nebenih novih davkov, ampak zmanj-tje sedajnih, posebno deželnih doklad na žganje. lonecno zahteva naš kmet pravično predrugačbo ■edajšnega volilnega sistema. Kmet plačuje davke avno tako, kakor ljudstvo v mestu, on hoče toraj [onsumna društva, njihov začetek in konec. |evanja starega zapeljanega štajerskega kmeta o konsumnili društvih (Konec.) Marsikdo misli, da pri konsumnem društvu ni itroškov. Pa jih imajo le dosti. Konsumno društvo o drugi, kmet pa mora dober stati s svojim prečenjem in hrbet nastavljati, da ga drugi bičajo. Trgovec pa dela in vodi vse sam, a, vkljub vsemu fcdevanju pride vsak teden veliko pridnih trgovcev i boben. Kmet stopi sam sebi na noge, če h konsumnemu jnštvu pristopi. Veliko lažje proda zase poljske pri-T», ko jih ima le malo na prodaj. Konsumno društo [nabere od vseh udov veliko množino. Ce pa kupec jko zalogo žita vidi, hoče vredno kupiti. Gotovo ste se ■a sejmih prepričali, da kedar veliko živine pripe-o. so tudi kupci svojeglavni in le po nizkih cenah HO. svojega poslanca sam voliti in ne še le prej volilnega moža, ter zahteva pomnoženje kmetskih poslancev, tako da ne bodejo imeli meščani, ampak kmetski stan večino v deželnem zboru. Kaj pa zahtevajo gospodje doktorji in profesorji, katere so ubogi spodnještajerski kmetje izvolili za svoje deželne poslance? Oni vpijejo; „Pročod Gradca„! to se pravi, oni hočejo imeti svoje c. kr. namestništvo za Spodnji Štajer, svoje višje deželno sodišče, svojo finančno direkcijo, svoj deželni odbor, da bi mladi gospodi doktorji, njihovi sinovi tam lepe službe dobili in da bi tudi drugi gospodje po 5000 gld. v svoj žep vtakniti zamogli brez da bi jim treba delati bilo, kakor profesor Robič. Kaj bi mi storili, ko bi Nemci tej želji ustregli ? Mi bi mogli dvojne davke plačevati, da bi vse te nove urade zdrževali in naše vrle doktore in njih soproge, njihove sinove in žene teh, in potem še vse druge sorodnike te družbe rediti! Dragi kmet! kar ti potrebuješ in zahtevaš, vsega tega tvoji poslanci nočejo. Kar pa tebi škodi, to hočejo oni, in k temu hočejo te tudi pregovoriti; gospodje pa hočejo dobro jesti in piti, ter nič delati, kakor g. Robič — na stroške kmeta. Ako si toraj pameten, poženi vse te gospode pri prihodnjih volitvah k zlodeju, potem Če se kmetu dobro godi, tako se godi dobro tudi vsem drugim stanovom. Ali so trgovci krivi, če na Ruskem in v Ameriki pridelajo veliko pšenice in se cena zniža? Ali so trgovci krivi, da vredna ogrska pšenica poplavlja trge ali tržišča po naših deželah in ceno tlači? Ali so trgovci krivi, da mraz ali toča nam kmetom žito in vinograde uniči, da potem kmet nobenih dohodkov nima? Ali so trgovci krivi, če je kmet prevzel od svojih starišev posestvo z velikimi plačili, tako, da ga že obresti zadušijo, in če je moral za prevžitek najlepše njive prepustiti? AU so trgovci krivi, če mora sin k vojakom? Mesto da bi sin doma delati pomagal, mu mora oče še denarja pošiljati; namesto sina pa dragega hlapca plačevati. Ali so trgovci krivi, če kmetu ogenj vse poslopje smejo oni mirno svojo „obstinenco" goniti, kajti potem | ne bo šlo več na tvoje stroške. Klin s klinom. Gospod Jonas, urednik „Gospodarčeka" trgovcev ne more trpeti. Advokate in doktorje ima rad, te hvali pri vsaki priložnosti, trgovci pa so mn na pol vragovi. Da bi tudi kmete proti kramarjem naščuval, domišljuje si vsemogoče laži. Tako piše on v Štev. 2 „Našega doma": „Samo, kadar kmet prinese denar v štacuno, tedaj imajo za nas sladke besede rekoč: „Stric, kaj pa bo dobrega?" Drugači pa nam za hrbtom osle kažejo in nas imenujejo „bindišer troti". Pred svetom nas tako sramotijo, kakor da bi bili kaki divjaki." Mi smo takoj vedeli, da ao te trditve zlagane, ali, da bi mi ljubemu g. Jonas-u ne storili krivice, odgovorili smo sledeče: - „Gospodarček" pripoveduje v svoji zadnji številki, da so trgovci, kateri kmeta, ko pride k njim kupovat sicer prijazno pozdravijo s sladkimi besedami: „Stric, kaj pa bo dobrega?" Drugači pa nam za hrbtom osle kažejo in nas imenujejo „bindišer troti". Mi sicer nismo kaj takega še nikoli slišali, ali, ako „Gospodarček" po domače „Naš dom" to pripoveduje, mora že res biti. Mi bodemo našim bralcem dokazali, da mi s kmeti tudi resnično držimo in ne tako s trgovci, kakor „Gospodarček" lažnjivo trdi. Mi tedaj tem potom tirjamo in zahtevamo od urednika „ Našega doma", g. Jonas-a, da nam imena tistih malopridnih trgovcev imenuje, da bodemo tudi mi naše bralce pred takimi trgovci svarili in da bodejo potem naši bralci vedeli, kateri trgovci slovenskega kmeta zasramujejo in izdajo. Ako pa nam g. Jonas imena tistih trgovcev ne imenuje, potem je onsamso- sežge, Če mu živina pogine, če svinjska kuga veliko škodo napravi? Ali so trgovci krivi, če živina ne gre v denar, ker tujih kupcev ni? Ali so trgovci krivi, če trgovci s prešiči svinje zdaj veliko ceneje plačujejo ko poprej? Ko je bila hrvaška meja zaradi svinjske kuge zaprta, so se svinje v naših krajih dobro prodajale, zdaj pa hodijo kupci večjidel na Hrvaško, ker svinje tem ceneje dobivajo. Kje so pa bili prej tisti čarovniki, ki hočejo s praznimi obljubami kmeta po tako nevarnem podjetju kakor je konsumno društvo, v bogastvo spraviti? Varuj se jih! Varuj se, dokler ni prepozno! Če bi kmet od konsumnih društev kakega zboljška pričakoval, je ravno tako, kakor če bi ga oči bolele in bi si on nogo zavezal! Velikokrat se kak svet prav lepo bere in govori, pa v resnici se še le vidi, da ni nič kruha iz te moke. Svoj stan si bo kmet še le tedaj zboljšal, če ne bo brez potrebe na vsak semenj hodil, pa denar zapravljal, namesto da bi doma kaj delal; vražnik kmetskega stanu, lažni in slepar. „G os p o dar č e k"! ven torJ z imeni kmečkih sovražnikov." Mesto da bi on sedaj naznanil imena tisti krivičnih trgovcev, ali pa priznal svojo laž, poskfl se g. Jonas v štev. 3 BGospodarčeka" po sledeče J receptu ven nizšvindlati*: On piše: „A 1 i si ti naš sodnik? „Štajerc" je ki zelen od jeze, odkar izhaja naš list. PosebJ mu hudo dene, da smo mu mi kar korajžnol obraz povedali, da je nemčurski kramarski lid On sicer taji, vendar se izda vsaki trenutek. 1 zadnjem listu se je zopet zavzel za trgovec, kaj teri se kmetu od spredaj sladkajo, od zadaj rn pa pravijo nbindišer Irotl". »Štajerc", ki i pravzaprav moral kmete braniti, se je d vzel v zadnji številki za take trgovce, ter zd kričal nad nami: „Povej imena takih trgovca sicer si lažnik." Oj ti neumni nemškurček ti Misliš, da si ti naš sodnik, misliš, da smo j mi dolžni odgovarjati, misliš, da je treba sam za renčati nad nami in nam skoči Free v hlal „Štajerc", ti si bil že od nekdaj nesramen ii si še zdaj. Ce pa hočeš imena onih trgovci izvedeti, pridi k nam, izvedel boš trgovce pa k tudi nekaj druzega. Ljubi g. Jonas! Mi vsekakor nismo tvoji sodnikj ali vsakdo in naj si bo še najpriprostejši težak ii kmetski hlapec, sme o možu, ki ljudi nalaže in ščura soditi in ga obsoditi, ga izdati in opljuvati. Mi a bomo k tebi prišli, pač po bodemo tukaj prd 20.000 bralci „ Štajerca", samimi poštenimi kmetij vedali. kaj si ti, in ako se čutiš nedolžnega, idi sodišču pa nas toži. Ti si že leta sem prikrajševalei časti iz navade in lažnik. Ti veš sam najbolje, koli krat si že zaradi tvojih lažij imel opraviti pri sodišču Ako