stia V Grorici, dne 27. marca Tečaj XXVI. .Soča" pol leta četrt leta Utiaja n krepkimi Živio-klici! Ljubljansko prebivalstvo je s tako mnogobrojno udeležbo pri odhodu dokazalo, kako ve ceniti velik pomen lega izleta in teh koncertov, ter je navdušeno klicalo odhodnikom: Srečen pot, sijajen Uspeh in zmagovit povratek! —- Točno ob določeni uri je dospel v petek ponoči vlak na južni kolodvor na Dunaju, kjer je čakal »Matičarje* ves dunaiakHremite, na cehi mu dvorni svetnik g. Sukljo in mnogoštevilna množic;:, ktuera je »Matičarje" simpatično pozdravila. Mej drugimi so bili pri vzprejeinu navzočni: poslanca dr. Ferjaučič in Visnikar, dvorni svetnik Dimitz, vladni svetnik Nitsch, ministerijalua tajnika dr. rl. Globočnik in dr. I lleinz, profesor Sturm, inonsignor Jančar, j ritmojsler pri cesarski gardi Andrejka, obe. svetnik Seiler, načelstvo prostovoljnega rešilnega druMva, res. svetnik Hoslnik, tega društva prvi zdravnik dr. Gharras in drugi. Dvorni svetnik šuklje je pozdravil Matičarje v slovenskem in v nemškem jeziku, rekši: Pozdravljam Vas, cenjene dame in gospodje, v imeni koncertnega odbora najsrčticjo. Tla, na katera ste dmes stopili, niso tuja. Vsak, kdor pozna dušo našega naroda, pritegne, da ima Dunaj za nas narod posebno privlačno silo. Od usodepolne Velike noči lanskega leta pa imamo nov tehten uzrok, du obračamo .s presrčuo naklonjt nosijo sviij*> poglede na mogočim velemesto ob Duniivu. Ko .se je Ljubljana podirala, je Dunaj dokazal z dejanjem, da je res srce le države, ker ji je naklonil v< hko pomoč. Nas narod se tega zaveda. Podali ste se na dolgo pol, niste se ustrašili trudapolnega potovanja in materijaluili žrtev, da izrazite k glasovi ta čutila. Na Dunaj ste prišli pod najugodnejšim) avspicijanii. Vase odposlanstvo ji? bilo presrečno, Citvši, da je nas ljubljeni cesar sam imenoval Vašo podjetje jako lepo, da se veseli tega izraza nehlinjene hvaležnosti in da želi Vašemu naslojm najboljšega uspeha. Priznanje presvetlega cesarja Vas je na Dunaju že upeljalo, in ne dvomim, da je ljubezujivo, lahko pristopno prebivalstvo stolnega mesta istih mislij, kakor svetli cesar in da Vam ostanejo dnevi, katere preživite na Dunaju, v trajnem in prijetnem spominu. Pozdravljam Vas v imenu rojakov in prijateljev, ki so se zbrali v tem ko. ¦ileju, in Vam kličem: dobro došli v cesarskem ^X veličasten; občinstvo je naše pevke pozdravilo z živahnim ploskanjem. — Posebno Nemci so se swl6 zanimali za krasne naše narodne noše; časnikarji so se takoj dali poučiti o vseh podrobnostih, katere so takoj čez noč .spisali in priobčili v svojih časopisih. , K x sira blati* je prinesel štiri slike naših pevk, dve v haubah in dve v pečali, ter zelo hvalil krasoto naših narodnih nos. »K r e m d e n blat t" je pa zapisal o naših pevkah in nošah te-le nad vse laskave, pa resnične besede: „Sehon das farbcnprftchlige Bild, \vel-ches die Schar reizvoller Madchen in den malerischen Trachten des Krainerlandes dar-bot, vvirkle iibcraus erhcbeud. Zumeisl tru-gen die huhschen jugendlichen Saiigerinnon die schone Trachl Oberkrains, die hochstc-hende \vcisse Haube mil dem breilen Gold-besatz, den Goldgurlel um die Milic, da far-bige Seiderdueh um die Hrust uud die schueeig \veissen Aeruieln, doch \varen auch die Trachten Unlerkrains mit den \veissen Kopfluchern stark vertreten. Man sah viele reizvolle Gesichtchen, manehe von den sprikhvortlich gevordenen schonen Laiba-cheriuuern". »N e u e f r. P r e s s e* je dejala, da te znamenite posebnosti naše narodne noše so vzbudile veliko zanimanje dunajskih dam, gospodje v salonskih oblekah pa da so delali prijetno ozadje. »T a g blat t* je kar cduševljcn za naše narodne noše in za dražeslne obrazke ljubljanskih pevk. Najprej je pristopil dvorni igralec g. K u č e r a in dovršeno govoril v pozdrav ta-ie Stritarjev prolog: /. Luibachs Dank. Aus fernen Lande her, nicht ohne Bangcn, Erscheint vor Euch di sangesfrohe Schar; Doch nicht nach Ehr' in Ruhm geht ihr Verlangen, Nur ihrer Heimat Dank bringt sie Euch dar. — In Liederu Dank — cin kuhnes Unterfangen — Der Stadt, die stets ein Hort des Sanges war! DiS Herz wiesunsden Weg vom Krainerlande Zur stolzen Kaiserstadt am Donaustrande.