1 I KRA VNI P NIJE A E R NA SLOV www.slovenia.info 2 Slovenija je med državami z največjo biotsko raznovrst- nostjo in s tem ohranjenost- jo narave v Evropi. Obsežna naravno ohranjena območja so prav gotovo primer- jalna prednost Slovenije, ki je razvojna priložnost turizma, naravnanega k uresničevanju želje po miru, sprostitvi, doživljanju kra- jine, spoznavanju rastlin- skih in živalskih vrst ipd. Tam, kjer zaradi naravnih lepot zastane dih... Slovenija na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. Trenutno je v Sloveniji okoli 12 odstotkov površine v zavarovanih območjih in 35,5 odstotkov varovanih v okviru Nature 2000, status naravne vrednote pa je podeljen 14.901 vrednim delom narave. Z njihovim upravljanjem skrbimo za ohranjanje zakladov narave, njim prilagojen razvoj tamkajšnjega pre-bivalstva in ne nazadnje za oblikovanja novih vzorcev razvoja, ki temeljijo na zmožnostih narave in kot taki pomenijo odgovor na izzive, ki jih prinaša globalizacija. 3 Jezero v Veliki dolini - Park škocjanske jame 02_ Uvod 14_ NOTRANJSKI regijski park 26_ Krajinski park STRUNJAN 04_ Zemljevid NARAVNI PARKI 16_ Krajinski park GORIČKO 28_ Krajinski park LAHINJA SLOVENIJE 18_ Krajinski park KOLPA 30_ Naravni rezervat ŠKOCJANSKI 06_ Naravni parki Slovenije ZATOK 20_ Krajinski park SEČOVELJSKE 07_ TRIGLAVSKI narodni park SOLINE 32_ Krajinski park RADENSKO POLJE* 10_ ŠKOCJANSKE JAME 22_ Krajinski park LOGARSKA DOLINA 34_ Regijski park KAMNIŠKO- 12_ KOZJANSKI park SAVINJSKE ALPE* 24_ Krajinski park LJUBLJANSKO BARJE *parki v ustanavljanju 4 5 TRIGLAVSKI narodni park Park ŠKOCJANSKE JAME KOZJANSKI park NOTRANJSKI regijski park Krajinski park GORIČKO Krajinski park KOLPA Krajinski park SEČOVELJSKE SOLINE Krajinski park LOGARSKA DOLINA Krajinski park LJUBLJANSKO BARJE Krajinski park STRUNJAN Krajinski park LAHINJA Naravni rezervat ŠKOCJANSKI ZATOK Krajinski park RADENSKO POLJE* Regijski park KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE* *parki v ustanavljanju 6 Naravni parki Slovenije Naravni parki so območja v Sloveniji, na formacijskih središčih in točkah, na in- katerih je stopnja naravne in kulturne formativnih tablah, lahko jih neposred- ohranjenosti najvišja, zato postajajo no doživljajo, ko gredo po označenih eno »najimenitnejših« območij, ki parkovnih poteh, se udeležujejo že zdaj sooblikujejo del turistične vodenih izletov, naravoslovnih in ust-infrastrukture (informacijska središča, varjalnih delavnicah ali pa različnih poti ...). Preživljanje prostega časa v izobraževalnih programov. Pešpoti, ohranjeni naravi in privlačni krajini je kolesarske steze, vinsko-turistične v sodobni družbi vse bolj priljubljeno. ceste povezujejo naravne lepote, kul- Triglavski narodni park Naravni parki, ki omogočajo mir, turne spomenike, privabljajo obisko-sprostitev, doživljanje neokrnjene valce in jim omogočajo, da navezujejo narave, uživanje v naravnih lepotah, stike z domačini. opazovanje žive in nežive narave, doživljanje krajine, spoznavanje Za spoznavanje najlepših in najza-tamkajšnje kulture ter odkrivanje nimivejših kotičkov naravnih parkov so zgodovine posameznega kraja in za obiskovalce organizirani tudi vode- tradicionalnega življenja v pogovoru ni izleti po parku pod strokovnim vod- z domačini ter številne dejavnosti, stvom naravovarstvenih nadzornikov povezane z naravo (fotolov, sprehodi, – parkovnih vodnikov. Doživetja še planinarjenje ipd.), zato postajajo dodatno popestrijo številne prireditve »nadstandard« v turistični ponudbi. s prikazi tradicije in sodobne ustvar- jalnosti, zbirke, razstave, delavnice, V Sloveniji zavarovana območja narave koncerti. V naravnih parkih so tudi delimo na različne kategorije, ki so možnosti za prenočitev, enodnevne in mednarodno priznane (kategorizacija večdnevne družinske izlete ter različne IUCN). Temeljna je ločitev na širša in druge oblike spoznavanja narave in ožja zavarovana območja. Za širša se kulturne dediščine ter za rekreacijo, uporablja splošni izraz naravni parki. kot so sprehod, tek, čolnarjenje, ja- Zima v Logarski dolini Glede na kategorizacijo so v Sloveniji hanje, kolesarjenje in druge oblike ustanovljena ta zavarovana območja: tovrstne ponudbe. širša zavarovana območja ali naravni Nekaj te ponudbe vam predstavljamo parki: v tej publikaciji. Dejavnosti v naših • 1 narodni park (IUCN: II/V), naravnih parkih so izredno obsežne, • 3 regijski parki (IUCN: V/II), zato smo pripravili le kratek izbor • 44 krajinskih parkov (IUCN: V); najvidnejših. ožja zavarovana območja: • 52 naravnih rezervatov (IUCN: IV in I), Želimo vam veliko užitka in novih • 1217 naravnih spomenikov (IUCN: III). doživetij v neokrnjeni naravi naših parkov. Obiskovalci naravnih parkov lahko parke spoznavajo s pomočjo številnih Uredništvo informacij, ki jih je mogoče dobiti v in- Močvirska logarica 7 KR I A astane dih VSKA avnih lepot z IGL RODNI P R aradi nar T NA jer zK OSEBNA IZKAZNICA PARKA Korita reke Soče Lega: severozahodna Slovenija blizu tromeje z Avstrijo in Italijo; zajema sko- Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki varuje zadnja območja raj celotno območje slovenskega dela Julijskih Alp prvobitne narave v Alpah. Poimenovan je po Triglavu, najvišji gori in simbolu Velikost: 83.982 ha (839 km2) Slovenije. Odslikava ga viharno morje najvišjih vrhov Julijskih Alp, njihovih Podatki o ustanovitvi parka: 1924, nažaganih grebenov, navpičnih sten, globoko vrezanih dolin, težko dostopnih razširjen 1981 in 2010 sotesk, divjih voda, gozdov, plavajočih preprog alpskega cvetja, gorskih trat in Naravni pomen: naravne vrednote: 1013, park je v celoti ekološko pomembno melišč, visokogorskega krasa, ledeniških jezer in razsipnega razkošja biotske območje, območje Natura 2000 (SPA) za raznovrstnosti. 17 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 9 živalskih in 5 rastlinskih vrst ter 23 Uprava: Triglavski narodni park Informacijsko središče Dom Trenta habitatnih tipov Ljubljanska 27, 4260 Bled, tel.: 04/57 80 200, tel- Na Logu, Trenta, 5232 Soča, tel. in telefaks: 05/38 89 Mednarodni pomen: efaks: 04/57 80 201, 330, 031 671 675, dom-tnp.trenta@tnp.gov.si • Diploma Sveta Evrope 2004 triglavski-narodni-park@tnp.gov.si, www.tnp.si Odprto od maja do oktobra med 10. in 18. uro. • UNESCO – 2003 sprejet v mrežo območij MAB kot biosferno območje Informacijsko središče Triglavska roža Bled Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, tel.: 04/57 80 200, Zgornja Radovna 25, 4281 Mojstrana; tel.: 04/57 80 04/57 80 205, telefaks: 04/57 80 201, info.trb@tnp. 200, telefaks: 04/57 80 201, gov.si triglavski-narodni-park@tnp.gov.si Odprto od maja do septembra od torka do nedelje med Odprto od 16. maja do 24. junija in v septembru ob so- 10. in 18. uro; od oktobra do aprila od torka do petka med botah in nedeljah med 11. in 18. uro; od 25. junija do 12. in 16. uro ter v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. 31. avgusta ob petkih, sobotah in nedeljah med 11. in 18. uro. Vstop v park je prost. 8 Po Soški poti, Trenta Poleg območja ohranjene narave in kulturne po označeni krožni poti od parkirišča nad krajine je Triglavski narodni park tudi Zatolminom, združljivo z izletom v vas Čadrg prostor, v katerem je mogoče raziskovati, se (1,5 ure, z izletom v Čadrg 3 ure), korita izobraževati, preživljati oddih in doživljati Martuljščice, Martuljški slapovi in krnica Za naravo. Gorski vrhovi, divje in globoke soteske, Akom (izhodišče Gozd - Martuljek, 4 ure), bogastvo rastlinskega sveta, kulturna krajina soteska Vintgar na reki Radovni, korita s planinami in slikovitimi vasicami z bogato Mostnice (izhodišče: parkirišče nad Staro kulturno dediščino vabijo k obisku. Fužino); • naravne vrednote: npr. naravni rezervat VREDNO OGLEDA Zelenci (izvir Save Dolinke med Ratečami in Podkorenom), šotno barje Goreljek (izhodišče: • izjemen visokogorski svet: Triglavska Korita Mostnice Mrzli Studenec); severna stena, druga najvišja stena v Vzhodnih Alpah, številna naravna okna (med • značilne in slikovite pašne planine: npr. spominska cerkvica na Javorci, Ruska največjimi Veliko okno v Prisanku, Okno v pašne planine Bohinja (izhodišče: parkirišče kapela pod Vršičem..., trdnjavi Kluže in Zadnjem Prisanku, Hornovo okno v Jalovcu), nad Staro Fužino – Hudičev most – korita Predel. skalni obraz Ajdovske deklice v severni steni Mostnice – planinska koča na Vojah – zatrep Obiskovalci lahko številne zanimivosti parka Prisanka; Voj – planina Grintovica – planina Krstenica – planina Blato – Stara Fužina), ovčja planina spoznavajo po teh označenih parkovnih • rastlinski svet, ostanki pragozdov, rušje Za Skalo (izhodišče: Vas na Skali, Soča); poteh: nad zgornjo gozdno mejo, barje na Pokljuki, • Pot Triglavske Bistrice v dolini Vrata za planinsko cvetje in številne endemične • informacijske točke TNP: npr. na Starem doživetje ene najlepših ledeniških dolin v rastlinske vrste; Tamarju med potjo na Vršič ter vzpon z Vršiča čez Vratca na Slemenovo špico (3 ure); Alpah (izhodišče: Mojstrana (pri Rosu), 4 • reke, predvsem smaragdna reka Soča, ki je do 5 ur); za mnoge najlepša reka v Alpah, slapovi in • tek na smučeh po urejenih progah (Zgornja • Soška pot združuje izjemne naravne lepote kraški izviri (Savica, Peričnik, Spodnji in in Spodnja Bohinjska dolina, Zgornje Gorje, in značilno kulturno dediščino od izvira Zgornji Martuljkov slap, Šum v Vintgarju, Zgornja Radovna, Gorjuše, Pokljuka, Gorjuše, Soče po dolini Trente in Soče do meje parka slap na Ribnici, Nadiža v dolini Tamar, izvir Zgornja Radovna, Planica s Tamarjem, dolina pri Kršovcu, Kal - Koritnica (izhodišče: Soče, slapovi v dolini Koritnice, slapovi pod Trenta); izvir Soče, do informacijskega središča v planino Zapotok ter številni manjši slapovi na • ogled Bohinja, vasi Stara Fužina in Studor Trenti 2 do 3 ure, dolžina celotne poti je 20 pritokih Soče in Tolminke) ter ledeniška jezera z muzejema (Planšarski muzej in Oplenova kilometrov); (Bohinjsko