pa "se tebe zaradi tvojih lumparij zgrabj za vrat, potem pričneš se jokati in prosiš za cfl Če ne bo za vsako malenkost tožil in po soj nijah hodil ter ves svoj denar zapravdal; Tisti je n^ bolj moder, ki se v nobene tožbe ne poda; Če bo zavaroval proti škodi ognja ne samo hiš in gospodarska poslopja, ampak vse kar ima, td proti toči, potem ima vendar podporo, če ga nesreč" zadene; Ue si kmet prizadeva, dobra plemena konj, kra in svinj, kakor tudi dobrega semena pšenice, ova lanenega semena, vinskih trt itd. pridobiti in z maj ljivim obdelovanjem zemlje povzdigniti nje rodovitnost Za lepo blago bo zmirom veliko več skupil, kako za slabo; Če bo jablane, hruške in drugo sadno drevje! žlahtnimi cepiči požlahtnjeval in travnike in nfl dobro gnojil, potem bo od od svoje kmetije prav doty dohodke imel. Tudi za vino, če ga hrani v Čistih, dobrih, zdravi sodih, bo več denarja dobil, in vino bo okusno 1 zdravo ostalo. Zdaj veste, zakaj denarja ni! anje! Dne 16. marca letošnjega leta pisal si ti isniku „SudsteIrische Presse" sledeče pismo: ,.Jaz podpisani Eduard Jonas, izjavljam s tem, da živo obžaljnjem, ker sem eni, pod mojim uredništvom v _Stidsteirisclie Presse" dne 5. julija 1900 proti gospodom J. Kasimir, V. Schulflnk, J. Kollenz, J. Gspalll in Bratom Slawitsch in drugim nemškim trgovcem naperjeni zasrauiovaini dopis razglasil i n 8 tem v one n j en e m članku se nahajajoča iastrazžaljiva očitanja preklicem. Razen tega dal je g. Jonas za Štajerca 100 kron, o. tla bi mu trgovci odpustili in ga ne zapreti Hi! Kmetje! ta človek naj bi vas podučeval in j kmečki list ? Fej hudič! Klerikalni shod v Slov. Bistrici. Klerikalno zborovanje vršilo se je dne 9. t. m. D&tilni tukajšne posojilnice. Na tihem so se kle-lci in njih zvesti pristaši zbrali. Isto nedeljo se k> cerkvah s prižnic naznanilo, da se bode tudi mlačno pilo in jelo in res zbrala se je truma žejnih ačnih. Govorniki so prišli iz Ljubljane in Maribora, ljudstvo znanim domačim govornikom že več ne ame. Klestilo se je v prvi vrsti črez liberalce, olžne poštenjake in »Štajerca". Krščansko lju-pn do bližnjega pokazala sta v prvi vrsti du-nik Anton Korošec iz Maribora in neki Vencajz irijo mu pater) iz Ljubljane s hujskanjem ljudstva. pko mlatil je tudi črez »Štajerca" laporski župnik ved, kot kmečki prijatelj, ter pozabil povedati, da aga iz ljubezni do kmeta, laporčanom velikanska Sla z nepotrebnim podiranjem in zidanjem farovž-i poslopja. Kmetje imajo ja denar, če ravno po-ijkuje večkrat soli in obleke za deco. — „Ti ,Šta- , tvoja ura se bliža'4, je nek duhoven izrekel, da letom ti bodejo zapeli ,,libero", (to je smrtno >m) in te pokopali zastonj. Rajši pa bi naj ti ■ ...mi m. i_ii...i.- ■ i 'ymymi __ i^uau..j—.m.jm Premislite, ali potrebuje kmet zdaj konsunano Štvo za varuha ali jerofa? Ne! i Prej ga ni bilo treba. Naši stariši so tudi brez [umnih društev dobro izhajali in si premoženja ravili, kmet brez tega nevarnega društva sam kupi hoče, si izbere lepo trpežno blago in ga dobi pri vcih skoraj za lastno ceno,. proda pa kjer in kadar t Če ima kmet kaj za prodati, trgovci prihitijo nad a in mu poljske pridelke iz rok pipljejo. Trgovci si tudi prizadevajo poljske pridelke v ft dežele poslati, da kmet večjo ceno doseže. Posnemajte moje nauke, držite se vašega gospostva, ki vam da tako lepo neovdvisnost in ne dajte svojo škodo nepotrebnih skrbi za druge naložiti. ;m bodete mirno zaspali in ne bodete nikomur jvorni. Angelj mirnosti, ki je v mnogih krajih od- , se bo nam zopet prikazal. Varujte se posebno tndi tistih čarovnikov, kateri hujskači in puntarji razodeli, kolikim kmetom se je zapela ob času njihovega hujskanja smrtna pesem na posestvih in kolkim se Še bode. — Kmetje odpirajte zmiraj bolj oči — Preteklo leto so Vas slepili z zadrugami in konsumom in slul je neki Ivan Kač, iz Žalca v „Slov. Gospodarju4' kot kmečki rešitelj. Da pa take moči kakor Kač, kteri še ni imel nikoli niti eno brazdo zemljišča v posesti in je od nekdaj le občinski pisaČ, ne more kmetom iz skušnje kaj koristnega svetovati, je ljudstvo sprevidelo. Zdaj potju kot kmečki odrešenik od kraja do kraj mladi duhoven Korošec iz Maribora. No kmetje, sodite sami. Sinček majhne kočlarije v Slov. goricah plezal je od mladih let po šolskih klopeh, z dobroto drugih prišel v teologijo, je zdaj učitelj v semenišču ter dobiva prav dobro plačo iz štibernice. Tega gospoda edina skušnja je, da napada kot glavni urednik ,;Slov. Gospodarja" med drugimi stare poštene skušene može. Ta gospodek, kteri morda pšenice od rži ne pozna, nima druge skušnje kakor zauživat, kaj drugi pripravljajo, se predrzno povišuje za kmečkega rešitelja. Svet! ali si že, ali še le bodeš narobe. Potem pa se kmetom tako godi, ker imajo od nekdaj take rešitelje. Sami pač dospejo v sladkem življenju do velikanskega premoženja, — kmet pa trpi. Pilo in jedlo se je pri tem zborovanju prav v obilni meri in neki teh prenapojenih je prišel domu brez klobuka, drugi s potolčeno glavo. Zanimivo videti je bilo odpotovalno krdelco proti Gorni Bistrici pod vodstvom kaplana s Tinj na Pohorji. Bilo jih je 23, med temi 3 kmetje, 19 pa drvarjev in viničarjev; rogovih H in vpili so kakor zdivjani kopači, ponosno je šel kot prvi in voditelj te družbe tinski kaplan. Daleč naprej šla sta hitrim korakom g. tinski nad-učitelj in kmet Dvoršek, videlo se je, da se sramujeta iste tovaršije. Da se je pri zborovanju nekaj pretepalo, nam ni treba posebej omeniti, ker to sliši pri klerikalnih zborovanjih k dnevnemu redu. Krstilo se je to zborovanje, da se ljudstvo ložje Vam bogastvo obečajo, da ne bode zadnji vinar iz vaše hiše izletel. Dokaz tega svarila je: polom vinarske zadruge v Vipavi, polom konsumnega društva v Šoštanju, polom konzumnega društva v Šent —- Ilju, polom mlekarske zadruge poslanca Povšeta v Ljubljani, polom konsumnega društva v Spodnjem Kašlju pri Ljubljani, kjer je moral načelnik plačati 1000 gld. škode, vsak ud pa po 35 gld. in več takih društev, ki so že tako oslabela, da bodo v kratkem žalosten konec storila. Hranilnice v Lvovu so leta 1899 in 1900 veliko milionov zapravile, ker so si voditelji med seboj denar izposojevali. Lani je propadla posojilnica v Nussdorfu pri Dunaju in so zadružniki izgubili 400.000 gld. Pri propadli posojilnici v Melnikn na Češkem so udje izgu-nili 320.000 gld., ravno zdaj pa je armenska cerkvena posojilnica v Lvovu prodadla. Voditelja te posojilnice, necega kanonika, so zaprli, Škof Izakovič je od žalosti umrl, udje pa so izgubili velikansko denarja. prekani, z imenom „Katoliško kmečko društvo". Več | dni po zborovanju se je še slišalo govorjenje: ,,Pijača bila j© boljša kakor vso čvekanje, kedaj pa še bo kaj zastonj, pa še bodemo Sli." Kmetje! dobra reč in dobro zborovanje ne po-potrebuje mite in brezplačnih pijač in jedil. Ti „Štajerc;' pa nič ne plačaš pijače, če kje zboruješ, si pač siromak, kakor smo mi kmetje. K zborovanju jih pride tako zmiraj v velikem številu, istih pa, ki bi prišli samo jest in rogovilit, ne potrebujemo. Stvar je jako važna in se more brez sile in mite resno in pametno postopati. Vojna v Južni Afriki. Iz Haaga poročajo, da se z vladne in tudi z druge strani vpliva na Kriigerja, naj sklene mir. Tudi angleška vlada baje deluje na to, da bi Kriiger