— Wir lilten viel! — Noch klafft und schmerzt die Wunde, Die tief das Schicksal scluVf dem armen Land Die Erde bobi*, erregt itn uefsten Grunde; Kein Schulz vor ihrem Grimm, kein Widerstand! Und Stund' um Slunde neue Schreckenskunde. In Trammern lag das Werk der Menschenhand. Wird je, so fraglen wir mit Angst und Reben, Vom sclnveren Fall sich unser Krain erhebent1 — — Wien hat cin Herz! Wir linben es erfahren, Geruhrt, mi uns in jenur sclnveren Zeit! Da slniinte Gross und Klein herboi in Schnren Mil Liobesgabon, Irendig hilfboreit, Dem »Krsten VViener* nach! — In spalen Jaliron Gedenkfs der Enkel Euch in Dnnkbarkeil: Ihr reichtel uns die Hand, dass \vir nicht sniiken, Wie konnen \vir Euch, Hrflder, \viirdig dankun f Ist es nicht kiilin, wenn wir Kucli Hiildcr nennen, Die \vir von andrem Slanim und andrer Ari? — Doch nem! \Venn Sprach' und Sille Mcnsclicn trennen, Isi. os das Milleid, das ziun ltund sie scharl; Das Milleid Ifisst den Urnder uns erkennen In ihm, der \vankl mif sciivverer Knienlahrl.: Dies hebt in uns den Muth, dass wier m wageii, Nach sehlichler Rruderurt Euch Dank m sagen. In Liederu, die in IVo.mder Zung' oilAnan, Sei, schlichl in wahr, Euch unser Dank gebrachl; \Vird Eucr Ohr sich mit dom Klung versOluum, Dem Ihr nicht. hold, wie man iiiik bauge nmchlV tlns isl uichl bung': \m liehven Releh dos ScliAnen Versliunml «lt»r Slreil, vom Erdengeisl entlacht, -So niiige deiiu in diesen stolzen Ilalhm Krain.s Dankgesang aus voller Hrust ersehallen. Zuvor doch sei ein Weihe lied gesungen, Ein Lied voli Kraft und Schwung, und doch so \veieh! Gesungen wird os in verschiednoi; Zungen, Versianden und geluhlt von Altt-n gltich; Mit seinor Zaiiberiiiacht, !"'i|f ..s Hiiisclilungen Die Volker aH' im \veiten Osterreieh! Slimmt an das hehre Volkcrlied, dus >dlc Und ewig neue, tratite »Golt erhaile*! Ko je dokončal (prolog so nemški lisii zelo hvalili) je veličastno zadoneia ».cesarska pesem", gotovo prvič v slovenskem jeziku v onih prostorih, posvečenih lepi glasbeni umetnosti. Vse občinstvo je ustalo s sedežev in občudovalo mogočno petje — iz male Ljubljane, ,.F r e m d o n blat t'1 je dejal o tej pesmi: „Es klang aus dem hevzlichen llvmnus, denn so viele frisehe helle Mad-ehenslimmen sangen, \virklich cinc Zauber-niacht, die die Ilerzen ei.Tassle und jeden kleinlichen Zwist des Tages verslummen mudite", iiaj naj bi bila naša ocena proti takti odločni in jasni kritiki znamenitega dunajskega lista?! — Viharna hvala je donela po dvorani! Prva pevska točka na sporedu je bila »M usica 11 o s t e r a m o r* (Glasba, naša ljubezen), katero je uglasbil 1. l.V.Mi. sloveči Slovenec Gallus, prvotno P e l e 1 i 11. — Občinstvo si ni dihati ni upalo, da bi ne preslišalo česa, tako dovršeno, krasno, divno jo bilo petje. ,F r e m d e n b a 11" je dejal o tej točki: »AIs danu das sedisslimmige Madrigal »Musica nosler araor", nach Ja-cobus Gallus von Dr. Josef Mantuani bear-bettet, im a capella - Gesang begann, da horehte man \vie andachtsvoll auf, denn di glockenreinen silberhellen Stimmen erziclten eine ganz eigcnartig beiuckende NVirkung. So viel eehte Nalflrlichkeit, so viel Frisehe in den reizvollen Stimmen, so viol Zarlheil und Feinheit itn Ausdruck und eine so exakte Durchfuhrung musste dim Sieg der Gaste soforl enlscheidcn. Der Erlolg war auch nach dh? =r erslen Nummer schon «i«t-schicden*. Ko se je poleglo viharno ploskanje, prišle so na vrsto narodne pesmi, katere je haruionizoval sam raznalelj g. M. Hubad, namreč: 1. Je pa davi slanca pala, 2. Prišla je miška, 3. Pod oknom, 4. Bratci veseli vs;, 5. Ljubca povej, povej, «. Škrjanček poje. — Te pesmi so kar očarale dunajsko občinstvo in glasbene slrokovjake. Po vsaki pesmi je sledilo viharno ploskanje, ravnatelj Hubad je moral neštetokrat stopiti v ospredje in zahvaljevali se na vse strani. Tudi oba nadvojvoda sla živahno ploskala. — ,\Viener Al Ig. Z t g.« je dejala, da nekatere teh pesmij so pravi biserji. — — ,F r e m d en b i a 11* je dejal: »In diesen charakteristisehen Liedern.indenensich die vollo Eigonarl der krainisehen Volkflgesiluge mil allen intimen und Hublilen Voiv.ugeu markant nusspricht, lermon \vir aber m-sl die ganze Kunsl der Lnibiiclier Siinger und Sfmgerinnen und die nhenvAltigendo Schtin-hcil dieser nutioiialeu, IIiimIh sohelinisoli-heitereu, thoils \viedor sch\venni\lliHVoll-ole-gisehen NVeison kennon", Sledila jo velikanska Flblliovu »Pomladna romanea*; pelje je spreniljnl oriioslor. Šola sta pela g.