jezero), skupina visokogorskih hiša) ter studorskih kozolcev; jezerc (Triglavska, Kriška, Krnska jezera), ... • različna stavbna kultura – tipične bohinjske, • Pokljuška učna pot skozi gozdove, čez pašne planine in do nekaterih zgodovinskih • soteske in korita: npr. »fosilna« Pokljuška tolminske, bovško-trentarske in gornjesavske zanimivosti, ki se povezujejo v tematsko soteska (po poti iz Krnice ali z Zatrnika, hiše, pastirska naselja, slikoviti cerkvi sv. parkovno pot (izhodišče: Mrzli Studenec, 2 do 3 ure), korita Tolminke in Zadlaščice Janeza in sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, ogled traja 3 ure); 9 • Učna pot šotno barje Goreljek za • Druga polovica julija: trentarski sejem s (Malem središču TNP), kjer lahko odrasli spoznavanje posebnosti in pomena spremljajočimi prireditvami, mednarodni prisluhnejo temam o varovanju in ohranjanju šotnih barij, ki spadajo med območja glasbeni forum Trenta za mlade nadarjene narave, otroci pa ustvarjajo in se igrajo na najdragocenejše narave v Evropi (izhodišče: glasbenike iz vsega sveta pod pokroviteljstvom poučnih delavnicah Goreljek, 1 ura); Dunajske fi lharmonije in dva sklepna koncerta • Predstavitve Triglavskega narodnega • Kolesarska pot Radovna: doživite na godalih parka v besedi in sliki, legenda o Zlatorogu Radovno – dolino, reko in vasi – s kolesom ter organiziranje ustvarjalnih delavnic na ter spoznajte njene naravne in kulturne šolah, v naravi ali informacijskih središčih po OBČASNE PRIREDITVE posebnosti (izhodišče: Krnica pri Zgornjih dogovoru Gorjah, 2,5 do 3,5 ure kolesarjenja s • Petkovi popoldnevi v parku: zadnji petek v • Fotografske delavnice za ljubiteljske postanki ob informacijskih točkah in mesecu od maja do septembra – ustvarjalne fotografe, ki želijo zbirati fotografsko ogledom Pocarjeve domačije (muzej – 1 delavnice v naravi za mlade in mlade po srcu, gradivo o naravnih, kulturnih in etnoloških ura) ter grbinastih travnikov in Gogalove na katerih boste odkrivali skrivnosti parka posebnostih parka lipe). • Triglavska tržnica in Brihta: vsako tretjo soboto v mesecu pred Informacijskim REDNE LETNE PRIREDITVE središčem Triglavska roža Bled med 10. • 18. maj: dan muzejev - dan odprtih vrat in 12. uro poteka Triglavska tržnica, na v Informacijskem središču Dom Trenta, kateri kmetje prodajajo pridelke in izdelke Informacijskem središču Triglavska z območja Triglavskega narodnega parka roža Bled in Pocarjevi domačiji v Zgornji in okolice. Hkrati poteka otroški program Radovni Brihta, namenjen vsem otrokom, ki radi odkrivajo, raziskujejo in spoznavajo naravo • 24. maj: evropski dan parkov: mednarodni na ustvarjalnih raziskovalnih delavnicah Belarjev naravoslovni dan – orientacijski pohod po sistemu skritih pisem od izvira • Sredini večeri v Informacijskem središču Soče do Informacijskega središča TNP v Triglavska roža Bled: vsako sredo ob 19. uri Trenti (za osnovnošolce iz okolice parka ter – v celem letu se zvrstijo odprtja likovnih in Avstrije, Italije in Hrvaške) fotografskih razstav, strokovna predavanja ter fi lmski večeri z gorniško tematiko in • Druga polovica maja: organizirano vodenje gledališke predstave gledaliških skupin iz po Pokljuški učni poti (ob evropskem dnevu Triglavskega narodnega parka in okolice parkov in ob tednu gozdov) • Predavanja in otroške delavnice v • Junij: poletni kulturni večer na Pocarjevi Informacijskem središču Triglavska roža Bled domačiji Gamsi Bohinjsko jezero Zoisova zvončnica Julijske Alpe DOSTOP DO PARKA Avtobus vozi iz Ljubljane do Bleda in naprej do Bohinjske Bistrice, Bohinjskega jezera in Hotela Zlatorog na zahodni obali Bohinjske- ga jezera, na Jesenice in v Mojstrano, Gozd - Martuljek, Kranjsko Goro in Rateče. Poleti je mogoč prevoz z avtobusom iz Kranjske Gore čez Vršič v Bovec. Avtobusne proge so tudi v Tolmin, Kobarid in Bovec iz smeri Nove Gorice ter Idrije in Ljubljane. Z vlakom iz Ljubljane se lahko pripeljete do postaje Lesce - Bled, od koder vozijo naprej krajevni avtobusi. Z Jesenic (zveza za Ljubljano, Avstrijo) vozi vlak do Nove Gorice in nazaj. Med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom ter Mostom na Soči vozi tudi avtovlak, ki ima poseben prostor za kolesa. 10 E SK ja N JACO oben svet podzeml ŠK K E en in čar R M AP JA rivnostkS Mohorčičeva jama OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: jugozahodni del Slovenije, na robu Najgloblji in največji podzemni kanjon v Evropi, začaran v skrivnostnih Krasa Velikost: 413 ha (4,13 km2) globinah Krasa, v katerih izginja reka Reka. Simbol podzemne Slovenije, skrite Podatki o ustanovitvi parka: 1996 v nedostopnem svetu večnega rojevanja, izginjanja in pretakanja podzemnih Naravni pomen: naravne vrednote: 52, voda. Labirint podzemskih rovov, dvoran, brezen s čudovitim kapniškim park je v celoti ekološko pomembno območje, del območja Natura 2000 (SPA), okrasjem različnih oblik in velikosti. Na površju tipična kraška krajina z vsemi del območja Natura 2000 (SCI) značilnimi kraškimi pojavi, kot so vrtače, jame, brezna in globoke udornice. Mednarodni pomen: Svojevrstna arhitekturna dediščina. Bogato arheološko območje z znanim • UNESCO – 1986 vpisan na seznam svetovne dediščine kultnim in daritvenim prostorom iz bronaste dobe ter s številnimi dragocenimi • UNESCO – 1999 podzemno kraško prazgodovinskimi najdbami. mokrišče razglašeno za območje Ramsarske konvencije • UNESCO – 2004 sprejet v mrežo Uprava: Javni zavod Park Škocjanske jame Odprto: januar – marec in november – december vsak območij MAB kot biosferno območje Škocjan 2, 6215 Divača, tel.: 05/70 82 100, telefaks: dan od 9.00 do 13.00 oz. do 15.00 ob nedeljah in Kras 05/70 82 105, praznikih, aprila, maja in oktobra do 15.30 ter junij psj@psj.gov.si, www.park-skocjanske-jame.si – september do 17.00, ogledi jam celo leto od 10.00 (po urniku). Škocjanske jame so odprte vsak dan, v poletni Informacijski center sezoni (junij – september) so vodeni ogledi vsako uro Matavun 12, 6215 Divača, tel.: 05/70 82 110, od 10.00 do 17.00. V tem času si lahko ogledate tudi telefaks: 05/70 82 111, muzejske zbirke. Ogled je za vse, ki obiščejo Škocjanske Rezervacije: tel.: 05/70 82 104, telefaks: 05/70 82 jame, brezplačen. 105, psj.info@psj.gov.si. 11 Območje Škocjanskih jam ponuja veličasten • krajina tipičnega submediteranskega rastja, REDNE LETNE PRIREDITVE stik zemeljskega in onstranskega sveta, • muzejske zbirke v Škocjanu, ki so na April: pohod ob ponoru Reke v organizaciji ki je človeka navduševal v tisočletjih od ogled v vasi Škocjan, in sicer etnografska v Turističnega društva Škocjan prazgodovine do dandanes. Ogledate si J’kopinovem skednju, zbirka o zgodovini lahko podzemni svet Škocjanskih jam ali Zadnja nedelja v maju: dan parka Škocjanske odkrivanja Škocjanskih jam v Jurjevem pa se sprehodite po pešpoti okoli naravnih jame – belajtnga skednju ter biološka, geološka in arheološka spomenikov Velike in Male doline, kjer so na zbirka v naravoslovnem centru, Junij: Škocjanfest – festival gledaliških skupin pojasnjevalnih tablah predstavljene številne in pevskih zborov v organizaciji Turističnega • naselja s tipično kraško arhitekturo, zanimivosti in značilnosti tega enkratnega društva Škocjan območja. • številna arheološka najdišča. Julij/avgust/september: ustvarjalne delavnice VREDNO OGLEDA Obiskovalci lahko spoznavajo Kras in njegove zanimivosti tudi po srednje zahtevni krožni • Škocjanske jame, ki jih je mogoče obiskati učni poti Škocjan, ki sprehajalce v dobri uri in vsak dan vse dni v letu. Ogled poteka pol popelje okrog udornic Velike in Male doline vodeno, traja pa okoli 1 ure in 30 minut, v osrčju parka. Na informativno-izobraževalnih • Mahorčičeva in Mariničeva jama ter Mala tablah je mogoče spoznavati glavne značilnosti dolina (na novo odprta od leta 2011), kraških pojavov, številne zanimivosti • Velika dolina (163 m globoka udorna rastlinstva in živalstva na Krasu ter bogato dolina, na koncu katere reka Reka ponikne kulturno dediščino in zgodovino teh krajev. v jame), ogled katere je v poletni sezoni Za obiskovalce so po učni poti organizirane združen s klasičnim ogledom Škocjanskih vodene ekskurzije, ki so po predhodnem jam, dogovoru predvidene med šolskim poukom od • mikroklimatske posebnosti v dveh ponedeljka do petka. udornicah, Veliki in Mali dolini, z nenavadnim stikom alpskega rastlinstva, • več velikih udornic s sledovi nekdanjih podzemskih tokov (Globočak, Sokolak, Lisičina ...), • slikovito 116 m globoko brezno Okroglica Cerkvenikov most sredi vasi Škocjan, Pri J’kopinu Potonike v gozdu Netopir Vasi Škocjan, Betanja in Matavun nad jamami DOSTOP DO PARKA Do parka lahko obiskovalci pridejo na več načinov. Najenostavnejša pot je po avtocesti Ljubljana–Koper, kjer zavijete na izvoz za Divačo in sledite obcestnim oznakam za Škocjanske jame še dva kilometra. Z regionalne ceste je označen odcep za Škocjan, v vasici Matavun pa za informacijski center. Na cesti Ribnica– Divača je v Famljah označen odcep za Park Škocjanske jame. Vedno več popotnikov prihaja do Divače z vlakom ali avtobusom in nato peš po označeni pešpoti, ki vodi skozi vas Dolnje Ležeče do informacijskega centra v parku (za zemljevid pešpoti vprašajte na železniški postaji v Divači). Lahko pa se odločite za brezplačno avtobusno povezavo Divača– Škocjanske jame. 12 KRA I P SK azov NA ih obrg OZJ jina mno K aKr Grad Podsreda OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: vzhodna Slovenija, zahodno od Na stiku alpskega in panonskega sveta so narava in ljudje ustvarili edinstven Sotle, mejne reke s Hrvaško Velikost: 20.600 ha (206 km2) mozaik cvetočih travnikov, visokodebelnih travniških sadovnjakov, vinogradov, Podatki o ustanovitvi parka: 1981 domačij in poti do njih, v katerem se kulturna krajina, posejana z gradovi, Naravni pomen: naravne vrednote: 89, samostani in cerkvami, prepleta s strmimi gozdnimi pobočji in skritimi potoki park je skoraj v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 ter slikovitimi soteskami. (SPA) za 12 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 15 živalskih vrst in 7 habi- tatnih tipov Mednarodni pomen: Uprava: Javni zavod Kozjanski park Grad Podsreda • UNESCO – 2010 sprejet v mrežo Podsreda 45, 3257 Podsreda, tel.: 03/80 07 100, tel- Odprto vsak dan 10.00 – 18.00, razen ponedeljka, poz- efaks: 03/80 07 108, kozjanski-park@kp.gov.si, www. imi zaprto. Strokovno vodstvo po predhodni najavi vsak območij MAB kot biosferno območje kozjanski-park.si dan. Kozjansko - Obsotelje Informacijski center Podsreda Vstop v park je prost. Podsreda 45, 3257 Podsreda Odprto vsak dan 8.00–16.00. 