odnehal, toda Kriiger odklanja vse ter se ne da omajati. Med angleškimi liberalci, kateri so bili vedno za mir z Buri, pa je nastal razkol. Dočim angleški listi v naj živahnejših barvah opisujejo uspehe svojih rojakov in poraze Burov, katerim se po zagotavljanju angleških žurnalistov godi že obupno slabo, kaže lista izgub, da je bilo minole dni 26 večjih in manjših bojev in prask, angleške izgube pa tako velike, kakor bi se bila vršila prav poštena bitka. Iz Bruslja poročajo, da je izjavil dr. Leyds, da nista bila generala French in Buller nikdar burska vjetnika. Iz Cradocka poročajo, da so bili Angleži pri Waterkloofu tepeni ter da so izgubili 10 mrtvih in 4- ranjence, 66 pa je bilo vjetnikov. Buri pa so izgubili le enega mrtvega, in enega moža so jim Angleži vjeli. Buri si znajo vedno preskrbeti novega streljiva, živil in obleke. Angleški listi pišejo o tem plenjenju, da Buri ropajo, kadar pa plenijo Angleži, pa pišejo, . da «konfiscirajo!» O Burih se poroča, da je njih zdravstveno stanje izborno, da so vedno dobre volje, da jim ne manjka ne jedi ne pijače in tudi ne obla- Takih izgledov bi se dalo navesti še vse polno, a vsak priča, kako zlato resnico je povedal „ Slovenski Gospodar" v številki z dne 11. aprila 1901. na strani 6, kjer je pisal: „Ne zaupaj v gmotnih ali denarnih rečeh nikomur, niti svojemu najboljšemu prijatelju ne.K Praprotovo seme. (Resnična dogodba iz lanskega leta.) „Povem ti, bodi previden! Ti ne veš, kako se je v nedeljo pri ,Figabirtu' stari Gašpar priduševal in kako je zagotavljal, da vsacega ubije, katerega bo po noči našel pod oknom svoje Katerce. Veš s starim se ni šaliti. Trde kosti še ima in koder udari, tam se pozna. Vem, da je Katerca lepo, brhko dekle in da te skomina po njej. a pravim ti, bodi previden!" Tako je svaril Zelnikov Andrejček Dacarjevega Blažeta, ko je ta nameraval na večer h Katerci pod okno. čila, katera so pa večinoma pobrali Angležem, tak da Buri tudi nosijo zdaj rudečo angleško uniformo Vsed tega se pripeti nemalokrat, da Angleži ne vedo so-li Buri ali lastni rojaki, na katere jim je streljati Te dni se je vršil v Queenhallu javen shod, na katerem sta govorila bivša ministra v Kaplandiji Marriman in Sauer. Predsednik shoda je bil Laboi chere in tudi več poslancev je prišlo na shod. Z ve likim navdušenjem se je sprejela resolucija, ki obso ja južnoafričansko politiko ter zahteva, naj se dovo Burom popolna neodvisnost. Razne stvari. Regulacija Pesnice. Naznanjam] naši iu cenjenim bralcem, da je c. ki\ polje deljsko ministerstvo vsled prošnje štajars kega deželnega odbora z dne 30. novem bra 1900, regulacijo Pesnice ua tretji prog 9. sekcije dovolilo. Tega uspeha pa se d maino zahvaliti poslancem, ampak nplivi nemškega vitežkega reda in štajerskimi deželnemu odboru, kakor tudi vrli krneči deputaciji ki je lansko leto šla v Grade Hofrat Plojkovič pa ni naredil nič. 280.000 kron za vinograde od dežele in državi bode se letos razdelilo za Spodnje Štajersko, ker j deželni zbor tokrat svoj prispevek zopet za 200o()E povišal. Od tega zneska dobili bodejo kmetje 259.5O01 meščani 20500 K. Našim cenjenim naročnikom in sotrudnikom sred hvala za dopoalane dopise. One pa, katerih dopia zaradi prostora sedaj nismo zamogli natisniti, prosim potrpljenja. Gradiva, posebno iz priprostih kmečki rok, nam vedno dovolj dohaja, kar je veselo zna menje prihodnosti in probujenosti kmečkega stana Tudi prosimo oproščenja, ako tu in tam kak don „Priti pa morem kmalu do nje," pravi Blaž« Nikjer ne moreva drugače med štirimi očmi delj ras govoriti in jaz ji morem toliko povedati. Ti povem da morem priti do nje, naj bo že kakor hoče. 5« ne veš Andrejček, kako bi se dalo poskusiti? Katere me ima rada in mi je tudi dovolila, da pridem lahl k njej, če mislim, da me ne bo nobeden zasačil" „Ja, dalo bi se že, pa težko. Ravnokar mi je neka v glavo padlo. Morda si že slišal, kako moč ima pni protovo seme, če ga dobiš na kresno bilo v Pravijo, da je človek neviden, če ga nosi v Škornjil Pa kje ga dobiti, to — to! „Saj res, Andrejček!" Seveda sem že slišal, l lansko zimo so mi stari oče pripovedovali, ko sva i peči treske cepila, da je to resnično. Veš, kje bi dobilo? Pri Sinterjevi Urši, o kateri tudi pravijo, i zna coprati. Toda meni praprotovega semena ne b dala, ker je še od zadnjič name jezna radi tistej ušivega lesu za grabnom." „Ti Blaže če veš, da ga ima, kar pojdi k nji. i ga bo že dala, če ji pomoliš par grošev v roko, a okrajšamo ali kaj prečrtamo, ker vsaka stvar ima svoje meje. Le tako naprej! Uredništvo. Iz Doberle vasi na Koroškem. »Jaz sem govoril: pdaj imate besedo Vil" S temi besedami sklepa g. France Uranšek, kaplan svoj dopis iz naše vesi v LMirovi" št. 24.— Seveda imamo besedo zdaj, a imeli [smo jo tudi vže prej in jo bodemo obdržali todi v pri-jhodnje, če bode treba in se nam bode poljubilo. Je-li [mislite g. France, da bodemo morda Vas vpraševali, kedar Imun bode treba govoriti. Motite se zelo. Dolgo paste [rabili g. kaplan, predno ste skrpali svoj dopis, ki nima |ne glave ne nog. Hudirgapa vedi, kako to, da nam niste boslali kar precej popravka po S 19 tisk. zak. vsaj ta [prelepi paragraf Vi gospodje ...... ob vsaki pri- Iliki tako radi rabite. Mogočno ste se enkrat razko-Iračili -- vsaj dolgo-pet ste dosti — in naperili pero ■proti „Stajercu.u Ni-li res, čudno se Vam zdi, da ■prinaša „Štajerc" iz Koroškega tu in sem kake no-jvice in uganjka Vam je, kedo se skriva za črkami „>. J." Seveda Vam to ne mora ugajati, zato pa tudi Smatrate „Štajerca" za tak list, ki v svoji zunajnosti jne kaže nobenega napredka. Bežite no. Kdo Vam pa to vejame? Vsaj sami Veste, kako je naš list zadnji Icas napredoval in kako je razširjen v naši okolici, iTeste pa tudi, da ga naše ljudstvo težje pričakuje, [kakor Vašega žegnanega ,,Mira." In baš vsled tega, Ker je „Štajerc" priljubljen in ker probuja nezavedno ljudstvo iz zaslepnosti, zato ste začeli gonjo proti I njem. A naj se še toliko s prižnice propovedujo, da [bode vsakdo na veke pogubljen, kdor ga bere, ne pri-| dite k cilju, ampak samo reklamo delate za naš list, ■kajti vsak tem rajše poseže po njem. tem bolj se II prepoveduje. Par res je, ,,da prepovedan sad najbolje | piši.11 Vsa Vaša sveta jeza Vam ne pomaga nič. Svi-[ tati začelo se je vendar enkrat tudi v tužnem Koro-J tanu. Tega ste sami izza zadnjih občinskih volitev 1 popolnoma prepričani. Naš kmet jel se je otresati I jarma, pod katerim je zdihoval leta in leta. Nismo I hoteli sicer odgovarjati Vašim besedam, a ker nam | Vi sami svetujete, da naj se damo kje podučiti, kaka j razlika je med resnico in neresnico, ter lažjo, bodemo ?e<. da ti stara gre za par krajcarjev ob polnoči v .totenkamro po žebelj odtruge.'" „Misliš Andrejček?" pravi Blaže. Bom pa poskusil. Zdaj pa srečno in pa tiho bodi o tem, kar «va se menila." „Tako tiho bom, kakor grob. Name se lahko [zaneseš. Ne povem nobenemu, če mi nebesa obljubi, - ko ne." V. tem se Andrejček in Blaže razideta. I In res je gnala sama ljubezen do Katerce Blažeta k Sinterjevi Urši po praprotvo seme. In ni bilo za- i Blažetu! Kdor je videl in poznal GaŠperjevo Krko, ta je moral priznati, da je Katerca dekle, kakoršne ni na daleč na okoli. V lice rdeča kakor bi in zobe kakor iz repe. Ni torej