čtia Sovčikova in g, Kllnienl. Ta skladba jo veliko delo, ki zahteva izurjenih pevcev. NaS zbor jo sijajno rodil tožko nalogo, »Froindenblalt* jo »lojni: »Da \vur jede kloinslo Nunnco kunsllmiseh bornusge« nrbeilel und mv vollon Uoliung gebrachl*. N« lo j« pol zbor Nodvoilov »N a v, 11 j v planinski v a j" In Krtrsloijuvo «LJ 11» b i c 01»; oba zboru sla želu popoten uApelu pevci viharno pohvalo, In kulso m poli I To no ne dii povedali z besedami I Dunajski lisli ho polni hvalo In občudovanju, Konvftna lučka jo bila »To d u ti m* dii • uujskogu skliidnlelja UvftcknuvJAi Tu je obslruu, silim ziipleteiui skladbn; redek je zbor, ki so jo loti. Tod« zbor mita »(IIiik-b « n o M u t i u 0» joj jo bil no lo kun, marveč pel jo niojslorskl. »TugbluU* Jo dejal, da nul zbor bi bil zaslužil vso hvalo in najvišjo umetniško prlžuunjo odino stil In To» deuin, ako bi no bil nič drugega prinesel iz daljno Ljubljano na Dunaj,-- »F r o m de lili I u t t" jo dojnl, tla s lo točko Jo bil spored nad vso sijajno zaključen. -- ,Wr, Allg, Ztg." pa je rekla: »Zbor, ki Hrti okno rja tako poji«, kakor (.Glasbena Malica", zasltiž.' javorov vei.ee, ki mu jo bil poklonjon", itu. • Ravnatelj U u b u d je moral večltral. jpii. v ospredjt- zahvaljeval se za sijajno ».-.¦viSje. Dobil je tudi ogromen lavorov vensc. Z • slugam priznarjjd. Čast možu, strokovnjaki, ki se žrtvuje za čast slovenske pesmi! Tako je končal prvi konc rt. Že isti večer smo slišali izjave veljavnih mož, znamenitih kritikov dunajskih, da kaj takega niso j nričakovali iz male Ljubljane, toliko dovršenosti v izvajanju, toliko biserjev v pesmih samih. — In z radovednostjo smo pričakovali časnikarskih poročil. Ali nikdo nas ni pričakoval lakd ugodnih, tako laskuvih kritik, ker sami podcenjujemo svoje moči in preziramo svoje dragocene biserje. Ako bi boleli podali le nekaj iz poročil raznih časopisov, napolnili bi ves list z laskavimi hvalospevi v vseh možnih'spremenili. Maj končamo pa svoje poročilo l'» z odlokom iz »\Viener Allg. Zlr.\ ki jo tako-le pričela svoj Člane!:: »Isl Wion \virklich die Studi der Liederi1 Fast \vollle uns ein Ge-luhl der Scham beschleicheu, als wii* ge&tern Abends im Musikvereinssaale den' Laibacher Musikverein auf demPodiuiu erschoinen sahen, dessen Mitglieder gckommou vvaren, um ihre Kunsl als Dank fur die Hilfo in sclnveren Tagen darzubielcn. Unser SingvereSn hali sich in der Millionenstadt •. t Muh und Nolh aufrechl, das kleine Laibach aber vorfugl uber einen gemisehten Ghor von impcuiron-der Anzahl. Um \v."e viel griisser nuiss die Freude an der Mifeik dort sein, wie hoher die Begeisleruug, die es zuvvege bringl, so gcdiegene kunsllerischc Resultate zu er-zielen. Ueber hunderl Damen Iralon im Ilalb-kreise an und cbensovielc Herren nahmeu hinter ihnen Aufstclliuig. Das gab ein '\vim-derbares Bild. Wclche entzfickende SchOiilicil der Madchengesichlcr,, welcho bunle Proclil der Nationalcosliune, \velch' eigenarligcs, roiz-vollcs Milieu! Und ' wic sangen sie ersl --thaufrisch, urspriinglith, beli wie Sounen-scheiu',' reiu \vie Glocketigelaulo. MiMotr.tiuch die Einsaizc manehmal clvvas schwaukend gevvesen sein, mag das An- und Absclnvellen des. Toneš auch zarteror Nuaticirung bodurft haben, die Totalilfd des Gesangos ivirkto herz-crfrischend. Jugcnd sbuid vor,uns, .kraftige, schonhcilsrrohe Jtignnd, die sich ungt>z\vim-gen gab und durch die crcpiickehdc PriiLOn-tion&losigkeit gefangen nulin). ; Drugi koncert je bO t sredo. Ta večer j je bila na sporedn edina točka »M r t v a S k i ženin' slovečega Ceha Ant Dvohika, ki je došel nalašč iz Londona, da je šara vodil petje. ¦— Ta ogromna skladba se poje skoro dve uri in je v vsakem pogleda velikanska. Solisti so bili g.