13 REDNE LETNE PRIREDITVE Odmaknjenost kozjanske krajine je omogočila • Geološka učna pot (10 km, krožna pot) Januar: sprehod po zasneženi krajini, ob edinstveno sožitje narave in kulture, tradicije poteka okoli naselja in samostana Olimje. zamrznjenih potokih ponuja neponovljive in sodobnosti, ki obiskovalcu ponujajo Poleg 21 geoloških točk, ki prikazujejo podobe parka neponovljive podobe. Glede na želje in geološko zgodovino in geološke posebnosti Februar: zacvetita jarica in rumeni dren, zanimanje so organizirani tudi naravoslovni Kozjanskega, je ob poti vredna ogleda obrezovanje visokodebelnih jablan, Valentinov in projektni dnevi za šolajočo se mladino ter še marsikatera naravna in kulturna pohod na Bohor vodeni ogledi srednjeveških trgov in gradov, znamenitost; Marec: grad Podsreda, »najbolj grajski med starih mlinov, romarskih cerkev in turističnih • Učna pot Travnik–Vetrnik (2 km, krožna pot) gradovi na Slovenskem«, odpre svoja vrata kmetij za organizirane skupine. vodi prav okoli najvišjega vrha Vetrnika (709 April: velikonočne ustvarjalne delavnice m). Poleg izrednega razgleda po kozjanski (izdelovanje butar, pirhov) VREDNO OGLEDA pokrajini obiskovalcu prikaže bogastvo in raznovrstnost življenjskega prostora suhih 22. april: dan Zemlje – praznovanje pripravijo • mokrišča ob Sotli, slikovita rečna soteska travnikov; v Podsredi v sodelovanju z osnovnimi šolami Bistrice in soteska Zelenjak ter dolina Maj: vrnitev čebelarja v bizeljski peskokop Gruske, • bizeljske pešpoti vključujejo Pot k repnicam (od vinske kleti Istenič do območja repnic, 18. maj: dan muzejev – prost vstop v vse • suhi travniki na Vetrniku in Oslici z 5 km), Vidovo pot (od repnic do Sv. Vida, 3 objekte Kozjanskega parka izredno raznovrstnostjo rastlinskih in km), Grajsko pot (od središča Bizeljskega do 24. maj: razstava na temo narava in živalskih vrst, bizeljskega gradu, 6,5 km) in Pot po Orešju naravovarstvo, organizirani pohodi, dan • Nujčev hrast v Gregovcah, najdebelejši (krožna pot, 5,7 km); odprtih vrat hrast (Quercus robur) v Sloveniji, • Slomškova pot se začne na Bizeljskem v Junij/julij/avgust: razstave na gradu Podsreda, • visokodebelni travniški sadovnjaki, južnem delu Kozjanskega parka, poteka Glasbeno poletje na gradu Podsreda – glasbeni • gradovi – Podsreda, Bizeljsko in Pišece ter čez celotno območje parka do Olimja seminarji in koncerti ruševine gradu Kunšperk, samostan Olimje (najsevernejša točka parka) in nato še naprej Drugi konec tedna v oktobru: praznik (vstopnina), do Sloma pri Ponikvi; kozjanskega jabolka – večdnevna prireditev • obnovljen trg v Podsredi, trg Pilštanj, • Evropska pešpot E7 vstopi v park v Križah s strokovnim srečanjem, fotografskim romarsko središče na Sveti gori, številne (na jugozahodu parka), prečka Orlico in se ekstemporom in sejmom s kulturno-zabavnim cerkve in znamenja, s Svetih gor spusti v dolino Bistrice ter čez programom vinorodno gričevje vodi popotnika do Olimja, • ohranjene in obnovljene tipične kmečke November/december: adventne in božične kjer zapusti območje parka. hiše in gospodarska poslopja, repnice… ustvarjalne delavnice na upravi parka v Podsredi Navadna jarica Lastovičar Suhi travniki V Kozjanskem parku je 50 km označenih in Reka Sotla DOSTOP DO PARKA urejenih pešpoti, ki so opremljene z vodniki in zloženkami in obiskovalcem omogočajo spoznavanje številnih zanimivosti parka, in V Kozjanski park lahko prispemo sicer: s Štajerskega (odcep Dramlje iz ljubljanske ali Slovenska Bistrica z • Emina romarska pot povezuje kraje, mariborske smeri) in dolenjske strani povezane z življenjem sv. Eme (pred 995–ok. (odcep Krško ali Brežice). Za prihod 1045). Pot poteka čez Koroško, Štajersko, v informacijsko središče parka v Dolenjsko in Gorenjsko ter je povezana Podsredi, ki je od Ljubljane oddaljeno z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma 120 km, bomo od vseh odcepov Pilgerweg); potrebovali še približno pol ure vožnje • Pešpot Podsreda (32 km, krožna pot) po regionalnih cestah. povezuje naravne in kulturne zanimivosti v okolici srednjeveškega trga Podsreda. Ima tri izhodišča: trg Podsreda, grad Podsreda in Trebče; • Pešpot Pilštanj (4 km, krožna pot) povezuje naravno in kulturno dediščino srednjeveškega trga Pilštanja ter razgledno točko na hribu Vino gora; • Vodna učna pot Bistrica ob Sotli (3 km) vključuje 7 točk, kjer spoznavamo delovanje in energijo reke Bistrice nekoč in danes; 14 I KRA I P NJSKA ave R GIJSK udež nar E NOT R elik čV Presihajoče Cerkniško jezero OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: južni del osrednje Slovenije, Čarobna kraška krajina, ki ima v vsakem letnem času drugačen obraz, je vihar središče Notranjske Velikost: 22.200 ha (222 km2) biotske raznovrstnosti zaradi cikličnega presihanja in ponovnega rojevanja Podatki o ustanovitvi parka: 2002 Cerkniškega jezera, največjega presihajočega jezera v Evropi. Visoka stopnja Naravni pomen: naravne vrednote: 404, ohranjenosti in izjemna raznovrstnost naravnih življenjskih prostorov. Raj od tega 297 podzemnih jam, park je v celoti ekološko pomembno območje, za ptice različnih vrst. Krajina, ki jo zaznamuje tradicionalna kmetijska raba, območje Natura 2000 (SPA) za več kot 20 ponekod pa vrtačasti kraški relief. Poučna zgodovina objestnih poskusov človeka, vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) da bi z izsuševanjem močvirja in zapiranjem vodnih požiralnikov preprečil Mednarodni pomen: • UNESCO – razglašen za območje naravni ciklus presihanja jezera. Ramsarske konvencije Uprava: Javni zavod Notranjski regijski park Tabor 42, 1380 Cerknica, tel.: 01/70 90 626, telefaks: 01/70 90 633, info@notranjski-park.si, www.notranjski-park.si Vstop v park je prost. 15 Na svetu morda ni območja, ki bi obiskovalcu Številne zanimivosti parka lahko obiskovalci REDNE LETNE PRIREDITVE ponujalo toliko različnih vtisov kakor ravno spoznavajo po teh označenih parkovnih poteh: Januar: nočni pohod na Špičko – sobota, Cerkniško jezero. Kadar je jezero polno vode, • Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru: najbližja polni luni v januarju ga zlahka najdete, saj meri do 29 km² in je Pretržje (med Dolenjim jezerom in Otokom) največje v Sloveniji. Toda rado se tudi zgodi, 27. april: ornitološki izlet na Cerkniško jezero pri društvenem čebelnjaku Čebelarskega da stojite na jezeru in ga ne vidite. Takrat društva Cerknica. Krožna pot, 250 m (1 ura), 1. maj: tek na Slivnico se razkrijejo s pisanim cvetjem posejani 13 pojasnjevalnih točk. Pot je lahka, primerna Prva sobota v juniju: tek ob Cerkniškem mokrotni travniki in osupljivi požiralniki. tudi za tiste, ki teže hodijo. Prehodimo jo lahko jezeru V parku lahko opazujete ptice, preizkušate v vseh letnih časih (informacije: Čebelarsko Druga sobota v septembru: tek po Rakovem svojo ribiško srečo, lovite ravnotežje na društvo Cerknica, Popkova 1, 1380 Cerknica, Škocjanu zamrznjenih ledenih ploskvah, zaužijete tel.: 041 657 297); lepoto sončnega vzhoda in še bi lahko • Naravoslovna učna pot Rakov Škocjan: Mali naštevali. Od oktobra do aprila se lahko vsak tretji četrtek naravni most, ruševine cerkvice sv. Kancijana v mesecu udeležite predavanj z naravoslovno na Velikem naravnem mostu. Enosmerna vsebino, in sicer ob 19. uri v prostorih Knjižnice VREDNO OGLEDA pot, 3 km (3 ure) in vrnitev na izhodišče, 16 Jožeta Udoviča v Cerknici. • kraško polje s presihajočim jezerom in pojasnjevalnih točk (informacije: Hotel Rakov slikovitimi kraškimi pojavi: bruhalniki, Škocjan, 1380 Cerknica, tel.: 01 709 74 70, e- estavelami, ponori in ponornimi jamami, pošta: kancijan@siol.net ter Zavod za gozdove vodnimi požiralniki, površinskimi Slovenije, Območna enota Postojna, Vojkova vodotoki, ulica 9, 6230 Postojna, tel.: 05 700 06 10); • slikovita kraška udorna dolina Rakov • Naravoslovna učna pot po Menišiji: krožna Škocjan z Velikim in Malim naravnim pot, 3 km (3 ure), 9 pojasnjevalnih točk mostom, (informacije: Turistično društvo Menišija, Begunje 28, 1382 Begunje pri Cerknici, tel.: • bogat in raznovrsten rastlinski svet in 031 599 523); svet ptic (življenjski prostor 250 vrst ptic), dvoživk, rib, nevretenčarjev, … • kolesarske poti po Notranjskem regijskem parku so dobro označene (informacije: • slikovita krajina s sledovi prazgodovinskih Turistično-informacijski center v Cerknici, in antičnih prebivalcev na vzpetinah in Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica, tel.: 01 709 hribih okrog jezera, dvojni kozolci – toplarji, 36 36, e-pošta: tdrustvo@volja.net). Močvirski svišč ostanki lipovih in hruškovih drevoredov… Ogled kraškega izvira Cerkniško jezero Rjavi medved Požiralniki DOSTOP DO PARKA Notranjski regijski park je dostopen po avtocesti Ljubljana–Fernetiči, zapustite jo na izvozu Unec. Dobre avtobusne povezave so samo iz Ljubljane. Avtobusi ustavljajo v vseh vaseh, ki obkrožajo Cerkniško jezero. Tudi povezave z vlakom so dobre. Izstopna postaja za ogled Notranjskega regijskega parka je Rakek. Prednost potovanja z vlakom je tudi, da lahko s seboj pripeljete kolo. Ravno železniška postaja Rakek je dobro izhodišče za kolesarske izlete v Rakov Škocjan ali na Cerkniško jezero. 