čudo, da je ta »klica, ki je bila po vrhu še zelo prijazna, vnela v Bažetu ljubezen do nje in da je bil pripravljen za ko dati vse, ako tudi življenje. še par besed spregovorili. Ali naj pridemo mari k Vam g, France, da nas o tem podučite? Nikakor ne! Na pravega bi naleteli! Kdo pa je svoj čas tako go-rostasno lagal v Miru? Se-Ii še spominjate podlih neresničnih napadov na uradništvo in učiteljstvo? Kdo pa je ovadil in dennnciral vrlega g. nadučitelja zaradi onega „golaža" v šoli? Veste li kdo je hotel z podlo lažjo uničiti njegov ugled ? Seveda se taji vse po sloveči ligorijanski morali. Mi prav dobro vemo, kedor je bil tajisti dopisan in tudi Vi g. France ga najbrž© poznate. In taki ljudje, ki so sami poduka potrebni, si dovoljujejo drugim kaj svetovati. Pezdir v očesu svojega bližnjega pač vidite, a bruna t svojem ne. Vse kar smo pisali, je gola istina in pri tej tudi ostanemo in se Vaše pretnje „da utegnemo prihodnjič bolj trdo skupaj trčiti1' prav nič ne bojimo. Da za Ba-bič-evem nakupom zadruga v Sinči vesi tiči ali je tičala je dognana stvar. Brez vsega vzroka posojilnica ni kupila Babičeve bajte. Jasno tedaj, da dobimo v kratkem prepotrebni konsum. Kaj pa tudi rabi poso-jilnilnica tukaj posestva, če ima svoje stališče v SinČi vesi? Mi smo že tukaj z vsem poskrbljeni in posojilnica naj ostane tam, kjer je dosedaj bila in naj ne hodi drugim v zelje. Sicer se je pa ne bojimo prav nič, in ste povsem napačno tolmačili naše besede. Vsaj vsakdo ve, da vse naprave, ki so na klerikalni podlagi ustanovljene, začno enkrat pokati če ne prej, pa slej, a vse pridejo na vrsto. Le poglejte malo na Kranjsko in na Štajersko. Ni ga skoraj dneva da bi ne bilo v „ Narodu" brati: ta in ta kon-zum je šel rakom žvižgat." Gotovo pa tudi še niste pozabili, kar je drž. posl. Gratzhofer trdil o slavni gosp. zadrudi v Sinči vesi? Ce pa ste slučajno pozabili , rade volje Vam dopošljemo tisto številko .,Štajerca", ki je prinesla skoraj doslovno prestavo tiste interpelacije. Kaj pa velepomenljiva obsodba dr. Žlindre v državnem zboru? Ste le taisto culi in kako Vam je bilo takrat pri srcu. A ker smo vže pri žlindri, naj omenino, da bi imel naš dopisnik sicer vse tajiste sposobnosti za dovaženje žlindre, a ker ve, da niste s plačilom posebno natančni, boji se, da Prišedši k Urši, povedal ji je Blaže povod svojega prihoda. Urša ga je po strani gledala in že ga hotela odpraviti, kar vidi, da Blaže vleče iz žepa mošnjiček. To jo je potolažilo. Pa odpustila mu vendarle ni, da ji zadnjič ni pustil pobrati suhljadi za grabnom. Hotela se je maščevati nad njim, ker jo je takrat še ozmerjal in prilika se ji je zdaj ponudila. „Veš, kaj Urša! Ce mi ga daš, pobrala boš lahko vse tisto krepelovje tam za grabnom in še par grošev ti dam, samo če mi ga daš in če je res, da me ne more nobeden videti, če ga nosim (seme) v škornjih. „ Tisto, tisto pa že da!" pravi Urša. „Nobeden te ne vidi, ako ga imaš pri sebi, če bi tudi v nedeljo popoldan na sredi oštarije stal. Samo tisti te lahko vidi, katerega sam hočeš, da te sme videti, drugi pa ne. To jaz dobro vem, prav dobro. Verjemi mi." (Konec prihodnjič.) bi svoj prislužek ne izgubil, kakor nekateri liferanti pri gospodarski zadrugi v Sinči vesi, dasi v resnici ni jud, ampak prav izboren kristjan, ki le ne more trpeti, da se Vi in pa Vaša klika vtikate v posvetne reči in politiko, namesto, da bi spolnjevali to, kar Vas je Jezus Kristus učil. Menite H, da bi se Vam gosp. France pristojalo, če bi Vi v roke vzeli vajeti in bič ter konjiča pognali v dir? Ste li vže kedaj čitali imenitno povest „o Zgubljenem Bogu? Ce ne, prosite našega dopisnika, da Vam posodi eksemplar te povesti ima jih še par na razpolago, v založbi je pa že četrti ponatis pošel. _V tej povesti je tudi nek gospod Vaše pasme z nbirtahomK sličen posel opravljal, poleg tega pa še na „štangi" svoja „kunštna vretena predstavljal dokler mu niše hlače poknile, katere je potem stacun-sko dekle kar na njem zakrpala ter ga pri tem z iglo nekam vbodla, in par kapljic rudeče krvi na svoje rokavce vjela. Vsaj tako v povesti. — Tedaj le „korajža pa šneid" vsaj sami pravite, da „gliha vkup stri ha." K koncu Vašega brezmiselnega dopisa pa imenujete našega dopisnika nesramnim obrekovalcem. Zakaj pač? Menda samo zato, ker Vam je enkrat resnico povedal. O naskoku na Vašo blagoslovljeno osebo niti govora ni, še manj pa o organistu, katerega le toliko poznamo, da jo sera in tja v cerkvi z orgijami čisto „folš" zavozi. — Povedali smo le, da se v vrtnej hišici glasba goji in ako bi hoteli glasbo kritikovati, bi se Vam g. France gotovo ne bili tako laskavo zahvalili za izredni vžitek, ki ste ga nam s svojimi BStrassenhaner"-ji napravili. Se je li igralo na glasovirji ali harmoniju, je pač vsejedno, igralo se je in to je glavna stvar. Vsaj Vi gosp. France Uran-šek sami pripoznavate „da se je igralo na glasovirji in ne na harmoniju." To je pa tudi vse kar smo pisali o Vas g. kaplan. Kaj naj Vam pa še dokažemo? O dokazati in % dokazili podpreti bi se dalo še marsikaj, a za danes Vam še prizanašamo in Vam le toliko na uho povemo, da je bilo pred Vami že mnogo kaplanov tukaj, ko so bili v obče bolj priljubljeni kot Vi. A le-ti niso delali niti poklone prosto vi kuharici et corap., niti niso hoteli plesati po njenej piščalki. — Toliko za danes. Da pa ne boste preveč skrbeli, povemo Vam vže zanaprej, da imamo gradiva dovolj in v Vaš prid Vam svetujemo, da se brigajte rajši za Vaš prezvišeni posel, nego za druge stvari, ki ne spadajo v Vaš delokrog, kajti svaka sila do vrjemena. Tedaj do svidenja prihodnjič. S. J. Junak MurŠič od Sv. Benedikta zopet pogorel. Dne 15. junija vršila 60^ je v Mariboru porotna obravnava proti g. Mravlag-u, županu od Sv. Lenarta in proti uredniku ,.Marbnrger Zeitung" zaradi razžaljenja časti. Tožil ju je g. kaplan Mnršič od Sv. Benedikta in sicer zaradi nekega daljšega dopisa izišlega v „Marburger Zeitung" dne 11. decembra 1900, v katerem je g. Mravlag kot dopisnik omenjenega članka pojasnil delovanje in hujskanje kaplana Muršic-a. Dopis nanašal se je osobito na pocenjanje kaplanovo pri Vračko-vem shodu v Št. Lenartu, na nečuveno agitacijo proti „Štajercu(< in druga taka nelepa dejanja, kar smo svoj čas že poročali. Ker so porotniki spoznali, da so očitanja v onem dopisu odgovarjala resnici, znali so obtoženca nekriva, ju torej oprostili, soi pa obsodilo kaplana Muršičra na povernitev stroŽ (0 jej!) Radovedni smo, bode li sedaj ta goj miroval ali ne. — Povsod smola in kdor išče „stakne". Obsojeni hujskači, 19. maja vršil se je v Poi klerikalen shod, ki je imel nalogo, proti drugače i leČim ščuvati. Zaradi takega postopanja je cel c. kr. okrajno glavarstvo ta shod, ko se je ko pričel, razpustilo. Vsled tega razsrjeni in skoz nai duhovnikov vzpodbujeni, začeli so nekateri km razsajati. Pri dne 18. jnnija v Šmarji se vršeči kaze; obravnavi bili so obsojeni: župnik Kreft na 30 k ali 3 dni zapora, kaplan Pintarič na 50 kron al dni zapora, kmetje A. čretnik, A. Bečnik in F. V na 3, 2, oziroma na en teden zapora. S tem pa ni vse pri koncu, ker baje pridejo še nekatere dn obravnave na vrsto. Vurberg. Tukajšnim prebivalcem je prav žal prejšnem župniku, ki je od tod odišel. Spoštovalo je domače ljudstvo in priljubljen