čna Franica Vcrhunceva in g.da L a S e k in Kliment. Godba je čarobna; orkester dvorne opere je naredil svojo dolžnost v polni meri. Naš zbor in solisti pa so prekosili same sebe. Ko so dokončali, nastal je po dvorani pravi vihar, pravo južno oduševljenje, kakor je dejala «Neue Fr. Presse*. Skladatelj Dvofak je bil že pri nastopu burno pozdravljen. Pozneje pa mu je izročila »Glasbena Matica* velik lovorov venec; občinstvo ga je viharno pozdravljalo; toda odlikovalo je po zaslugi tudi ravnatelja gosp. H u b a d a, ki se je gotovo neizmerno trudil, predno je pripravil svoj zbor za — tolik uspeh. Občinstvo se ni hotelo ločiti, ni hotelo znpustiti sedežev. Na to je zbor zapel pod vodstvom g. Hubada še narodni pesmi Jijubcn povej, povej" in .Bratci, veseli vsi4. Vsakokrat je grmelo po dvorani ploskanje, odobravanje, hvala. Navzočih jo bilo veliko raznih dostojanstvenikov. Predsednik poslanske zbornice baron C h 1 u in o c k y jo izrekel dvornemu svetniku Šukljcju svoje zaCujenje, da mala Ljubljana zmore tolik zbor, tako dovršeno izurjen. Po koncertu so bili zbrani naši rojaki in dunajski prijatelji v veliki dvorani »Engli-seher Hof*. — O tem in o koncertu samem vei p.ihodnjiC, ker nam ni Se došlo naročeno ekspresno poročilo do sklepa lista. Tako je naša .Glasbena Matica" proslavila slovensko ime pred nemškim svetom. Slava ji! Hvala ji! Naprej po taki poti! O drugem koncertu kaj veC v »Primorcu«, Zdravnik, zdravi sam sebe. (Izv. dop), O člankih .Katoliška ljudska stranka pa Slovenci* jo zapisal zadnji ,Pr. L." sledeče besede: »Kar piše »Soča« pod poglavjem ,Slovenci in ktit. ljudska stranka", je res grdo, ostudno. NoCemo tako vmazanegu perila razoheSnti v svojem listu radi pohujšanja. Govorili bomo drugje*. Oiliilelji z navadnim domačim razumom, ki niso prcveC zagrizeni in se ne prištevajo nezmotljivim, morajo priznati, da so bili Članki pevcem stvarni in podprti z dokazi. Kdor ima lansko ii(i. '.tevilko »Pr. L." v rokah, naj jo prebere še enkrat in poletu naj sodi, ?]! smo bili upravičeni odgovoriti. V tistem članku so bili p r.s^eni naši poslanci v slo-vensko-hrvats'. •<: ^buj izrecno je bil imenovan dr. F- -j :.čic. Še v zadnjem „Pr. L." se oCita dr. Gr., da je zagovarjal trozvezo, — dasi on leg- r,i storil; da je bil v svoji izjavi preobzirei. .n premehek, je uzrok edino v tem, ker takrat je bii še v Hohemvarlovem klubu. Ta način zavijanja se uporablja že več let in od raznih stranij kot agitacijsko sredstvo proti Gregorčičevi stranki, se ve, brez uspeha, ker laž ima kratke noge. S kratka, že šesto leto je preteklo od razkola, a naš državni poslance nI bil vreden še do zdaj ene prijazue besede na unf strani. Tako globoko se je zarila zagrizenost v radikalno-katoliških možeh. Razumljivo je torej, da proti takim napadom ne moremo biti hladnokrvni; vest nam ne dopušCa molčati in mirno gledati, kako se naši neumorni poslanci napadajo. Razume se samo po sebi, da sami poslanci se ne bodo opravičevali, to storiti so dolžni drugi. Ker so v naših člankih našteta dejstva povsem resnična in neoporečna, zato jako bolijo in vznemirjajo lein bolj, ker se ne dajo tajiti. Ker nasprotniki ne morejo odgovoriti, zato zapišejo »grdo — ostudno", da oslepijo one, ki ne čitajo .Soče". Izgovor, da zaradi pohujšanja ne razo-bešajo v svojem listu", je tudi Le zdavno obrabljen. Gospodje, roko na srce! Ali je mogoče še koga pohujšati na Goriškem?! Odprite letnike 1889., 1890., 1891. „R. K." in pa staro »SoCo", in odgovorite nam, kateri članki so bolj »ostudni in grdi..." ali naši pod vzglavjem „Katol. ljudska stranka pa Slovenci" —aH pa v gorenjih listih? Kdo »pohujšuje", ali oni, ki podpirajo oCitno zatiralce nas ubogih Slovencev, ali pa mi, ki se za slovenske pravice potegujemo? Kdo pohujšuje, ali oni, ki pritiskajo na nižjo duhovščino, da mora cel6 italijanske vloge sprejeti od laških zagrizencev, ali pa mi, ki odločno odklanjamo to krivično postopanje? Kdo pohujšuje, ali oni. ki karajo očitno (uradne listine so očitne) duhovnike, ker vračajo neslovenske vloge, ali pa mi, ki se tem krivicam v bran postavljamo? Ali niso dopisi m napisi v duhovnih uradih očitni ? Kdo pohujšuje, ali oni, ki kara slovenske krstne liste, namenjene na c. kr. namestnistvo, ali pa mi, ki se trudimo, da bi bile oblastnije prisiljene slovenski uradovati? Do danes sej-ni slišalo, da bi kak duhovnik Ukor dobil, ker je izdal nemški ali italijanski izpisek. Le uboga slovenščina nima milosti — v Sijonu. Sice pa gospodje na uni strani nimajo prav nobene pravice govoriti o pohujšanju, kajti prav dobro je znano vsem na Slovenskem, odkod je pohujšanje prišlo in kje se je začelo. Dobro si zapomnite naslednje resnice. „Vsa »Sodna" stranka je že sedmo leta v defenzivi, torej le ot!