16 KRA I P eh kultur SK O JIN IČK eh dežel, tr A R RK GO tičišče trS Krajina v Motovilcih OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: skrajni severovzhodni del Sloveni- Goričko je slovenski del trideželnega čezmejnega parka z Avstrijo (Raab) in je, rob subpanonskega sveta, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko Madžarsko (Őrség – Porabje). Je življenjski prostor številnih evropsko ogroženih Velikost: 46.200 ha (462 km2) ter redkih rastlinskih in živalskih vrst. Slikovita kulturna krajina samooskrbnega Podatki o ustanovitvi parka: 2003 kmetijstva in različnih poljedelskih kultur: buč, ajde, pire, rži, sončnic, pšenice, Naravni pomen: naravne vrednote: 47, park je v celoti ekološko pomembno koruze in ječmena, v kateri se zrcalijo človekov prvinski odnos do zemlje, sožitje območje, območje Natura 2000 (SPA) za z naravo in njegova občudujoča ustvarjalnost ter izvirnost pri uporabi naravnega 11 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) materiala, ki ga ponuja zemlja (les, slama, glina). Raj za pohodnike in kolesarje. za 18 živalskih vrst in 7 habitatnih tipov Uprava: Javni zavod Krajinski park Goričko 9.00 do 18.00; v marcu in novembru od 9.00 do 16.00. Grad 191, 9264 Grad, tel.: 02/551 88 60, 02/551 88 Vodeni ogledi gradu Grad vsak dan, razen ob ponedeljkih, 61, park.goricko@siol.net, www.park-goricko.org za predhodno najavljene skupine z najmanj 10 obiskovalci. grad Grad Grad 191, 9264 Grad, tel.: 02/551 88 60, vodniki@ Vstop v park je prost. Vstopnina za ogled gradu. goricko.info Grad je za obiskovalce odprt od 1. aprila do 31. oktobra od 17 Po Goričkem se lahko podate v spremstvu REDNE LETNE PRIREDITVE Druga sobota v septembru: trideželni krajevnih vodnikov ali zaposlenih v Javnem kolesarski izlet in maraton Goričko–Raab– Januar: Pout po bregaj pa dolaj – pohod s tremi zavodu Krajinski park Goričko, ki za Őrség/Porabje kralji iz Budincev v Andovce vedoželjne skupine pripravijo naravoslovne Druga nedelja v septembru: den meštrov, in tehniške učne dneve. Februar: Valentinov pohod na Kugel, najvišji Neradnovci breg parka treh dežel; tretja sobota v februarju – stari običaji in prikaz žganjekuhe na sadjarski Tretja sobota v septembru: lüpanje kukorce v VREDNO OGLEDA kmetiji Smodiš v Otovcih Selu • razkošje biotske raznovrstnosti, ki ga Marec: največji grad v Sloveniji odpira svoja Oktober: jesenski bazar – praznik goričkih ponujajo mozaična krajina, pomembna vrata in predstavlja grajski festival negovalcev kulturne krajine (Grad), opazovanje območja gnezdišč, migracijskih poti ptic na Goričkem 22. marec: Svetovni dan voda – spoznavajmo in prezimovališč za ptice, med drugim vodni svet Prva nedelja v oktobru: kapütne den (Šalovci), bele in črne štorklje, življenjski prostori dödolijada in kulinarična razstava za zlato April: velikonočne delavnice na gradu Grad najvitalnejše in največje populacije vidre v kijanco (Puconci) Sloveniji, življenjski prostori 44 vrst kačjih 22. april: dan zemlje – očiščevalna akcija Zadnja nedelja v oktobru: noč čarovnic (grad pastirjev in številnih vrst metuljev; Maj: tekmovanje v košnji z ročno koso v Selu; Grad) • tipična arhitektura ljudskega stavbarstva, Druga nedelja v maju: majska pesem, pevski Drugi konec tedna v oktobru: razstava starih kot so ponekod še s slamo krite strehe, zbori, festival skečev, Pečarovci sort jabolk na sadjarski kmetiji Smodiš, Otovci; posvetne zidane hiše in sakralna arhitektura, 22. maj: dan biotske raznovrstnosti – sprehod Zadnja sobota v oktobru: evropski pohod ob pomniki iz zgodovine, kot so stražni stolpi v naravo meji, Cankova in stražnice nekdanje železne zavese; 24. maj: evropski dan parkov – dan odprtih December: božični koncert, Grad • etnološke zanimivosti, zlasti potočni vrat Krajinskega parka Goričko in gradu Grad mlini in zbirke orodja tradicionalnih obrti 15. junij: vidovo – prireditve ob Bukovniškem in dejavnosti na kmetijah; Številna kulturna, športna in turistična društva jezeru, Dobrovnik; Zadnja sobota v juniju – peli in JZ KP Goričko prirejajo prireditve s prikazi • grad Grad, največje grajsko poslopje v in plesali so jih mati moja, Moščanci izročila in običajev, srečanja ob pohodih, Sloveniji s 365 sobami. Julij: grajski festival – naravoslovni fi lmi in kolesarske izlete in maratone. Na gradu Grad se koncerti na prostem na grajskem festivalu vrstijo koncerti, različne Številne zanimivosti parka lahko obiskovalci 15. avgust: velika maša pri Gradu, kramarski razstave in projekcije naravoslovnih fi lmov. spoznavajo po označenih krajših in daljših sejem pešpoteh v goričkih gozdovih, ob vodah okoli Prvi teden v septembru: noč z netopirji – Hodoškega, Ledavskega in Bukovniškega evropski teden varstva netopirjev Vidra Etnološki muzej Bela štorklja jezera ali med geološkimi točkami in suhimi Rumena maslenica DOSTOP DO PARKA in mokrotnimi travniki ter ob meji in čez mejo v slovensko Porabje in avstrijsko Z rednim potniškim vlakom Ljubljana–M. Štajersko in Gradiščansko. Ljubitelji krajših Sobota–Budimpešta: postaje v M. Soboti, poti se lahko odpravijo po teh poteh: Mačkovci, G. Petrovci, Šalovci, Hodoš: Korovci–Fuks graba, Trdkova–Tromejnik, www.slo-zeleznice.si. Bukovniško jezero, Vidrin paradiž, Sladka pot (Berkovci, Ratkovci, Ivanjševci), Zelena Z rednim avtobusom iz M. Sobote v skorajda pot (Sebeborci), Prosenjakovska pot vse kraje na Goričkem: www.apms.si. (Prosenjakovci), Pot vinotočev (Moravske Z avtomobilom po avtocesti A5 sta zahodno Toplice, Suhi vrh), Panonska pot (Bogojina), Goričko in Grad iz smeri Ljubljane Pot kulturne dediščine (Bogojina, Filovci), dostopna na izvozu Vučja vas; Radenci, Geografska pot (Selo), Olivinova pot Petanjci, Gederovci, Cankova, smer (Grad), Bernardina pot (Krašči), Vrbova pot Kuzma. Vzhodno Goričko je dostopno iz (Rogašovci, Nuskova), Zelena vez (učna pot smeri Ljubljane in Madžarske na izvozu M. ob nekdanji železni zavesi, Goričko), Pot Sobota vzhod; Rakičan, M. Sobota, smer sožitja (Kančevci, Ivanovci). Ljubitelji daljših Hodoš. Vstop na skrajno vzhodno Goričko pohodnih poti bodo Goričko spoznavali med je na izvozu Turnišče: smer Dobrovnik, hojo po označeni Pomurski planinski poti ali naravna vrednota Bukovniško jezero. Evropski pešpoti E7. 18 eke KRA dno zelene rag I P SK ez in smar JIN A A LP R O jemu belih br K K V ob Reka Kolpa OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: skrajni jugovzhodni del Slovenije Mogočen tok reke Kolpe, ponekod zarezan v strma, skalna pobočja gozdnate in Bele krajine ob meji s Hrvaško Velikost: 4331 ha (43,31 km2) kraške krajine, zaprt v ozke doline, ponekod pa razširjen, umirjeno tekoč po Podatki o ustanovitvi parka: 1998 odprtih dolinah. Ob reki belokranjska kraška krajina z obdelanimi vrtačami Naravni pomen: naravne vrednote: 67, in terasami, izraz zglednega ravnotežja med tradicionalno kmetijsko rabo in park je v celoti ekološko pomembno območje, del območja Natura 2000 obzirnim odnosom do naravnega okolja. Poleg poplavnih ravnic in strmih bregov (SPA), območje Natura 2000 (SCI) za 12 se vzdolž mejne reke razprostirajo tudi prostrani belokranjski steljniki z značilno živalskih vrst in 4 habitatne tipe praprotjo, belimi brezami ter bogatim prepletom živalskega in rastlinskega sveta. Mednarodni pomen: • EDEN 2010 – reka Kolpa Domovina pristno ohranjene in še vedno žive tradicije različnih domačih obrti, svojevrstnega kulturnega izročila in dragocene kulturne dediščine. Uprava: Javni zavod Krajinski park Kolpa Informacijski center: Šokčev dvor Adlešiči 15, 8341 Adlešiči, tel.: 07/356 52 40, telefaks: Žuniči 2, 8341 Adlešiči, tel.: 07/356 52 40, telefaks: 07/356 52 40, info@kp-kolpa.si, www.kp-kolpa.si 07/356 52 40, info@kp-kolpa.si, www.kp-kolpa.si. Ob predhodni najavi odprt vse leto. Vstop v park je prost. 19 Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa najjužnejše točke države Slovenije v Kotu pri Junij: poletne prireditve ob Kolpi, plavanje in je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino. Damlju; čolnarjenje na Kolpi Obiskovalci lahko uživajo v neokrnjeni • Mlinarska pešpot od Damlja do Vinice, Julij: kres, puljenje lanu, plavanje in čolnarjenje naravi, tišini, veliki biotski raznovrstnosti in na kateri spoznavate tudi bogato tradicijo na Kolpi krajinski pestrosti. mlinarstva in žagarstva ob Kolpi; Avgust: po domače v dolini Kolpe – srečanje • Sejemska pešpot od Vinice do Žuničev obkolpskih društev, igre na Kolpi, tučnja lana VREDNO OGLEDA ohranja tradicijo starih sejemskih poti; – običaj tučnje, trenja in česanja lanu, plavanje in čolnarjenje na Kolpi • Šokčev dvor, Žuniči so informacijska • Grajska pešpot od Žuničev do Dragoš je točka, na kateri večina obiskovalcev spozna 25-kilometrska nezahtevna pot v prelepem September: dan odprtih vrat v Krajinskem naravo, kulturo, zgodovino in prebivalce naravnem okolju, ki vodi od Šokčevega dvora parku Kolpa, obletnica ustanovitve javnega različnih etničnih skupin Bele krajine; med vasicami do gradu v Pobrežju in mimo zavoda • opazovanje ptičev ob reki, v steljnikih in Kuzminega mlina do zadnje informacijske Oktober: polharije v Krajinskem parku Kolpa, gozdovih ; točke v Dragoših; trgatev grozdja v Beli krajini • spoznavanje reke Kolpe ter življenja v reki • Trška pešpot okrog Starega trga, na kateri November: martinovanja po vsej Beli krajini, in ob njej, plavanje in ribolov ter možnost spoznate del Poljanske doline, poteka v treh kostanjev piknik pred Šokčevim dvorom najema kanujev in raftov; različicah s skupno dolžino 10 kilometrov; December: letni koncert KUD Božo Račič • spoznavanje belokranjske krajine s skrbno • Župančičeva pešpot, ki vodi iz Dragatuša do Adlešiči, rokodelske delavnice na različnih obdelanimi njivami, vinogradi, sadovnjaki Vinice, povezuje obe vasi, v katerih je otroštvo krajih v parku in travniki, številnimi obdelanimi vrtačami preživljal pesnik Oton Župančič, in tudi oba ter steljniki – s praprotjo poraščenimi naravna parka: Lahinjo in Kolpo. Dolžina je brezovimi gaji; 13 kilometrov; • obisk prazgodovinskih poselitev z • skozi park vodijo tudi 3 kolesarske