je bil tudi pri tukaja Nemcih, katerih se posebno v poletju tukaj pre mnogo nahaja, kajti bil je prijazen proti vsa ken brez razločka narodnosti in vere. Pa s prihod provizorja, ki bo znabiti tudi tukaj župnik posta!, tukaj izginili mirni časi. Na oratorij so od neki zahajali tnkajšni Nemci, učitelji in nekteri stari moj a sedaj je dal provizor okna zabiti, da ne ma nikdo v cerkev gledati, a tudi v žagredi nikogar trpi, da si so že stari ljudje od nekdaj smeli no biti. — Tukajšni stari vojaki ali veteranci so im 19. maja svojo svečanost ter so g. provizorju plač; za meso 2 gl. Ko so ga šli fantje za možnarje pros jih je sicer posodil, a rekel je, da ti možnarji so cerkev, pa ne za tako oslarijo. A pri Sv. Barba je baje rekel, da so veteranci stari biki! Tako toda Mi, ki smo cesarju služili, smo osli in biki! (Vj veteranci meso plačali, za koga je tedaj on sv. meš služil? On bi pač naj pomislil, da voli b6dejo in os ritajo. Tu v Vurbergu je že od tega časa kar s tukaj zemlja prodaja, shranjeval prodajalec svoj koš me sv. meso v mežnarijo, da je zamogel v cerkev iti, tudi to je prepovedal ta novi gospod. Ker že seda tako ravna z nami, kaj bo še le, če res župn postane? Večen nemir bo, a mnogi bodo izgubili ve pri takem duhovniškem ravnanju in postopanju, i Briga se tudi mnogo za to, katere časopise kdo čita Posebno pa mu ne ugaja „Štajercu, kajti rekel j 18. t. m. v šoli učencem, da tisti, kateri »Štajerca čita, ima smrten greh. Ko je moj dečko iz šole priše me je vprašal, če je res smrten greh„Štajercau brati Jaz sem otroka podučil. Svetujem temu provizorjt naj otroke uči Kristusov nauk, a druge reči naj pi miru pusti. Ce on otrokom reče, daje greh „Štajerca brati, a jaz kot njegov oče ga berem, tedaj si bo otro mislil, da sem velik grešnik. A ker ga jaz podučin in rečem da to ni res, tako si mora deček misliti da je veroučitelj lagal. Tako postopanje ne bo pi odgoji otrok dobrih nasledkov imelo. Prečastitega gosi [poda ptujskega prosta, ki imajo pravico pri nas župnike imenovati pa prosimo, da nam ne bi sedanjega provizorja za župnika imenovali, ker potem ne bo miru. V Vnrmbergu stanuje razven kmetskih, tudi več fcpspodskih ljudi posebno pa poletu. Tukaj je treba miroljubnega izobraženega župnika a ne tacega, ki mrimcrja poštene možje z živino. Od Sv. Jurija v Sčavniški dolini. (Preganjač Štajerca.) Prav dobro si dragi MŠtajerc" v svoji 2v. štev ikrcal tistega klerik-neumnega fanta, Jožefa Stelcer t Kraljovcih, ko si ga takrat opomnil, da naj pazi, pa ne bode kedaj ob kakej priliki regiment no v lužo baštelcal. Res takrat je ponehal tebe preganjati, ter poje naročnike sramotiti. Sedaj pa, ko se je k porodu bližal sineok, (Slov. Gospodarja) „Naš dom", je ta Moško Stelcar začel najhujše hujskati proti tebi, ter (je povsod bodisi na polju, travnikih in v vinogradih $ri delavcih imel cele govore ter vabil in prigovarjal ndi, da to naj zavržejo in si raji novo izhajajoči list .X;is dom" naročijo. Tako je tebe grdo črnil s svojim govorom v pondeljek dne 20. maja v nekem vinogradu t Kočkem vrhu, kjer ga je poslušalo okrog 50 delavcev. Pa takrat jo je Stelcar slabo skupil, ker vsi to stali za tebe dragi „Stajerc" kakor skala, ter rekli, na si ti najboljši učenik kmotskega ljudstva. Ti ubogi |moclri klerik, Jožek Stelcar pa le idi s tistim paglavcem in laži-kljukeeom rakom žvižgat! Mi zavedni pametni raotje pa ne bodemo nikdar tebe preljubi „Stajercu »pustili, ter bodemo videli, kdo bode poprej kašo pihal mi. ali Stelcar z novim paglavcem. Za danes dovolj, Irugikrat nekoliko ver! Štajercev fant. »Gospodarjeve" smešnice. „S1. N." prinesel je od 20. t. m. to le: Iz Maribora se nam piše: Zadnji LSlovenski Gospodar" prinaša pod rubriko: nsmešničar" Redečo duhovito „smešnico": „Na potovanju: A Zakaj se imenuje štajerski učiteljski časopis BPopotnik" ? B Bito. ker popotnje iz tiskarne v tiskarno. A Torej ti bdi nimaš upanja, da bi „Popotnik" v Celji ostal? B nikakor ne."" — Kakor se vidi, bode „Slov. Gospodar" kmalu vse humoristiČne liste prekosil. Mogoče mu bodo ugajale tudi sledeče smešnice: A Zakaj se imenuje štajerski duhovniški časopis „Slovenski Gospodar" ? B Zato, Ker hočejo duhovniki povsod Slo-fcencem „gospodariti". — A Zakaj se ,.Slovenski Gospodar toliko huduje na ,.Štajerca"? B Ker je Slov. [Gospodarju urednik ..Korošec". — A. Zakaj stane [Naš Dom" na leto samo eno krono? B. Ker več vreden ni. — A Zakaj se imenuje ,,Naš dom" sinček „Slov. Gospodarja" ? B. Ker je bil „Naš dom" orl „Slov. iGospodarja" brez madeža spočet. — Zakaj je izšel Kaš dom" v manjši obliki kakor „Slov. Gosdodar"? B. Zato, da si kmetje ne bodo mogli vanj zavijati Ira in klobas, kakor v „Slov. Gospodarja". Iz kraja takšnega, kjer „Štajerca" vsak rad ima. teopot sem primoran en dopis zložiti in ga med naše Ktateljc razglasiti. — V prvi vrsti se imam tebi dragi ■Štajerc" za dobre nauke in različne novosti zahvaliti in le želim tudi jaz, da bi že skoraj tednik postal. Poročati hočem tedaj in vse deloma pojasniti fcazmere, ki se vršijo pri nas. Jaz kot volilni mož. bil sem dne, 20. maja tudi pri volitvi in vseh sejah y volilnem odboru gornjeradgonskem. Jaz sem vse, z ušesi in očmi od začetka do konca zasledoval, a nisem tega ničesar slišal, kar sedaj zopet tisti ljudje govorijo, kateri še zmirom v temo gledajo in našega g. Bračk a strašno čertijo ter menijo, da more naš okraj na siromaško palico priti, če bode tako dalje šlo. Klerikalci trdijo, da je odbor lani g. Bračku plačo na 800 kron povišal, letos pa, da mu je daroval (šenkal) kar 1500 kron. Ali ni to grozno? Ne, le malo počakaj dragi bralec, vse ti hočem na kratko razložiti. — Leta 1890, bil je g. Bračko izvoljen kot načelnik okrajnega zastopa. Prejšnji načelnik imel je letne plače 400 gl., ali g. Bračko, kot blaga duša in vedoč da je okraj v velike dolgove zakopan, je od svoje lastne plače vsako leto 100 kron popustil; to je sedaj že za 10 let. Leta 1890 je obljubil prošnji odbor za zgradbo železnice iz Radgone v Ljutomer 20000 gld. Denarja ni bilo. tedaj so vložili prošnjo na radgonsko hranilnico, naj jim ta dovoli to posojilo. Hranilnica je v to dovolila. Tedaj je bil na novo izvoljen g. Bračko. kateri je dobil povabilo, naj pride po denar v hranilnico, kar pa on ni storil, pač pa presodil, da okraj ni dolžen tega dolga plačati, ker stvar, zadevajoča železnico, ni bila tako izvršena, kakor je bilo pogojeno. Pričela se je toraj pravda, ki je trpela celih deset let in hvala Bogu se za nas najbolje skončala. In komu se imamo za to zahvaliti? gotovo g. Bračkotu. Zatorej mislim, da on teh i500 kron ni zastonj dobil; v prvi vrsti že zato ne, ker je vsako leto od svoje letne plače popustil 100 kron, kar znaša v desetih letih 1000 kron, v drugi vrsti pa, ker je on pri tej pravdi imel strašno veliko potov in skrbi, katere bi se mu gotovo še z enkrat višjo svoto plačati ne mogle. Pomislimo vendar kakšno je bilo materijalno stanje, ko je g. Bračko nastopil kot načelnik. Bilo je več tisoč dolga, a odstotki bili so višji kot sedaj. Sedaj je v teh 10 letih ves dolg plačan, zgradila se je šČavenska 10 kilometrov dolga cesta in prihranjenega je več tisoč goldinarjev denarja, pa tudi mislim, da se vsak lahko prepriča, kateri hodi po naših okrajnih cestah in vidi