-»napaJde seJe odgovarjalo. Na skrite napade navadno nismo odgovarjali, le na očitne m jasne. Da resnica res beli, to vemo tudi mi. Toda kdor na nas strelja, mora i»ti pripravljen, da tudi mi ne bodemo držali križem rok. Pred nekaterimi leti se je .Socino" uredništvo izjavilo, da ima že pripravljen Članek: »Uničevalci duhovskega stanu". Tudi mi imamo pripravljeno nekaj tacega. Zelo potrebno bi bilo to stvar razpravljati, da se enkrat ozračje sčisti. Iz zelo umljivih uzro- ; kov smo vse odložili. Ker pa ,Pr. L", pravi, j da bo »nekje« odgovarjal, zato upamo, da nam dajo gospodje priliko pisati o prevažnrm I predmetu: »Kdo so uničevalci duhovskega stanu" in to z ozirom na slovenske razmere > — sosebno na Goriškem. Za gospode na uni strani bi bilo zelo potrebno razpravljati uprašanje: »Ali smo v zadnjih letih v verskem ozirn napredovali ali nazadovali*. Za nas je zadnje uprašanje rešeno. Na uni strani, zdi se, ni še rešeno. Do danes nam ni nihče še označil uspehov katoliškega radikalizma in trdega poudarjanja katoliških načel v zadnjih letih. V zadnji številki piše Pr. L. r »Bratje, katoličani, skrbimo za ljubi mir in slogo. Ako si imamo mej seboj kaj očitati, nikedar ne govorimo in pišimo strastno; strast vzbuja strast. Grehe posameznikov ne pripi-pišujemo celi stranki, bolje, da posamezne grešnike imenoma svetu ovajamo, nego da dolzimo radi njih vse druge. Raje kaj polr-pimo, nego da bi še nadalje trgali sveto hra-tovsko vez".... Te besede so prav lepe in jih tudi podpišemo. Ali žal — to so same besede, do zdaj dejanj nismo še videli. Pišoči hitro za temi besedami v ist. sapi — besede: »grdo" — »ostudno", ste pozabili na gorenje lepo besede. Zdravnik, zdravi sam sebe. Pisec člankov: Katoliška ljudska stranka pa Slovenci. DOPISI. Iz delavskih krogov goriških, (l/.v. dopis). — Prosim Vas, gospod urednik, dovolite mi majhen prostorček v cenj. ,Soei", da povsm svojo nemerodajno sodbo o koristi novega dru." .va za trgovino in obrt v Gorici. Kar se tiče gmotnih korislij, je že znano vsakleremu, ki pozna količkaj Gorico, da so si naši nasprotniki kupili gosposke hlače in svitle čevlje- za denar, katerega so pri Slovencih zaslužili. Ako bi ne bito Slovencev, bi še danes nosili lesene, po očetih podedovane cokljo. To vedo sami dobro, no v svoji ošabnosti ne marajo tega priznali. Novo namišljeno društvo bi v malo letih pospešilo, da bi gmotne koristi, katere dobivajo danes naši nasprotniki, prišlo v slovenske roke. Seveda, pri tem bi bilo strogo gledali, da dobe vodstvo v roke take osebe, ki so iskušene no samo v rodoljuhju, nego tudi v trgovini. Osebnosti v tem pogledu Iti morale biti daleC od društva. Ako bi se uresničilo namišljeno društvo, bi bilo velike koristi tudi v narodnem napredku. Dobili bi lahko narodne trgovec in zavedne obrtnike, kateri bi odgajali pošteno slovensko mladino. Do danes ni bilo tako ukljuh temu, da imamo nekoliko sposobnih in zavednih narodnjakov v trgovini in obrtniji. Stvar je namreč taka, da naša mladina, bodisi iz Gorice ali dežele, katera želi vstopili v. trgovino ali obrtnijo s 14. leiom, v pomanjkanju naših trgovcev in obrtnikov, vstopi v službo nasprotnikov, kateri jih radi sprejmo z dvojnim namenom, prvič, ker je naša mladina delavna in ubogljiva, in drugič, da jo potujčijo na našo škodo. Iz lastne skušnje navajamo primer, kako se polnjenje naša mladina: Kakor navadno, naši iahonski trgovci in obrtniki imajo tudi druge vajence in delavce laške narodnosti. Ako pride med take slovenski vajenec, kateri ne zna še narodnega ponosa, ter ne-znajoč laški, govori slovenski, da povod laški odgojenim vajencem in delavcem, da ga zasmehujejo, govore: »parla per eristian t no per selaf come le beslic" itd. Ni čudo torej, da na ta način uničijo v vajencu naše narodnosti spoštovanje in ponos do materinega jezika in da okužen z laško kugo se odna-rodi s časom popolnoma ter v tem smislu deluje naprej kot oče družine, trgovec ali obrtnik, na škodo onega naroda, kateri mu je dal življenje. Pa ne samo mladina v otroških letih nego tudi odrasli nezavedni delavci iz naših krajev so v nevarnosti, ako pridejo v tako pest. Ako že ne morejo pri njih popolnoma udušiti slovenske narodnosti in jezika, uduši se pa pri njih otrocih, kateri se ulove s i krivdo starišev v nasprotne mreže. Ko bi imeli tako društvo, kakor