poti: arheološkimi najdbami iz okolice Vinice, Kolesarska pot Damelj (dolžina 65 km, Zilj in Radencev; najvišja točka 616 m n. m., višinska razlika 466 m), Poljanska kolesarska pot (dolžina • ogled ohranjenih značilnih kmečkih 51 km, najvišja točka 622 m n.m.v., višinska dvorov, mlinov in žag; razlika 468 m) in Župančičeva kolesarska pot • prikaz tradicionalnih domačih obrti (dolžina 51 km, najvišja točka 334 m n.m.v., na kmetijah v Adlešičih, Damlju, Rimu, višinska razlika 150 m). Vrhovcih, Žuničih in drugod (izdelovanje Žagarjev mlin Obdelava lana “tučnja” Smokulja Žetev lana lanenega platna, vezenje, pletarstvo, REDNE LETNE PRIREDITVE DOSTOP DO PARKA velikonočne pisanice). Januar/februar: zimsko štetje vodnih ptičev Številne zanimivosti parka lahko obiskovalci vsak ponedeljek zvečer v prostorih JZ KP Kolpa Dostop do parka iz smeri Ljubljane po spoznavajo po teh označenih parkovnih – Prelo – star družabni običaj, polstenje volne avtocesti z možnostjo uporabe izvoza v poteh: in druga ročna dela, rokodelske delavnice na Ivančni Gorici (skozi Žužemberk v Belo • Belokranjska čebelarska učna pot Žuniči, različnih krajih v parku krajino) ali v Novem mestu. Iz smeri na kateri obiskovalec ob vodstvu izkušenega 22. marec: svetovni dan voda – dejavnosti v Kočevja vstopimo v park v okolici Starega čebelarja in s pomočjo 11 razlagalnih tabel zvezi z varstvom voda, pohod po mlinarski trga. Če gremo z vlakom, se parku najbolj spozna zgodovino in pomen čebelarjenja; pešpoti približamo, če izstopimo na železniški • Gozdna učna pot Žeželj, na kateri ob April: setev lanu, čistilna akcija ob svetovnem postaji v Črnomlju, od koder se lahko z prijetnem sprehodu spoznate vse značilne dnevu zemlje avtobusom odpeljemo v različne kraje drevesne vrste; 23. april: jurjevo – ljudski običaj na območju parka. Hrvaška avtocesta Zagreb–Reka se z izvozom na Bosancih • Živinorejsko-sadjarska učna pot, ki poteka prva sobota po 23. aprilu: Jurjev pohod po približa parku na 5 kilometrov. Direktne krožno od Pobrežja skozi Velika in Mala sela Grajski pešpoti avtobusne povezave iz Ljubljane do do Adlešičev in reke Kolpe in na kateri se Maj: slikarska kolonija v Damlju: »Eno je Kolpa Črnomlja ni, je le iz Novega mesta. Park obiskovalec sreča s tradicionalno živinorejo, i Kupa« je iz vseh smeri dobro dostopen, tudi s spozna avtohtone in tradicionalne vrste 9. maj: dan Evrope – pohod po najjužnejši kolesom, na konju in peš. in pasme, vzorčni nasad visokodebelnih pešpoti od Damlja do Radencev sadnih dreves in vinogradništvo; 22. maj: svetovni dan biodiverzitete – strokovni • najjuženjša pešpot od Radencev do Damlja, posvet o biotski raznovrstnosti ki na 11-kilometrski poti obiskovalca ob ogledu pomembnih naravnih vrednot 24. maj: mednarodni dan naravnih parkov popelje skozi kanjon reke Kolpe mimo – dan odprtih vrat v Krajinskem parku Kolpa 20 INE ja L K O iji mor RA E S jeti energ I P SK LJSK istale u E JIN V ARK SEČO jer diši po soli, v krK Opuščene soline OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: skrajni jugozahodni del slovenske Sečoveljske soline so poleg Strunjanskih solin še edine delujoče soline v Sloveniji jadranske obale na meji s Hrvaško Velikost: 700 ha (7 km2) in edine soline v tem delu Jadrana, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo Podatki o ustanovitvi parka: 1990 tradicionalni postopek rokodelske pridelave. 700 let star postopek pridobivanja Naravni pomen: naravne vrednote: 6, soli je v sozvočju s človekom in naravo. Tu so se v stoletjih oblikovale razmere, ki park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za ustrezajo posebnim rastlinskim in živalskim vrstam ter njihovemu življenjskemu 30 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) prostoru. Značilna solinarska krajina je tudi za človeka rezervat ekološko za 4 živalske vrste in 6 habitatnih tipov žlahtnega bivalnega okolja ter spomina na nekoč bogato sredozemsko kulturno Mednarodni pomen: • UNESCO – 1993 razglašen za območje dediščino in krajino, ki izginja. Ramsarske konvencije Uprava: Krajinski park Sečoveljske soline Čas obiska: V topli polovici leta je park odprt med 8. in SOLINE Pridelava soli, d. o. o., Seča 115, 6320 20. uro, pozimi pa med 8. in 17. uro. Portorož, tel.: 05/672 13 30, telefaks: 05/672 13 31, info@kpss.si, www.kpss.si Na vstopnih točkah v park je treba plačati vstopnino. Informacijski center na Leri Seča 115, 6320 Portorož 21 Soline so izvrsten prostor za opazovanje soli in notranjost solinarske hiše. Muzej je solinske krajine, slanoljubnih živalskih in za obiskovalce odprt med 1. aprilom in 31. rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih oktobrom. prostorov, postopkov tradicionalne pridelave Številne zanimivosti parka lahko obiskovalci soli in številnih ptic. Organizirane (in vnaprej spoznavajo po označenih parkovnih poteh – najavljene) skupine spremlja vodnik. sprehajalnih in kolesarskih poteh, opremljenih tudi z informacijskimi tablami. VREDNO OGLEDA • spoznavanje slanoljubnih rastlin in živali REDNE LETNE PRIREDITVE ter njihovih življenjskih prostorov; 2. februar: ob svetovnem dnevu mokrišč je • spoznavanje številnih vrst ptic, saj so vstop v park prost, obiskovalci pa brezplačno soline mednarodno pomembno selitveno prejmejo nekaj informacijskega gradiva o območje in prezimovališče za ptice; parku • ogled delujočih in opuščenih solinarskih Zadnji konec tedna v aprilu: solinarski festival bazenov ter ostankov solinarskih hiš; prikazuje običaje in tradicijo (folklora, kultura) • ogled postopka pridelave soli sicer traja nekdanjega življenja v solinah, v objektih na skoraj vse leto, najzanimivejše pa je med Leri pa potekajo redne predstavitve junijem in septembrom, ko iz zgoščene umetniških del slanice nastajajo kristali soli; 24. maj: ob evropskem dnevu parkov obiskovalci • obisk multimedijskega centra, v katerem si brezplačno prejmejo nekaj informacijskega obiskovalci lahko ogledajo fi lm o solinah in gradiva o parku (vstop prost) maketo solin; Avgust: solinarski festival prikazuje običaje • razgledna ploščad; in tradicijo (folklora, kultura) nekdanjega • obisk trgovine s soljo, s soljo povezanimi življenja v solinah, v objektih na Leri pa so Mala bela čaplja izdelki in drugimi tamkajšnjimi izdelki redne predstavitve umetniških del ter s prostorom za razstave umetnikov v prenovljeni solinski stavbi; • ogled muzeja solinarstva, ki prikazuje tradicionalni, srednjeveški način pridelave Srednji žagar Solinski rakec Prihod v park z ladjico Delujoče soline DOSTOP DO PARKA Krajinski park je od Ljubljane oddaljen 130 km. Območji Sečoveljskih solin Lera in Fontanigge za zdaj po kopnem še nista povezani. Za ogled obeh delov parka je treba vstopiti skozi različna kopenska vhoda. Javnega prevoza iz Portoroža ni. Do parka se lahko pripeljete tudi s čolnom, saj je urejen pristajalni pomol. 22 K INA R L A O I P A D laša tišinag SK SKR JIN A vi čas in o ARK LOG jer se ustaK Logarska dolina OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: severni del osrednje Slovenije, Neponovljiva ledeniška alpska dolina, v kateri ni prostora za vasi, ampak le Kamniško-Savinjske Alpe Velikost: 2438 ha (24,38 km2) za nekaj kmetij. Dolina z impresivno podobo sredi Kamniško-Savinjskih Alp. Podatki o ustanovitvi parka: 1987 Mogočni naravni amfi teater živo zelenih travnikov in gozdov, zaokrožen s kuliso Naravni pomen: naravne vrednote: 43, prepadnih sten, kjer v neokrnjeni naravi in visokih stenah najdejo mir gamsi, park je v celoti ekološko pomembno območje, del območja Natura 2000, del po modrini neba prijadra planinski orel in na travnikih cvetijo najlepše rože. območja Natura 2000 Ohranjene in še danes delujoče mogočne kmetije, ki svojo dejavnost dopolnjujejo Mednarodni pomen: s turizmom. • prva nagrada v kategoriji zavarovanih območij na mednarodnem natečaju CIPRA – Prihodnost v Alpah 2005 • EDEN 2009 – Solčavska Uprava: Podjetje za razvoj Logarske doline, Logar- Informacijski center: TIC Logarska dolina ska dolina, d. o. o. Čas obiska (tudi po dogovoru): november–april: med Logarska dolina 9, 3335 Solčava, tel.: 03/838 90 04, 10.00 in 13.00, maj–junij in september–oktober: med telefaks: 03/838 90 03, info@logarska.si, www.logar- 9.00 in 15.00, julij–avgust: med 8.00 in 18.00, informa-ska-dolina.si cijski zaslon v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku (vedno dosegljiv). Na vstopni točki v park se pobira parkirnina. 23 Krajinski park Logarska dolina z okolico • sodelovanje pri košnji in spravilu sena, ogled REDNE LETNE PRIREDITVE ponuja številne možnosti dejavnega kuhanja oglja na tradicionalen način; Januar: tek na smučeh po Logarski dolini preživljanja prostega časa. V njem si lahko • vodeni pohodi v gore in izleti s kolesom. – športna prireditev privoščite vrhunska doživetja. Na Logarsko Junij: pomladanski pohodniški dnevi dolino se odpirajo nepozabni pogledi s travnikov pred dolino, Solčavske panoramske Obiskovalci lahko številne zanimivosti Julij: poletne zabavne in kulturne prireditve ceste ali z vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. spoznavanje tudi po naravoslovno-etnografski – tradicionalni Solčavski dnevi in program Za obiskovalce so organizirani tudi vodeni poti po Logarski dolini, ki jih popelje skozi poletnih dejavnosti ogledi. najlepše kotičke doline do veličastnega slapa Avgust: poletne zabavne in kulturne prireditve Rinka. Naprej na vrhove pa vodijo urejene – program poletnih dejavnosti planinske poti. Park je tudi območje, na VREDNO OGLEDA katerem so mogoče različne oblike rekreacije, December: božično-novoletni koncert, Logar- ska dolina, kulturna prireditev • doživljajski sprehod po Logarski dolini ali kot so pohodništvo, planinarjenje, plezanje, Robanovem kotu – ogled najslikovitejše sprehod, tek, jahanje, vožnja s kočijo ali ledeniške doline v Kamniško-Savinjskih lojtrnim vozom, lokostrelstvo, kolesarjenje, Alpah z vrhovi in navpičnimi skalnimi pohod s krpljami, turna smuka, ledno plezanje, stenami, krnicami, izviri, slapovi, melišči, smučanje, sankanje, tek na smučeh in vožnja s ledeniški balvani, snežni plazovi… sanmi s konjsko vprego. • opazovanje alpskega cvetja, poslušanje divjega petelina, ruševca med svatovanjem; • ogled 90 m visokega slapa Rinka, ki je med najvišjimi slapovi v Sloveniji, slapa Palenk in kraškega izvira Črne; • ogled Potočke zijalke v Olševi; • ogled obnovljene oglarske koče, Logarjeve kašče, obnovljene planšarije Logarski kot; • kolesarjenje po Solčavski panoramski cesti; • stik z naravno in kulturno dediščino območja; Raj za pohodnike Ogled parka s konjsko vprego Plodovi tise Slap Rinka Pogled s Solčavske panoramske ceste DOSTOP DO PARKA Do Logarske doline je iz večjih mest v okolici (Ljubljana, Celje in Celovec/ Klagenfurt) okoli 75 km, torej dobro uro vožnje. Dostop z avtobusom je mogoč iz smeri Celja, do koder je mogoč tudi prihod z vlakom iz smeri Ljubljana ali Maribor. Po dogovoru je mogoče organizirati prevoz v Logarsko dolino iz katerega koli kraja v Sloveniji. 