kakšne so bile prej in kakšne so zdaj. Dragi bralec, ki me osebno ne poznaš, nikar si ne misli, da sem jaz kaki večji njgov prijatelj. Jaz sem v okrajnem odboru že tudi proti njemu glasoval, dokler sem bil še slep, ali sedaj spre-vidim, da je vse prav, kajti njegovo delo se hvali samo. Ravnokar mi je prišlo na uho, da se je neki nesramen dopisnik v „Domovini" na dolgo in široko spravil nad Bračkota in njegovo delovanje. Takega dopisuna ni več prištevati človeški družbi, ta jo v naših očeh, ki Bračkota poznamo, nesramen obreko-valec, lažnivec in lopov. — Konečno še nekaj: ^Gospodarjev pankert" po domače „Naš Dom" prinesel je od murskega polja nek lažipoln dopis, v katerem če svoje krompirjevce nalagati, da so Stajerčevi" naročniki samo tisti, kateri so svoje premoženje skoz pijančevanje zapravili. Studi se mi take bedanje poslušati, še manj pa na nje odgovarjati, le toliko rečem „Štajercevira" naročnikom na ljubo, da mnogo mnogo bogatejših in zavednejših naročnikov ima nŠtajercrf sam, kakor pa vsi oni lažnjivi kljukeci skupaj. — Z bratskim pozdravom. — Posestnik i. t. d iz Janišberga. Zunanje novice. i Strašna drama na morju. Avstralski listi poročajo, da je zadel nedavno parobrod, ki se je vozil iz Manile v Singapore, ob morsko pečino, ter se je razbil. Na parobrodu je bilo 17 ljudi, kateri so se rešili v dva čolna. Manjši čoln s peterimi ljudmi je takoj izginil v valovih, a drugi z desetimi možimi, kapetanom in krmarjem je begal dolgo časa po morju. Popotnikom je zmanjkalo hrane; jedli so morsko travo, grizli podplate svojih čeveljev in celo les. 25. dan tega strašnega potovanja je pa nakrat planil neki mornar na krmilca ter mu je razklal glavo, potem je začel jesti svojo žrtev. A drugi so mn iztrgali truplo iz rok in ga zagnali v morje. Naslednjega dne je hotel za-klati dotični mornar kapetana, a drugi so ga urno zgrabili ter ga ubili. Dva sta zblaznela, kapetan je 30. dan umrl od glada. Drugi so ali zblazneli ali poskakali v morje, samo dva sta se rešila. Čoln je namreč naposled došel k otoku Doubi, kjer so prebivalci sprejeli že skoro onemogla nesrečneža. Tu sta ostala tako dolgo, da sta ozdravela, potem sta se odpeljala domov. Smrt pri zaročni pojedini. Z Dunaja se poroča, da so v Siissenbrunnu ob severni železnici slavili zaroko hčerke gostilničarke Terezije Schlederer s sinom župana Sehopfleiterja. Zaročenčevi starši so bili proti zvezi, in niso prisostovali zaroki. Med tem ko so se gostje zabavali, pili in peli, sta zaročenca izginila brez sledu. Našli so ju na polju mrtva. Ustrelila sta se. Vsa Obitelj zastrupljena. Ciganski kapelnik Josip Totzauer v Titelju je kupil 15. t. m. popoldne od neznane srbske kmetice dva litra mleka ter ga dal piti svojim otrokom. Kmalu pa se je radi silnih bolečin v drobu začela vsa obitelj valjati po tleh. Poklicali so zdravnika, ki je dognal, da so otroci zastrupljeni. En otrok je umrl, a tudi drugi so nevarno bolni ter bodo morda umrli. Srbsko kmetico so dobili in zaprli. Dognalo se je, da je bil v mleko padel pajek, ki ga je zastrupil. Smrt med poroko. Polkovnik Fr. Hein v Brašovu se je te dni hotel oženiti z gdčno Zahirczko. Med poročnim obredom pred oltarjem pa se je nakrat zgrudil in umrl. Zadela ga je od razburjenja kap. Gospa Louis Botha je jako imenitna žena. Poznajo jo v Natalu prav tako kakor v Transvaalu, kjer je stanovala s svojim možem, in sicer v Vryheidn, na meji dežele Zulov. V Bothovi hiši se je zbirala vedno vsa barska inteligenca; ta nad vse gostoljubna hiša je bila vedno vsem vzor mirnega, prijetnega življenja. Gospa Botha govori prav tako angleški kakor svoj materin jezik. Ko je otvoril lord Roberts bolnico v Pretoriji, občudovale so vse Angležinje ljubeznivo in duhovito gospo Botha in njeno prijateljico gospo Mayer, ženo burskega generala. Gospa Botha je prav tfl junaška kakor njen mož. Stopala je smelo pfl jišČih, kjer so žvižgale krogle okrog nje. Smrt briganta. Zopet je poginil velik italijal bandit, imenom Bula i, imenovan Mnsolino 11, kil skrival v okraju Arezzo. Ko je bil star 20 let, /I sečal duhovniško semenišče v Citta Castellu, .\iel največje hrepenenje je bilo, da postane duhovniki prej. Toda hudobne intrige so povzročile, da ga I ni hotel posvetiti. Jezen je stopil pred škofa ter« osorno: „ Vaša svetlost me naj ali posveti za duhovi ali pa grem v gozde ter postanem ropar!" Škof m nato pokazal vrata. Bnlai pa je Šel in napisal bo«w^m* v j d.nn.lno sredstvo. R»lje kot hladna kava. Z. . (|i4 kilo vsebine) 40 D, 14 zavojčkov s^mo 5 K. [ Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trukoczyja ŽGlodeČriG kapljice. Izborno sredstvo ra želodec. Deluje pomirjujoče, kre-l tj r.ilnft bole*t utežujoče, tek vzbujajoče, Čisti želodec in pospeinjej prebavo. steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Kroglice Cdvajalne, želodec Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, k« ^^JIx^b«!"■ ^or M IO ies,0^rat P"Pcl> pn dniRih kroglicah. Ubranjujočc je uj sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja ltd. Stead 42 h, Sest Jkadic 2 K 10 h. — Pooukrftne krogilce. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. PrRlli PU"Čn| Ln kasijev sok ali zeliščni sirup, prirejen c lahko raztvarljiviaj ^^^^—^^^njiiieriim železom, mevije lc*fclj, raztvarja sliz, laj.^a bol in kaltljjl vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol Imata 5 K. I^rirnillli "*" udov cvcl (O'Chtgetst) priporočljiv je kot boli meSujoče, laja £^i,j2"^j^£_joče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče dtB( ^n^njcpodulgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Jest steklenic 4 K 50 hj Tinktura za kurja očesa prcskulcnosred'tvo proti bolestnim kurja! očesom, bradavicam, rotenici, žuljem in ozeb-j linam. Jma to veliko prednost, da je treba: priloženim Čopičem bolno mesto zgolj nat zati. Steklenica 80 h, *est »teklenic 3 K 50 Ker je vedna skrb p. n. Bkonomov, poljedel*] cev, ilvlncrejcev itd obrnjena na vzdrževal«! je zdrave In krepke živine, opozarjamo isti, possbnO na doktorja pl. Trnkoczyja redita« pripravke za ilvlno. Doktorja pl, Trnk6czja Živinski redilni prašek zanotranjo rabo pri T. fcrauah volih in konjih. Že bliiu SO let z najboljšim uspehom oporabljevan, kadar krave nočejo ireti, in da se zfaoljSiije mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe J K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠlČii rcdiInl '" k™'1"' prašek. Varstve-^^^^^^^^^no in dietetično sredstvo za prafii- <;e. Za notranjo rabo, sluti za tvorbo mesa in tolsčc. Zavojtek 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. arstvena,enamka. Pozor 1 Želi kd-» samo eden kos takoj s poštnim povzetjem pošlje. Varstvena znamka. m! teh sredseov, torej se tudi omenjeni eden k« V hiši v spodnji dravski nlici šte| (Unterdraugasse) v Ptuju proda se po f&" kompletna uprava za špecerijsj ____________trgovino. ^Bi_______ V najem se išče prostor za malo štacuno. Ponudbe pošiljati s| upravništvo „otajcrcau. V najem se da trgovi; na dobrem kraju brez konkurence. Vprašanja spr^ upravništvo „Štajerca". — 11 — • e mestna siilnica D £«lji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5V»°/o nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnione predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjen je vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Yplacila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun štev. 807870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podruzni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 6Va% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Ml: cKraneggeiP, kamnoseški in stavbenski mojster v Mariboru, graška cesta pri kolodvoru ^6j priporoča svojo veliko zalogo flv nagrobnik spomenikov H iz vsakovrstnega mamtora. ^ Izdelovanje nagrobnih kamnov iti predelovanje <$p starih kamnov in napisov. $$ Zaloga in izdelovanje mlinskih kamnov in 3^§t kamnov in kamnov za zrmle. 