ga je opisala „Soča", koliko nasprotnih mrež bi se pretrgalo, koiika korist bi bila za narodni na predek? Slovenski gospodarji bi gotovo dopuščali učencem obiskovati slovensko obrtno šolo. Cesar pa ni pri nasprotnikih, ki našo mladino silijo v laško obrtno šolo. S časom bi imeli lahko obilo zavednih trgovcev in obrtnikov, ki bi mnogo koristili narodnemu našemu napredku. Zginili bi raz površje tudi taki nezavedneži iz slovenskih krogov, kateri, ker so v službi Lahov, se daje izkoriščati v korist laškemu živijti, to je, ker govore laški, se puste upisafi za Lahe, kar se je zgodilo pri zadnjem ljudskem štetju. Takšni Slovenci so se doslej opravičevali: »kaj je meni mari, ako me je gospodar upisal za Laha, saj mi da tudi jesti". Ne pomislijo pa, da bi morali njih gospodarji stradati, ako bi jim Slovenci obrnili hrbet. Na našem polju zrastlo žito so doslej poželi naši nasprotniki. Ako ustanovimo tako društvo, ne bodo več želi, kajti kolikor bi mi pridobili, bi on: izgubili. Mi bi imeli dvoji dobiček: postajali bi močneji, naši nasprotniki šibkeji, pa tudi »Lega* ne bi dobivala toliko denarja, in kolikor bi se skrčilo pri njej, naraslo bi pri Siogini blagajni. Bog daj srečo I Jedcn delavec. Z dežele, dne 3. marca___Slab gmoten uspeh pri cKnjižnici za mladino* me je res iznenadil. Jaz tudi menim — kakor g. izdajatelj — da sestavki, ki jih je prinesla do zdaj, niso toliko slabi. Ali se pa piše: kader ali kedar, spolnuje ali spolnjuje, višji ali visi, iz kratka ali s kratka, igravec ali igralec itd., to je vendar vsejedno naposled, ker oboje je dobro. Zakaj bi ne pustili naši strogi cenzorji v takih rečeh male prostosti ? Kakor nekdaj Janežič, bi tudi jaz ne bil za železna enakost. Ponavljam: Glejte bolj na skladnjo in posebno na jezikov duh sestavka, ne p? na take mušice. — Priznavam tudi, da bi bilo bolje, če bi bili izvirni spisi; ali tudi dobrih prestav ni zainetovati. Kar se tiče materijalnega, reči se mora, da je naš naroden davek obilen. AH nekateri bi se vendar mogli žrtvovati tudi tu. Vzemimo n. pr. našo duhovščino. Štel sem nekdaj, da je pri Mohorski družbi čez 1300 duhovnikov, ce se ne varam. A pri tej »Kujiž-njici" le — 21. Omeniti pa moram, da v doposlanem izkazu »i povsod omenjen stan naročnika; torej možno, da jih je več naročenih na ta zbornik. (Res je; pri kakih 10 je stan izostal. Ur.) Vsekako bi jih bilo lahko vet pri takem porivzetju — za rn 1 a d i rt o. In tako razmerno tudi iz drugih stanov. Morda bi bilo dobro, če bi g. izdajatelj večkrat priporočal v javnosti to podjetje ter pošiljal na ogled nekaterim. Upajmo, da se ru-.še občinstvo s časom bolj ogreje za to «Knjižnico» iz jej zagotovi obstanek. Duhovnik. Domače in razne novice. Zaslugam priznanje. — Starešinstvo županije Kožbana je imenovalo državnega in deželnega poslanca preč. g. dra. Antona Gregorčiča svojim častnim občanom in sicer v znak hvaležnosti za njegov tntri v prid kožbanske ct.-.le. Diplomo izroči županstvo v kratkem. Prezaslužnemil poslancu naše iskrene časlitke! Osebne vesti. — Deželni odbor goriški je imenoval g. Josipa Matteuza drugim računarskim asistentom. — Imcnovanec je Slovenec po rodu, Lah po mišljenju. — V Gorico je prišel carski ruski svet. Aleksander S u v o r o v. Gosp. Frane Martelftiic iz Št. Petra pri Gorici, ki je dokončal pred kratkim živi-iio/dravniskc nauke na Dunaju, je bil imenovan mestnim živinozdravnikom v Splitu v Dalmaciji. SlužIm mora nastopiti takoj, -O.aslilamo sicer g. M. na hitro dobljeni dobri služIti, obžalujemo pa, da so ni našlo zanj mesta na domačih tleli, kjer se Šopirijo ptujci. Poglejmo v Tolmin! Tam imajo človeka, ki ni sposoben za isto službo ! In tako je marsikje drugod! Nil Dunaj nil »5p»W, — Gospodje Veniiti, Verzeguassi in Križnar (Kiirner) niso šli na Dunaj v soboto, kakor smo sporočili zaibijič, marveč So-Ie v nedeljo zvečer. V ponedeljek so ogledovali dunajske '«naiuenitosli na Ringii, zvečer pa so počastili predstavo »F. i n e t o 11 e N a c h t* v Karlthcatru; najbolj je gospodom ugajala tretja slika »Ja bciiu Souper in Ghambre separee". Ker so bili gospodje trudni vsled dolge vožnje, se isti večer niso udeležili koncerta v »KIdoradu". Radodarni doneski. — Za „SIogo"-so nabrali neimenovani Vrhovci rihemberški pri „uohceti S." gld. 2-03 — Reja Ivan daroval 