24 JE R ga mesta K A nelav R u g A O B ag I P SK SK NA emov na pr JINARK LJUBLJ akladnica ekosistZ Meglice na barju OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: južno od Ljubljane Prav na pragu glavnega mesta, le nekaj korakov od zadnjih mestnih ulic se med Velikost: 14.000 ha (140 km2) Število naselij: 25 Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofl jico razprostira Ljubljansko barje. Dobrih 150 Število prebivalcev: pribl. 30.000 km2 močvirne ravnice zaznamuje neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, Podatki o ustanavljanju parka: 2008 jarkov in mejic. Edinstven splet obširnega zelenega prostora, preletavanja ptic Naravni pomen: naravne vrednote: 55, park je v celoti ekološko pomembno in metuljev, oglašanja žab ter zgodb iz davno minulih koliščarskih dni. Reka območje, območje Natura 2000 (SPA) za Ljubljanica, zgodovinska in legendarna reka, nekdanja plovna pot trgovcev 22 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) med Nauportusom in Emono, danes Vrhniko in Ljubljano. Najlepše ga doživimo za 23 živalskih in 1 rastlinsko vrsto ter 7 habitatnih tipov s kolesa, prav posebno doživetje pa je ogled Ljubljanskega barja z balona ali iz struge Ljubljanice. Uprava: Javni zavod KP Ljubljansko barje Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice, tel.: 08/20 52 350, info@ljubljanskobarje.si, www.ljubljansko- barje.si; Vstop v park je prost. 25 Zelo redki so primeri na svetu, ko bi se na lahko traja eno uro ali več dni, nikakor pa ne • na Koščevi učni poti na Iškem morostu lahko pragu glavnega mesta razprostiralo območje, bo na njem niti enega zahtevnega vzpona; spoznavate življenjski prostor travniških vrst dosegljivo peš, s kolesom ali javnim prevozom, • številni okoliški kmetje vas rade volje zapeljejo ptic, ki so najznačilnejše vrste Ljubljanskega s tako bogato zgodovino, arheološko naokrog tudi s konjsko vprego; barja, z nekaj sreče pa lahko vidite ali slišite dediščino, etnološkimi posebnostmi in tudi kak redek primerek škurha ali kosca. • na Malem placu in Jurčevem šotišču si lahko visoko ovrednoteno naravo. Na Ljubljanskem ogledate še zadnjih nekaj ostankov visokega Ljubljansko barje si lahko ogledate sami ali barju si ne le oddahnemo od mestnega barja in zanj značilnega rastlinstva, ki je dolga v spremstvu vodnika, ki ga je mogoče dobiti vrveža, poletne sopare in meglenega smoga, stoletja pokrivalo celotno Ljubljansko barje; pri Zavodu za turizem Ljubljana, Zavodu Ivan je tudi učilnica na prostem. Za obiskovalce Cankar Vrhnika ali KP Ljubljansko barje. so organizirani tudi vodeni ogledi. • Kuclerjev in Podpeški kamnolom vam osvetlita geološko zgodovino; • v kraju Jezero v Podpeči boste naleteli na REDNE LETNE VREDNO OGLEDA povsem okroglo kraško jezero, ki so mu do Februar/marec: Podkrimski pustni karneval • spoznavanje ekstenzivnih mokrotnih zdaj izmerili 51 metrov globine; Marec/april: čistilna akcija Stop divjim travnikov z značilnimi rastlinskimi in • spoznavanje številnih arheoloških območij, odlagališčem, sklop predavanj Barje, ali te živalskimi vrstami ter številnimi pticami, zlasti kolišč; poznam? značilnimi za dolge mejice črne jelše, doba in vrb med njivami in travniki, redkimi • v nekdanji kartuziji v Bistri je danes Tehniški Maj: prvomajski pohod na Krim, pohod po ostanki barjanskih in poplavnih gozdov; muzej Slovenije; Ljubljanskem barju, kolesarjenje po poti Ostrorogega jelena, Cankarjevi dnevi, srečanje • spoznavanje ptic, saj je park je gnezdišče • v Črni vasi si lahko ogledate eno najlepših oldtajmerjev številnih vrst ptic ter mednarodno Plečnikovih cerkva, cerkev sv. Mihaela; pomembno selitveno območje in • v Iški vasi je v sv. Mihaelu lapidarij rimskih Junij: Argonavtski dnevi, Barjanska noč, pohod prezimovališče za ptice; nagrobnih spomenikov; po Svarunovi poti, Otroške barjanske žabarije • ogled barjanskih rek Ljubljanica, Iščica, • ob poti v sotesko Iški vintgar si lahko ob Julij: konjeniška prireditev v Vrbljenah, dnevi Iška, Bistra in Borovniščica s pritoki, hladnem svežem potoku privoščite prijeten borovnic številnih barjanskih oken, kraških izvirov... počitek. Avgust: etnološka prireditev Barje, tekmovanje • povzpnete se lahko na osamelce, dvignjene Številne zanimivosti parka lahko obiskovalci koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, nad barjansko ravnico, in uživate v spoznavajo po teh označenih parkovnih poteh: koliščarski tabor za otroke, koliščarski dan slikovitosti krajine Ljubljanskega barja; • v Dragi pri Igu je naravni rezervat sedmih September: ižanski sejem • ravnica, prepletena s številnimi poljskimi ribnikov z urejenimi sprehajalnimi potmi in Oktober: jesenska tržnica potmi, je primerna za kolesarski izlet, ki izhodiščem za gozdno učno pot; Ptičja opazovalnica Kobiličar Okroglolistna rosika Krajina Ljubljanskega barja DOSTOP DO PARKA Na Ljubljansko barje se lahko z avtomobilom pripeljemo po cesti iz ljubljanske, primorske (Vrhnika) ali dolenjske (Škofl jica) smeri. Na Barje se lahko odpeljemo tudi z vlakom za smer Borovnica, z ljubljanskim mestnim avtobusom (št. 19 B in 6 B) in primestnimi avtobusi na različnih progah. Iz središča Ljubljane bomo s kolesom sredi Barja v okoli pol ure. 26 KRA I P jem N SK JA a z mor JIN N A U RK STR jer se kopno stikK Mesečev zaliv OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: slovenska obala vzhodno od Flišna obalna krajina na Strunjanskem polotoku. Na prehodu morja v kopno Pirana Velikost: 429 ha (4,3 km2) laguna Stjuža s solinami, južna pobočja, obdelana in spremenjena v terase. Podatki o ustanovitvi parka: 1990 Najvišji fl išnat klif na jadranski obali, najdaljši odsek naravne obale v Tržaškem Naravni pomen: naravne vrednote: 11, zalivu, avtohtona rastišča nekaterih sredozemskih rastlin, najsevernejše park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SCI) za sredozemske soline, edina morska laguna in najlepši zaliv v Sloveniji so le 2 živalski vrsti in 7 habitatnih tipov nekateri od presežnikov na območju parka. Uprava parka: Javni zavod Krajinski park Strunjan Pacug 10, 6320 Portorož, tel.: 08/205 18 80, telefaks: 05/674 69 80, info@parkstrunjan.si, www. parkstrunjan.si Informacijsko središče še urejajo. Vstop v park je prost. 27 VREDNO OGLEDA REDNE LETNE PRIREDITVE • ogled 4 km dolgega delčka naravno ohranjene Zadnji konec tedna v maju: dnevi artičok, ki ter odprto tržnico strunjanskih dobrot v slovenske obale, to je 80 m visokega fl išnega jih prireja Turistično društvo Solinar organizaciji Turističnega društva Solinar klifa, najvišjega na jadranski obali, in 14. avgust: procesija z barkami, ki poteka vsako Strunjan prodnate terase ob njegovem vznožju; leto, ko strunjansko Marijo iz piranske cerkve • ogled slikovite in značilne submediteranske sv. Jurija po morju prepeljejo do strunjanske Galerija Talasa Strunjan (Terme Krka) v krajine, ki predstavlja kopni del rezervata; cerkve Marijinega prikazanja. Prireditev sodelovanju z Galerijo Insula iz Izole vsako • laguna Stjuža in soline z značilnimi vključuje kulturni in verski program, ki se trimesečje prireja likovne razstave priznanih ekološkimi razmerami; konča 15. avgusta z Marijinim vnebovzetjem slovenskih umetnikov. oz. svetimi mašami v Strunjanu • Mesečev zaliv, rastišče dveh vrst morskih cvetnic (Cimodocea nodosa in Zostera 15. oktober: tradicionalni turnir pandola, noltii), življenjski prostor školjk leščurja starodavne istrske igre, ki jih prireja Turistično (Pinna nobilis) in morskega datlja društvo Solinar Strunjan (Lithophaga lithophaga). Drugi konec tedna v novembru: tradicionalni Vodene oglede po parku ob vnaprejšnjem praznik kakijev s strokovnim, kulturnim in dogovoru za skupine prireja Javni zavod zabavnim programom, kulinarično ponudbo Krajinski park Strunjan. Jagodičnica Strunjanske soline Morska favna in fl ora Morski konjiček Flišna obala DOSTOP DO PARKA Z avtobusom ali vlakom se pripeljete do Kopra, tu presedete na krajevni avtobus, ki vozi v Piran. Ena njegovih postaj med Izolo in Piranom je tudi v Strunjanu. 28 K ov RA I P avnih biser SK A nih nar atur JINAR AHINJ K L rlica minigO Reka Lahinja OSEBNA IZKAZNICA PARKA Lega: jugovzhodna Slovenija, jugovzhod- Krajina mokrotnih travnikov, nizkega barja, lok, logov, vlažnih depresij, poplavnih ni del Bele krajine v povirju reke Lahinje Velikost: 200 ha (2 km2) ravnic ob vijugavem z gostim rastlinjem obdanim tokom reke Lahinje in njenih Podatki o ustanovitvi parka: 1988 pritokov. Velika biotska raznovrstnost. Oaza za močvirske ptice v neprehodnem Naravni pomen: naravne vrednote: 11, trstičju. Kraški pojavi, nastali na plitvem belokranjskem krasu. Manjše gručaste park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SCI) za vasi le na vzpetinah in terasah na obrobju parka. Izjemna arheološka najdišča, 13 živalskih vrst in 6 habitatnih tipov priče predzgodovinskih kultur. Upravljavec: RIC Bela krajina Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, tel.: 07/305 65 30, telefaks: 07/305 65 31, info@ric-belakrajina.si, www. belakrajina.si Vstop v park je prost. 