213^ * šeiger»jetta fgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, svojo največo zaloga molitvenih in Šolskih Icnjiff m ljudskih (narodnih) spisov. 20/f. FRANC KOSI, civilni vojaškim krojaški mojster v PTUJU naznanja stem da se je iz dosedanjega stanovanja preselil v Biirgergasse Štv. 10 in svojo obrt dokaj povečal. Ob enem se tudi nadalje priporoča cenjenemu občinstvu, visoko častiti duhovščini, slavnemu urad-ništvu za napravo oblek za gospode in dečke, za izdelovanje uniform po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi za prav obilen obisk. 216 " w Zivins in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi Sflf konjski sejmi ~WR s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih. v obilnem številu tudi tuji, da celč inozemski kupci. * 128 — 12 — H. MORELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v FtuJI naznanja slavnemu občinstva, da se je prestavil iz ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi Bahnhofgasse št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni, L AMPIJ0N1 it; 227 v največji izberi in po najnižjih cenah priporoča W. BLANKE v PTUJU. Naznanilo. Ako želi kdo svoje stanovanje gospodarska poslopja, opravo, obleko, klajo, slamo, zrnje, vozove in živino dobro in po nizkej ceni zavarovati proti ognju, ta se naj oglasi pri 3. RiegclbaiKr-ju p Ptuji, okrajni zastopnik dunajskega zavarovalnega društva, vrhovni zastop v Gradcu. M>. Vsaka škoda se hitro iu natančno izplača. D 223 va kolarska pomočnika takoj sprejmem. Martin Rakuš, kolarski mojster v Jurovcih, poŠta Sv. Vid pri Ptuji. 23o Trgovski učenec slovenskega in nemškega jezika vešč, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom na deželi pri g. Leop. Hofer-ju v Sv. Ilju pri Slovenjemgradcu. Prosilci z dežele imajo prednost. 223 Brata Uray poprej M. Thurmann usojata se, cenjeno občinstvo opo-, zarjati na posebno znamenito zalogo strojev:; mlatilnic, vitel (kupjt) za rezanico, kakor tudi travme, žtkzni&ie sine, stavbinske okove (Baubeschlage), pocinjenil železni pleh, strešna lepenka (Dachpappei, judendorfski roman- in portland-cemenU cinasti pleh, motike in lopate najbqljse vrste i. t. d. Vse to po izredno nizkih cenah. Za izvrstno kvaliteto najinih kos prevxameva v-saKo garancijo in v slučaju, da bi imela katera kako napako, jo brez zadržka za- zamenjeva. 231 štev. 12.527. RaZglaS. Vsled dovoljenja c. kr. štajerskega namesto! z dne 11. maja 1901, štev. 11496, se mestni o Maribor proti opustitvi dosedaj obstoječih mese in letnih živinskih sejmov podeli dovoljenje, da se mesto istih od sedaj naprej vsako drugo in č sredo vsakega meseca eden živinski sejem vršil Pade li kateri teh dnij na kak zapovedan ] ink, vrši se sejem na delavnik en dan poprej. To se naznanja s pristavkom, da se bodql novi sejmi že sedaj to je 12. in 26. junija vršili Mestni Odbor v Maribora, dne 30. maja 3 v Zupan: Naj Vinogradniško posest obstoječe iz 2 oralov trsja, 8 oralov ml gozda, 4 oralov travnikov, njiv in sadnega vrta^ bližno 250 sadnimi drevesi, I hiše. I hleva, 11 za prešo, 2 kuhinj in orodjem, se za 8000 kron pi Vinograd je prav dobro obdelan, ima pray lego in daje na leto 10—12 polovnjakov do vina. Vse to posestvo drži se skupaj in leži pol u| lokalne železnične postaje Sv. Duh-Loče ni Štajerskem. — Vprašanja naj se pošiljajo g. nadutj Frideriku Lang v Vojniku pri Celji. ••••••••••••••••••M C. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poriland-CCBlcnt v vedno jednakonierni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledfe tlakovne in odporne trdote daleč itadkriljajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, HI/3 Rennweg 5. m ravo domače platno [rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podruž-i mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju Wagplatz pri mostu. ]61 Drogerija (lekarna dišav.) MAX WOLFRAM Maribor, gosposka ulica 33 priporoča vsakovrstna zelišča, dišave, cvetove in druge potrebščine za hišo, živino in drugo gospodarstvo. Jesihov esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Substance) esenci za mošt iz česar se napravi zdrava domača pijača. Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-zila in drugo kirurgično blago i. t. d. &* ceneč Kan Dobre ure in po ceni letni pismeni garanciji, pr šilja jrlckeriftann, proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja 224 urar, trgovina s zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. rc likclnaste rcmontoir-tfre Dobre pendel-urc z bitjem ur od m gl. 3.50 višje. tmberne remontoir-ure od 6,50 višje. jravf zlate remontoir-ure gl. 15.— .višje. stenske ure z btiem gl. 2.50 višje. od ci gl. 6.50 višje. Pristne srebernc verižice od gl. 1.20 višje. Prittne srebernc poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nikelnaste ure, budilKc od gl. 2.—- višje. druge ure, zlateninc* in srebernino, ter optično biago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. _____14 iz dobre hiše in iz z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri firmi gfai Bgfjj v Slov. Gradcu, Brata Slawitscte priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A.............70 K ■ - h Singer Medium...........90 Singer Titania..........120 Ringschifichen..........140 Ringschiffchen za krojače.....180 Minerva A . ..........100 „ „ Minerva G za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . . . . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 „ — n Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno, i plugi iz jekla na %£&? in Kr>Qtia za travnike in mah. razdeljene in Uf ctllC diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje »Agrlcola", joji za košnjo in žetev, za mZ0ii&?Qli° ffrablje za seno in žetev, za obračanje mrve? patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico. na valjčkih In z mazljivimi tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% moči. Mline za debelo moko, Najizvrstnejši in priznano najboljši reznice za repo, ctvnii 7 1 ml'lf(f?s patentovanimi valjčnimi, okroglimi £>ll Ull Atl lllittllli in mazijfvim| ^3]; na rok0| na vital in za na par. Trlteli (kupje) VYYYYYYYVYYYVYYYYYY' 1'stanovljcne 1872. Najnovejši mlini za čiščenje žita trijcrji za roškanie turške. Samolvorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši „Syphonia", prenesljive štedilne peci, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garanlovano po najnovejši in pripozuano najboljši napravi Pfa. Mayfarth & Co. C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Dunaj, lil Taborstrasse št 71. 