1 gld. — Za ranjence v Afriki daroval zajčji strah s polomljeno nogo 50 kr. in zopet goriška pošta. — Z Vipavskega smo prejeli ta-le dopis: „Casliti g. urednik! Priloženo Vam pošiljam ovitek pečatov, ki osvetljuje učenost naših goriških poštnih uradnikov, katero bodetc tudi Vi občudovali, ne sam jaz. Poslal sem namreč predzadnjo „Sočo1', ko sem jo prečital, očetu v Gorico, stanu-jočciiiu v predmestju Grči i; a, ali kakor so jo Lahi oziroma modri goriški očetje krstili ter utisnili ji ime na hišne tablice „Grazigna'', četudi se tam ne najde Laha, tudi če bi ga iskal z lučjo. Vsakomur je znano, da je Grčina onkraj novega pokopa-hV do kromberške občine ter šteje blizu 30 ;¦• številk; pod duhovnijo pa spada pod Kromberg: za šolo godnih otrok je tam tudi okoli 4-0, ki obiskujejo šolo, kjer kdo more. Svoja pisma na očeta vodno tako adre-siram, in vendar do sedaj se ni se nič zgubilo, zategadelj mi ne more v glavo, zakaj pa ravno to?! Razvidno je tudi, da naša si. goriška pošta ne bo kmalu hotelo vedeti, kje je Gorica, ampak jo je iskala na Hrvatskem, kakor kaže poštni pečat*! — Mi smo z Dunaja naročili ekspresno pismo o drugem koncertu .G. M." In čujle! Prinesli so ga ob lt3/*» L j. 3U ure pozneje nego dobimo časopise m le \tnte prej »ego priueso navadno pisma v hišo! Razbojniški napad. — V nedeljo zvečer se je sprehajal mirno s prijateljema po mestnem vrtu jeden stavcev v naši tiskarni. Že v vrtu so stopali za njim trije goriški poba lini. Na potu proti domu skozi tržno in semenisko ulico so bili vedno zasledovani in zasramovani z goriško i.uvadno psovko »sclaf*. V semeniški ulici pa je napadel eden teh pobalinov mirne mladeniče ter polrl enega na tla z enim samim udarcem. Naš delavec je dobil tudi tako silen udarec v glavo, da se je zvrnil na tla in si pri tem zlomil nad lah toni kos t ieve roke. Ali vse to ni zadostovalo tem poba-linom, nego so jih zasledovali z nožem v roki vse do doma. To se je zgodilo v nedeljo zvečer ob 9. uri. Taka je osebna varnost v Gorici. Ako pomislimo, da je ponesrečeni mladenič bil podpora svojima starima I roditeljema in da je moral po zdravnikovem 1 ukazu v tržaško bolnišnico, je reč tehtna zadosti, da se kaj ukrene, da bodo kaznovani napadalci. Evo, kaj se dogaja v Gorici pod zastavo »avite colture". Koliko je bilo upitja v lahonskih časopisih zaradi znanega skrivnostnega slučaja na Solkanski cesti, koliko psovk smo morali požreti Slovenci, skoro gotovo po nedolžnem. In kako hitro se je vršila preiskava! Zdaj pa ne pojde tako naglo, saj tu gre le za — Slovence! Sami ste kriTi. — »Corriere* z dne 21. t. m. in ,La Sera* (priloga »Mattinova") v št. 83. sta prinesla opis nekega »napada* na cesti proti ..Bajti"*. Napadalci so bili baje Slovenci iz »M on te ve ceh i o" (Sbiregore), napadenci pa častniki. Ne vemo, koliko je na tem resnice, to pa je gotovo, da ni bilo vse tako, kakor sta opisala ta dva časopisa, katera sta radostno uporabila to priliko ter spuščala svoje strupene strele v tabor goriških Slovencev, ki so baje moralni začetniki napada. Ako je napad resničen, ni naša dolžnost, branili napadalce; to nalogo prepuščamo drugim. Odločno pa protestujemo proti zlobnemu oporekovanju, da so bili .napadalci nahujskani od Slovencev, kajti takšnih sredstev ne uporabljajo Slovenci v dosego svojih poštenih namenov, »florn^re- trdi namreč, da so bili napadalci iz Staregore. To je lahke mogoče, s j Staragora se je nalezla lašk- kulture že čez mero, katero z a-j e n* a iz nt e s t n e g a s t u d e ti c a. Priznati pa mora, da Slovenci nimajo mkaki-ga upliva na Starogorčam*. kateri so pod blaženim go-spodstvom goriškega magistrata. Ako se oni ne znajo obnašati, tega niso krivi Slovenci, pač pa razni mestni činiti-lji. Kikoršne Sla-rogorčane sle si vzgojili, takšni; imate. Z njimi naj se ponaša va^i tisočletna pro->vet.i. Moralne napadalce iščite v svojih Šolah in v svojem taborju, ¦-¦ Slovemu pa spostujlr, ako hočete biti spoštovani! O napadu na cetti proti ,Bajti", o katerem izražamo svoj«« mu- nje na drugem mestu na podla-.d poročil italijanskih časopisov, izvedeli smo približno t«>!»* po.lrub-do.-»ti: Nekateri tako zvani ,Soiint;tgs;;V''ri*, vračaj«"- st» domu z lova, seve .žegiiani". sn.