546 Gyula Illyes (1902) HVALNICA Niti kamni niti kovine. 2ENSKAM Ne, kar je odporno proti času! (Odlomki) Marveč trstičje, skorja in ločje. Ne pristaši obljub o večnem življenju. Ne, kar je izmerjeno. 547 Madžarska lirika šestdesetih let Marveč kar se zlomi in kar popusti, je postalo ugovor: zemlja, trava in šašje. Kar se po dejanju precej izgubi. * Niti kamni niti kovine. Ne asirski, sumerski stebri, s stopali obročkajoč tisočletje. Ne bazaltove strehe piramid. Marveč drevo, praprot, suho listje, ki prikimavajo iz daljave. Ne, kar je čvrsto, marveč kar je pletljivo, tkalno, kar v delavne roke zre s pasjim pogledom — Že zdavnaj, zdavnaj pred slehernim bogom — Zakaj kdor si želi ohraniti življenje, ga bo zgubil, kdor pa ga je pripravljen zgubiti, si ga bo ohranil. * Predlog Niti vajeti niti zvenenje, marveč ročaji na košarah, in ne bolehanje, ogrevanje, marveč venec koral okrog vratu in stoli, ki obkrožajo ognjišče, ne viharji, žrebci, zmagoslavja zven, marveč udarci sitastega vetra, ko se moka zgosti, marveč pogledi brez besed izza zaves na zimskih oknih, niti snežniki, ledeni prepadi, marveč pentlje ročnih del. 548 Orsolya Gallos še ob nedeljah poganjajoče votke, marveč dojenčkov plapolanje, marveč potočki kramljajoči, niti ukaz: Na juriš! ali K molitvi! Marveč obrnjena blazina. S PREDMETI S predmeti sem ostal. Za konec z njimi bom spregovoril, če bom še govoril. Prek njih človeštvo lahko bo brez glasu k meni prišlo. Še do osemdesetega leta napredni zvijači ne odraste. V ume ste zorele tisočletja, odkrito govorite, sekire, lopate. Hvala bodi za prijaznosti, ki na tem mračnem jih planetu najdem, za stisk roke, ki mi ga vi, sekire, vrči, kljuke nudite! MOLČE Jesenska kaplja, čista kot izvir polzi navzdol raz črno vejo, trepeče, se redi, blešči želi spregovoriti, kot tvoje oči, kadar se zasolzijo. Prepolna padla je na tla, besede ni od sebe dala ne znamenja. Tudi za tolikanj vem danes manj.