750 **™™*- Odlikovana > črez 450 zlatimi, arebernlml In bronastimi Svetinami na vseh večjih razstavah. Ilustrovani katalogi in mnoga primanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajalci se radi sprejm6. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 98 Mranilnica (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-uranihiičnem uradu. vlad, državnega mesta S>tuj Mestni denarni zavod. (firo kouio pri podružuici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovauje s straukami ob de- lavuikib od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Gbčcnje t av$t. ogmko banko. u Ravnateljstvo. Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 19O0, Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: Tfti^ Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi: Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega! lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Mestni urad v Ptuji, 10 /up a ii: J. Ornig. i r. Kose ba za želodec rašKO domačo mazilo iz lekarne B, FRAGNER-ja v Pragi je- , \ie več kakor #0 let občno znano domačo zdravilo slast vzbu-joČega, prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Previjanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, tnala I K. Po pošti razpošilja se vsak dan. ^fl foti vpošiljatvi K 2*56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 mala .klenicii na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pusicah a 35 in 25 kr., po posti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpoSlje naprej gld. 1*58, so pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2;30 6/1 pušic, ali za gld. 2-48 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. (1 VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo polj stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c, in kr. Praga, Mala Strana, Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, )ri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" ogel Nerudove ulice. potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a, Gradcu pri Uuslav Ibta-tu in pri g. Maks Leyrer:ju v Radgoni. 101 Pozor gospodarji! „6ioria" redilna krma -/a konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. „6loria" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. ..Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. ..Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1*20, mali K 0/0, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobbodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. o kg za poskns K 2*—, 100 kg. K 22-— iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: >/> kg 60 h. 1 kg 1 K. 5 kg K 4—. Rusko patentovano mazilo za usnje po l/s kg K 1-10, 1 kg K 2-—, 5 kg K 8.—. Stedilni koloma«, najfinejša kakovost. 4 kg K 140, 100 kg 24-—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. oWT Občuje se slovenski. IN 99 Zaloga pri gg. J. Kasimlr in A. Sellinschegg v Ptuju in Franc Kupnik v Konjicah. Pozor! Za samoizdelovanje domačega iCSifta rabi se »jedilna esenca". 31/, kg- te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 Jn*. Pf-T" Za ložif preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 Kr.* ta vsebina s o litri vode pomešana, da .*> litrov izprstneaa domačega je-siha " Mešana trgovina ^^§^^§^>^^^ v najem se odda vsled družinskih razmer in proti ugodnimi pogoji. Trgovina je na dobrem prostoru in z blagom dobro založena. 220 ______Kari Spirk, v Negovi pri Radgoni. Meščanska parna žaga. Na novem Isntnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-_______________hati i. t. d._____________ 3° A d. Hochegerja glavao zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobiien-Fabrik) Dunaj VIII 2 Jesefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice BJosefstadlerstrasse.a Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, Spriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za Kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Scbranza. 0-onilni stroški ene koujeke moči za eno nro samo 4 do 6 vinarjev!! zplagno in poštnine prosto. B^^JlfL- fy r i a~B i c i k I ji (Fahrrader) Sty na bicikl danes pripoznani naj mi;. :■ WOLF, drogerija v Mariboru, Herrengasse štev. 17. Pazi naj se imo flrme. 229 danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno- 204 11 {Kdor namerava kupiti nagrobne kamene naj obišče kamnoseško podjetje J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a W*$~ tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novih, nagrobnih kameno v ~^6 po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. Najboljše dobavanje! Strogo solidna in lepa dela! «fcbbbttfcdWWWWWbbb^^ Vnovič znižane cenel U*e stroje za poljedelstvo. Trijeiji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšanj sestav Vermorelov. Wehovi za žvepljanje trt, Mlatilnice, mlini za žilo, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah: Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne polje- deljske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER, na Dunaju, ll|2 Prateratrasse 49. Zastopniki se Hfejo! Ceniki brezplačno! Pred ponarejanjem $e ie posebno treba norovatt! Josef Ospaltl zlatar, srebrar, optiker in trgovina z urami v PTUJU ****** priporoča svojo največjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših in naj-solidnejših dragotin, zlatnine, srebmine in blago kristofle kinežkega srebra, vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po ZdrapnUfcln predpisih, stekla za brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter, zdravniške maksi-malterm orne tre, vodne vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, vsakovrstne klOStemeukurike page za tekoiine, za vino, zgani*. moit itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih iviearskib žepnin ur, zlatih, srebrnih, tula in nikelnastib, samo dobreaa izdelka najboljših firm in mark proti petletni garanciji po naizmemejiib cenah. — Vsakovrstni HSp, ure, stare srebrne in rimske bronaste denarje, starovino, pristne bisere in kamne, borteosilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur v popolno zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrže^ 219 Wt JUBr jeter jmšf—a&F Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega "blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, esih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 ■. ,; el" še Kot najlepša birmska darila priporoča moli to enike veliko izbiro v najlepši vezi po najnižjih cenah W. BLANKE v Ptuju Slavni trg * » • * • Ungertborflasse nasproti mestne iupne cerkve. . nasproti veliki vojašnici- A „Stajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa intoj rese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samij 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s poš vred. Naslov: „Upravitelj$tvO Štajerca v Ptuju/* Išče se nevesta. Poštena pridna nevesta s premoženjem, ki zna kuhati za krčmo, slovenskega iu, nemškega jezika zmožna in ne Čez 30 let stara, se law za pridnega in poštenega 261ctnega mladeniča lepe postave, kateri pw vzame lepo posestvo % dobro vpeljano trgovino in krčmo, vredno 32000w v lepem kraju na deželi tik farne cerkve na Spodnjem Štajerskem. -4 Samo resnične ponudbe s priloženo fotografijo naj se pošiljajo pod imen« „Trgovec in krčmar" na upravništvo >Stajcrca* v Puji. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.