29 Naravno najbolj ohranjeno je izvirno območje • prazgodovinska poselitev z najdbami iz mlajše REDNI LETNI PRIREDITVI reke Lahinje, ki je zavarovano kot naravni kamene, bronaste in železne dobe ter ostanki 1. junij: pohod po Župančičevi poti od rezervat Lahinjski lugi. Nekoliko večje iz antike; Dragatuša do Vinice močvirje so Nerajski lugi, ki so prava botanična • naselje Pusti Gradec na okljuku reke Lahinje; 2. junij: pokosimo Nerajske luge zakladnica in ob visokih vodah dajejo vtis • informacijski center v Velikem Nerajcu (hiša, jezera. Na sprehodu po parku boste naleteli stara nad 200 let, s črno kuhinjo); na vrsto redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Prijetno je v Klepčevem mlinu • galerija domače obrti Vere Vardjan (izdelki iz in žagi venecijanki na okljuku reke Lahinje v gline); Pustem Gradcu, ki je eno redkih ohranjenih • podeželska cerkev vseh svetnikov z zvonikom neposeljenih prazgodovinskih naselij v na preslico; Evropi. Za obiskovalce so organizirani tudi • leseni hiši v Velikem Nerajcu, ki sta bili vodeni ogledi. Po parku se je mogoče zapeljati v sklopu premožnejših kmetij in sta bili s čolnom po reki Lahinji. namenjeni mladoporočencem; • gomilsko halštatsko grobišče Veliki Nerajec; VREDNO OGLEDA • obnovljena Klepčev mlin in žaga. • naravno ohranjena reka Lahinja, potok Nerajčica in drugi pritoki z izrazitimi okljuki, pestra obrežna in vodna vegetacija; • prepleti mokrotnih travnikov in nizkega barja (Nerajski lugi, Lahinjski lugi), življenjski prostori številnih vodnih in obvodnih živalskih in rastlinskih vrst, med drugim vidre (Lutra lutra), številnih vrst ptic, želve sklednice (Emys orbicularis); • številni kraški pojavi: kraška kotanja, vodne jame, goli kras, naravni kamniti most, kraški izviri, ponorna kraška jama Djud ali Zjot; Košnja Vodomec Izvir reke Lahinje Močvirska perunika Stara žaga Tradicionalna belokranjska hiša DOSTOP DO PARKA Do Bele krajine vodi več poti. Če se odpravite z avtobusom ali osebnim avtomobilom iz Ljubljane pot nadaljujete čez Žužemberk po partizanski magistrali do Črnomlja. Ali pa se iz Ljubljane odpravite po avtocesti do Novega mesta in naprej čez Dolenjske toplice do Črnomlja. V Črnomlju pot nadaljujete v smeri Vinica. Po dobrih 9 km se pripeljete do vasi Dragatuš, od tu pa dobrih 700m do prve vstopne točke v Krajinski park Lahinja. Iz Hrvaške strani je najbolje, da prečkate državno mejo Bosiljevo (HR) – Vinica (SLO) in se proti Črnomlju peljete še dobrih 8 km do prve vstopne točke v Krajinski park Lahinja. 30 TA KTO EZERV I ZA a SK pro N u Kag VNI RA JAC a na pr R O NA ŠK elena oazZ Slanoljube rastline OSEBNA IZKAZNICA REZERVATA Lega: jugozahodna Slovenija, v neposred- Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje brakično (polslano) mokrišče ni bližini Kopra Velikost: 122 ha (1,22 km2) v Sloveniji. Obnovljeno leta 2007 po dolgoletnem zasipavanju in načrtnem Podatki o ustanovitvi rezervata: 1998 izsuševanju zaradi širitve mesta in pristanišča. Dandanes raj za vodne ptice. Naravni pomen: naravne vrednote: 1 (celotno območje naravnega rezervata), rezervat je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za 4 vrste ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 2 živalski vrsti in 5 habitatnih tipov Upravljavec: Društvo za opazovanje in proučevanje Vstop v naravni rezervat je za posamezne obiskovalce ptic Slovenije (DOPPS) prost, vodenje po njem pa od ponedeljka do petka Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/426 58 75, organizira upravljavec za plačilo ter po predhodnem telefaks: 01/425 11 81, dopps@dopps.si, www.ptice. dogovoru in rezervaciji datuma obiska. Naravni rezervat si Škocjanski zatok je za obisk odprt od sončnega vzhoda do sončnega zahoda vse dni v letu. Začasni informacijski center NR Škocjanski zatok Staničev trg 16, 6000 Koper, tel.: 05/626 03 70, 051 680 442, telefaks: 05/626 03 69, skocjanski@ skocjanski-zatok.org, www.skocjanski-zatok.org Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 10.00 do 12.00 in v sredo od 15.00 do 17.00. 31 Za vsakogar, ki bi rad doživel zakladnico pomembno gnezdišče, prezimovališče in Avgust/september: v tem obdobju boste v biotske raznovrstnosti sredozemskega selitveno počivališče za številne vrste ptic. rezervatu lahko opazovali stoglave jate velikih, mokrišča v malem, je obisk Škocjanskega Krožna učna pot v dolžini 2,2 km je speljana malih belih in sivih čapelj, ki ob večerih zatoka prava izbira. Na sprehodu po urejeni po obrobju sladkovodnega dela rezervata na posedajo na drevesih tamarisk učni poti obiskovalci lahko spoznavajo Bertoški bonifi ki in se na petih ključnih mestih Prvi konec tedna v oktobru: opazovanje in bogat rastlinski in živalski svet rezervata razširi v urejena opazovališča z izobraževalnimi štetje ptic ob evropskem dnevu opazovanja z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami. vsebinami o rastlinskem in živalskem svetu ptic Favnistično podobo območja dopolnjujejo še Škocjanskega zatoka. Ob poti so urejene mlake November: prihod prvih večjih jat prezimujočih kamarški konji in istrsko (podolsko) govedo, različnih velikosti in oblik, ki obiskovalcem vodnih ptic na območje rezervata ki s pašo skrbijo za vegetacijsko ravnotežje omogočajo, da doživljajo naravo iz neposredne sladkovodnega dela naravnega rezervata. December/februar: v tem obdobju se bližine. Dostop in sama učna pot sta prilagojena Upravljavec rezervata prireja za različne številčnost prezimujočih vodnih ptic iz dneva za obisk ljudi s posebnimi potrebami – slepih in izobraževalne skupine ter za obiskovalce s v dan povečuje do začetka februarja, ko slabovidnih ter gibalno oviranih. posebnim interesom in zahtevami strokovna njihovo število doseže vrhunec. Nato se začne vodenja, naravoslovne dneve in vodene njihovo število postopno zmanjševati, ko se izlete, ki potekajo po krožni učni poti na REDNE LETNE PRIREDITVE prve jate zimskih gostov začno seliti v svoja sladkovodnem delu rezervata. 2. februar: organizirano vodenje po rezervatu severna gnezdišča. Po številu v tem obdobju ob svetovnem dnevu mokrišč prevladujejo rumenonogi, rečni in sivi galebi, številni pobrežniki, kot npr. veliki škurh, VREDNO OGLEDA Marec: otroški slikarski ekstempore ob dnevu zelenonogi in mali martinec, ter različne vrste voda • spoznavanje brakične lagune z ponirkov, rac in gosi. gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami April: začetek gnezditvenega obdobja. Z nekaj in poloji, na katerih se razraščajo različne temeljnega znanja boste v grmovju ob krožni vrste slanuš; učni poti po petju zlahka prepoznali slavca, črnoglavko in svilnico, iz trstičja pa neumorno • ogled sladkovodnega močvirja z močvirnimi petje rakarja in srpične trstnice. Na otočkih travniki in odprtimi vodnimi površinami, lagunskega dela rezervata vas bosta razveselili obdanimi s trstičjem in toploljubnim koloniji gnezdečih polojnikov in navadnih grmiščem; čiger • opazovanje številnih ptic: rezervat je 24. maj: ob evropskem dnevu parkov življenjski prostor 225 vrst ptic, od teh obiskovalci prejmejo brezplačno informacijsko je okoli 50 vrst gnezdilk, zato je evropsko gradivo o rezervatu Polojnik Ozkolistna mrežica Opazovanje ptic Polslana laguna DOSTOP DO REZERVATA Z avtomobilom: glavni vhod v naravi rezervat Škocjanski zatok je na Bertoški bonifi ki. Hitro cesto Ljubljana–Koper zapustite na odcepu Bertoki/Bertocchi. Z odcepa se usmerite po bertoški vpadnici proti bazi AMZS in na prvem odcepu zavijte levo v naravi rezervat, ki ga lahko že prej vidite na svoji levi strani. Z vlakom in avtobusom: iz smeri Ljubljana se z vlakom ali medkrajevnim avtobusom pripeljete do glavne železniške in avtobusne postaje Koper, od koder se do glavnega vhoda v rezervat napotite peš po označeni kolesarski stezi (Pot zdravja in prijateljstva – Porečanka/Parenzana), ki poteka vzdolž polslane lagune. Ko prispete do križišča z bertoško vpadnico, zavijte levo in po nekaj 100 metrih prispete do vhoda v rezervat. 32 jem KR LJE* A ivnostnim podzeml I P POO SK je s skr SKN JIN E aško pol A D o kr R A K R likovitS Pogled na Radensko polje O RADENSKEM POLJU Lega: osrednja Slovenija, 20 km jugo- Z gozdnimi pobočji obdano 4,5 km dolgo kraško polje, ki je na najširšem delu vzhodno od Ljubljane, na jugovzhodu Grosupeljske kotline široko 1,2 km, na najožjem pa le 400 m in ima tri ločene sisteme ponikalnic. Velikost: pribl. 1500 ha (15 km2) Po obilnem deževju jezero, ki se izprazni v nekaj tednih. Kopanj, 392 m visoki Podatki o ustanavljanju parka: 2007 osamelec sredi kraškega polja, je najlepši primer huma v Sloveniji. – začetek izvajanja večletnega projekta ustanovitve med občino Grosuplje ter Ministrstvom za okolje in prostor Naravni pomen: naravne vrednote: 34, bodoči park je v celoti ekološko pomem- bno območje, potencialno območje Nat- Informacijska pisarna: Center Grajski vrt Boštanj ura 2000 (SCI) za 10 živalskih vrst in 3 Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje, tel.: 040 655 795, habitatne tipe 040 655 796, 040 655 797, info@radenskopolje.si, www.radenskopolje.si, www.grajski-vrt.si *park v ustanavljanju 33 Območje Radenskega polja je naravni in • razvaline gradu na griču Boštanj, cerkev REDNE LETNE PRIREDITVE kulturni biser, katerega sedanja biotska sv. Marije na osamelcu Kopanj, sledovi raznovrstnost je nastajala v tisočletnem Februar: Prešernov pohod iz Grosupljega do bronastodobnega bivališča, najdeni v jami medsebojnem vplivu narave in ljudi. Kopanja, učimo se obrezovati sadno drevje Viršnica; Obiskovalcem ponuja številne doživljajske Marec: spomladansko reševanje dvoživk na Številne zanimivosti parka lahko obiskovalci vtise, ki so mešanica naravne in kulturne odseku regionalne ceste Mlačevo–Velika Račna spoznavajo po teh označenih parkovnih poteh: dediščine, običajev in navad nekega območja. April: tradicionalni velikonočni sejem na • Blagajeva pot; krožna pot iz Centra Grajski Boštanju, vsakoletni praktični tečaj izdelovanja vrt Boštanj mimo razvalina gradu Boštanj (30 košar (spomladanski del) VREDNO OGLEDA minut); Maj: spomladanski pohod po Radenskem polju • bogastvo kraških pojavov na razmeroma • pot iz Grajskega vrta Boštanj – Veliko retje (sobota, najbližja 24. maju, evropskemu dnevu majhnem območju: kraški izviri, ponorne – Zagradec – Beznica – Srednjice – Močilo parkov), učimo se prepoznavati in uporabljati jame, presihajoče jezero, retja ali estavele, ki – Novljanovo retje in nazaj (3 ure); zdravilna zelišča (spomladanski del) delujejo kot izviri v deževnem in kot ponori • Velika Račna in Kopanj (1 ura); v sušnem obdobju; September: učimo se prepoznavati in • krožna pot Velika Račna – izvir Šice – Mala uporabljati zdravilna zelišča (jesenski del) • raznolikost habitatnih tipov, kot so različno Račna – Zatočna jama – Lazarjeva jama – vlažna travišča, stoječe in tekoče površinske Oktober: vsakoletni praktični tečaj izdelovanja Viršnica – Velika Račna (2 uri). in podzemne vode, podzemne jame...; košar (jesenski del) • pestrost rastlinskega in živalskega sveta November: jesenski pohod po Radenskem zaradi spreminjajočega se vodnega režima; polju Visoke vode na Radenskem polju Sibirska perunika Ogled retij DOSTOP DO RADENSKEGA POLJA Peljite se po avtocesti A2, smer Novo mesto, zavijte na prvem odcepu za Grosuplje. Peljite se ves čas po prednostni cesti pribl. 1,5 km, prispeli boste do krožišča. Izberite prvi izvoz desno, smer Krka, Radensko polje. Peljite se po prednostni cesti, prečkajte železniško progo in peljite še pribl. 2 km po prednostni cesti. Za tablo Veliko Mlačevo nadaljujte pot naravnost še pribl. 200 m in potem za rastlinjaki zavijte desno. Peljite naravnost in prispeli boste na Grajski vrt Boštanj, kjer je osrednja točka parka z informacijsko pisarno. Druga izhodiščna točka z informativnimi tablami pa je v vasi Velika Račna. 34 E a mi vrhovi gor K VINJSK R AS jo str A O- I P ŠK jer v nebo kipi*KE GIJSK MNI P E A R K AL Pogled z Grintavca OSEBNA IZKAZNICA Lega: ob meji z Avstrijo, na stičišču Osrednji del gorovja Kamniško-Savinjskih Alp s strmimi ostenji visokih gora, Gorenjske, Štajerske in Koroške Velikost: pribl. 25.000 ha (250 km2) širnimi gozdovi, skrivnostnimi dolinami z igrivimi potoki, čez gladke skale Podatki o ustanavljanju parka: 2005 padajočimi slapovi in proti dolini hitečimi bistrimi rekami. Bogastvo neokrnjene – začetek izvajanja večletnega projekta narave, ki je pravi zaklad za tiste, ki uživajo v njeni prvobitnosti. Dragocena ustanovitve med občinami Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava ter zapuščina preteklih rodov kmetov, gozdarjev, pastirjev in gornikov. Kraljestvo Ministrstvom za okolje in prostor gorskih kmetij, raztresenih visoko pod gorami. Naravni pomen: naravne vrednote: 212, bodoči park je v celoti ekološko pomem- bno območje, območje Natura 2000 (SPA) za 10 vrst ptic, območje Natura 2000 Informacijska točka Logarska dolina Turistično informacijski center Kamnik (SCI) za 5 živalskih in 5 rastlinskih vrst Logarska dolina 9, 3335 Solčava, tel.: 03/838 90 04, Glavni trg 2, 1240 Kamnik, ter 18 habitatnih tipov 041 467 122 tel.: 01/831 81 91, 031 694 134, info@ksa.si, www. ksa.si *park v ustanavljanju 35 Poleg območja varovanja narave in ohranjanja Jezerskem; praznik na Veliki planini, kmečki praznik pod kulturne krajine so Kamniško-Savinjske • obisk dolin rek Kamniške Bistrice z izvirom Storžičem Alpe tudi območje, na katerem je mogoče in sotesko Predaselj, Kokre, Savinje z izvirom September: dnevni narodnih noš v Kamniku raziskovati, se izobraževati, preživljati oddih in Bele, ob katerih so speljane razne tematske in doživljati naravo. Obiskovalci lahko park pešpoti; doživljajo s pomočjo številnih zloženk in • obisk slapov Rinke v Logarski dolini, Čedca informacij, ki jih je mogoče dobiti na dveh na Jezerskem in Orglic v Kamniški Bistrici; informacijskih točkah, pa tudi na označenih tematskih poteh in vodenih izletih. V • obisk podzemnega sveta s Snežno jamo na bodočem parku sta tudi obstoječa krajinska južnem pobočju Raduhe; parka Logarska dolina in Robanov kot z • obisk tradicionalnih pašnih planin z najbolj vsemi svojimi značilnostmi in prireditvami, poznano Veliko planino; ki jih tu posebej ne navajamo. • ogled sakralne dediščine z gotskima cerkvama sv. Primož nad Stahovico in Marije VREDNO OGLEDA Snežne v Solčavi. • obisk visokogorskega sveta z visokimi dvatisočaki, kot so Grintovec, Kočna, Skuta, REDNE LETNE PRIREDITVE Storžič, Ojstrica, Raduha in drugi, kjer lahko Marec: smučanje po starem za pokal šinkel na odkrijemo razne oblike visokogorskega Veliki planini krasa, kraške predalpske planote, naravna April: Arničev zimski pohod na Raduho okna in mostove, melišča, skalne osamelce in balvane izjemnih velikosti; tukaj je tudi Maj: praznik glasbe in veselja, Preddvor življenjski prostor značilnih gorskih živali, Junij: srednjeveški dnevi v Kamniku, glasbeni kot so gams, kozorog, planinski orel, in festival na Jezerskem »VOX LACI – glas jezera« endemičnih rastlinskih vrst, kot so julijska – preko poletja, kolesarski maraton Alpe, smiljka, kamniška ivanjščica, Kernerjev semenj v Kokri Viharnik mak; Julij: Lučki dan v Lučah, pohod na Moličko peč, • obisk ledeniških dolin, kot so Logarska dnevi turizma na Solčavskem dolina in Robanov kot na Solčavskem Avgust: ovčarski bal na Jezerskem, pastirski ter Ravenska in Makekova kočna na Divji petelin Planinarjenje Velika planina Izvir Kamniške Bistrice DOSTOP Do Kamniško-Savinjskih Alp je mogoče priti iz gorenjske in štajerske smeri. Na gorenjski strani lahko do območja pridemo skozi Kamnik (iz Ljubljane z vlakom, avtobusom ali avtomobilom) in naprej do Kamniške Bistrice ali po dolini Kokre do Jezerskega, iz štajerske smeri pa po avtocesti Maribor–Ljubljana, na izvozu za Šentrupert zavijemo proti Lučam in naprej proti Logarski dolini. 36 37 SLOVENIA GREEN V Sloveniji si prizadevamo za trajnostni razvoj. Naše delovanje je prežeto s spoštovanjem do okolja in narave, upoštevamo tudi posebnosti različnih krajev. To je pomembno za vsakega od nas in za naše okolje. Bodite zeleni tudi vi in pomagajte, da bodo naravne lepote naše dežele ostale neokrnjene. Slovenska turistična organizacija je zavezana k zelenemu delovanju. S projektom »SLOVENIA GREEN« želimo predstavljati našo deželo na okolju prijazen način ter širiti željo in znanje o okolju prijaznem delovanju tudi na druge. ZELENA DEJSTVA Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, ki jo cenimo prebivalci in turisti. Naravne danosti so temeljni pogoj za razvoj zelenega, odgovornega turizma. • Slovenija je s približno 60 odstotki gozdnih površin druga najbolj gozdnata država v Evropi. • Kar 36 odstotkov površine Slovenije je vključenih v območje Natura 2000. • Petina slovenske obale je zaščiteno območje. • Slovenija je dežela vode. Po količini rečne vode na prebivalca je Slovenija med najbogatejšimi evropskimi državami. Pitna voda v Sloveniji je med najčistejšimi v Evropi in celo na svetu. • Slovenski rastlinski in živalski svet skriva številna presenečenja. Več kot 22.000 živalskih in rastlinskih vrst Slovenijo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi. • Pragozd je v naši državi samo 60 kilometrov vstran od glavnega mesta Ljubljane. 38 V NARAVNE PARKE VABIMO PREDVSEM OBISKOVALCE, KI: • razumejo, da je park življenjski prostor ogroženih živali in rastlin ter prostor, v katerem se varujejo naše naravne vrednote in kulturna dediščina; • pokažejo spoštovanje do rastlin, rastočih v parku, in živali, živečih v njem, ter do nežive narave (kamen-je, skale, fosili, …); • uživajo v tišini parka, ga občudujejo z očmi ali fotografskim aparatom in uživajo v slikovitosti krajine, pojavnosti živega sveta in vonju rastlinskega sveta; • enkratno naravno okolje zavarovanega območja najraje doživljajo peš ali s kolesom po označenih poteh; • ne odnašajo rastlin s seboj, ker se zavedajo, da so ogrožene in najlepše, ko jih opazujemo v naravi; • spoštujejo delo in trud domačinov, ki živijo v parku ali ob meji z njim; • pustijo motorna vozila na parkiriščih pred vhodom v park ali v parku, pri tem pa se počasi peljejo mimo sprehajalcev in kolesarjev; • se sprehajajo s psi na vrvici, da ne bi vznemirjali obiskovalcev in ptic in ali drugega rastlinskega in živalskega sveta; • skrbijo, da park ostaja čist, tako da odpadke odnesejo domov ali do najbližjega zabojnika. Mejice na Ljubljanskem barju 3 Izdala in založila: Slovenska turistična organizacija ter Ministrstvo za okolje in prostor Uredništvo: Jelena Hladnik, MOP in Lučka Letič, STO Oblikovanje in postavitev: Alenka Miklavžin, MOP Besedilo: Jelena Hladnik, Suzana Zupanc Hrastar in upravljavci zavarovanih območij Fotografi je: arhivi slik Ministrstva za okolje in prostor ter upravljavcev zavarovanih območij, Borut Lozej, Branko Čeak, Jelena Hladnik, Matevž Lenarčič, Oskar Karl Dolenc, Aleš Zdešar, Jože Mihelič, Dagmar Wolf, Lucija Zorenč, Nada Vreže, Valentin Schein, Hrvoje Oršanič, Kristjan Malačič, Tomislav Urh, Iztok Škornik, Davorin Tome, Luka Pintar, Brina Knez, Dean Putrle, Tihomer Makovec, Vera Vardjan, Silvo Plavec, Anita Golubič Prosenjak, Alenka Mihorič, Boris Mozetič, Bojana Lipej, Kajetan Kravos, Primož Lajevec, Tina Mikuš, Borut Peršolja, Tomo Jeseničnik, Boris Grabrijan, Barbara Zupanc, Janez Božič, Lidija Ivanšek, Miha Krofel Zemljevid: Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje Lektoriranje: Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS Tisk: Delo TČR d.d. Naklada: 10 000 izvodov Ljubljana, december 2010 4 www.slovenia.info Slovenska Turistična Organizacija Dimičeva 13, 1000 Ljubljana tel.: 01 589 85 50 telefaks: 01 589 85 60 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Tisk iskano na recikliranem papirju. Na naslovnici: Ljubljansko barje