čali so nekoliko Di I-S letnih slovemkih fantov, kateri se prepevali siovi-n ;k«r pesmi. Glas .slovenskih pi-.miij ni bil baje v-cč nekemu ,Siiiintag^;"i^erii" in je izrek«-! gla-.no opazko, na kar so fantje povedali gospodom tudi svojo. Gospodje so bili vsi oboroženi s pu .škam i. f.inlje pa goloroki. To samo dej-tvo h- sprifii/, da ni-.o mogli napasti goloroki fantje oboro-ž e n e g r> s p o d e, kateri so bili Se tako predrzni - menda da dajiiu.ivide/.neaiu uap.i«!u večjo važnost — so streljali iz piiA k, da so kroglje švigale i prepevali slovr-n- ke pesmi na slovenskih iti ne na nemških ali italijanskih tleh. Razni privaudraiiei postajajo že tako drzni, da na? napadajo v domači hiši. Ker so bili pravi ;:zročiti-!ji lega »napada14 seveda gospodje z visokimi naslovi, je njihova obveljala, a slavno goriško n.dar-slvo je zaprlo vse mladeniče. Slišimo, n..m dobrikajn, dokler potrebujejo naš denar. Mi imamo sinjega fotografa Jerkiča, ni potrebno Slovencem posluževali se pri drugih, kateri nam ne dajo sploh nikake koristi, a n.ts le izkoriščajo, Ako bomo podpirali samo njega, bo mogel sča-som Se bobe odgovarjati stavljenim zahtevam v vsakem pogledu. Poleg tega imamo obrtniki S a u ni ga Je Deklevo, katera imata krasno založeno prodajalniro koles ,S\vift" v ulici Franca Jožefa ter lastno izdelov..biito koles »Iliri a" in žičnih blazin. PoMuJSujmo se torej pri njih. Ne smemo po,:abiti tudi drugih obrtnikov in trgovcev, n. pr. K o r e n. a v Gosposki ulici, J e r e t i č a, L i k a r j a, V o n a, O b i d i č a. I) r a 5 č e k a v Semeniški ulici, svečarja Kopača na Solkanski cesti itd. Sploh pazimo, da bode kupovalo vse naše ljudstvo z dežele le pri Slovencih. Kdor ne pozna goriških slovenskih obrlnikov in trgovcev, naj se obrne do naše tiskarne, kjer izve vse potrebno. Rojakom na deželi priporočamo, naj pouče l.udstvo, da bo kupovalo potrebno reči v Gorici Lv pri Slovencih, kajti L'.'Vt v Gorici bi nas vtopili v žlici vode — če t' mogli. Hitro nradovanje. — Na ovadbo radi nanaiia na našega stavca, o katerem poro-č..-; na drugem mestu, doznajemo. da je iir.„ priti zdravniška komisija pregledal bo!r>. i v sredo o p o 1 d n e, ko je bil že v tržaški bolnišnici! Napad se je zvršii v nedeljo zve č v. r, ovadba pa predložena v ponedeljek o pravem času. Ako bi bilo življenje v nevarnosti in bi bilo odvisno vse postopanje proti napadalcem od izpovedbe ranjenca, — v treh d n e h po napadu je gotovo prehitro uradno poizvedovanje. Pristavljamo le to, da v takem slučaju pride povsod uradna komisija nemudoma k poškodovancu. V Gorici je drugače, — kadar gre za Slovence. Lažniki po poklica. — »Corriere" od 21. t. m. piše, da so bili napadeni v Mirnu goriški izletniki iz laških, nemških in madjarskih krogov, ter da so vsled tega na-gloma zapustili gostilno. Dali smo si truda in poizvedel i, da so bili gospodje res v neki gostilni v Mirnu. Tam so se imeli prav dobro. Napi vali so si slastno, in ko je eden teh gospodov končal svoj govor, klicali so mu .,E v v i v a". Pri nasprotni mizi pa je bilo nekoliko vrtojbskih fantov, kateri so odgovorili z „ž i v i o", a jeden je parkrat za-brizgal. To je vse, kar je resnice na reci. Radi besede „živio" so gospodje zbežali in naznanili to kot napad. Dravo, krinko doli! — Da, naši gospodje pri »Trgovinski in obrtnijski zbornici* so vrgli krinko z obraza in pokazali v popolni nagosti svojo nestrpnost do Slovencev v deželi. — Kuratorij slovenske obrtnijskf-šole je prosil lani za podporo; takrat se je reklo, da je prošnja prišla prepozno. — Letos pa so prišli na dan s pravo barvo in p r o-šnjo kar zavrnili, ločujte razloge! V Gorici, pravijo, mora vsak trgovec ali obrtnik znati oba deželna jezika; v slovenski obrtni šoli se sicer poučuje nemščina, ali italijanščina ne. — V mestu imamo še drugo obrtno šoii. sicer z laškim učnim jezikom, ali učiteljsko osebje razume slovenski in skuša iti na roku slovenskim učencem. — Ali je mogoča več;; drzovitosl!! Koliko znajo gg. učitelji slovenski, ne vemo, gotovo pa ne veliko ; toda za slovenski pouk se doslej se nikdo ni pobrig.;'. Prav zato je nastala slovenska obrtna šolal — No, prav je, da so .-e go.-ijiodji' pokaza,. v popolni nagoti! Podali so nam zopet jase.-, dokaz, da od Lahov nimamo Slovenci nikibr pričakovati nič dobrega. To je po-dednj-izzivanje na boj ¦- zob za zob! Ta oin kupčij-ike zbornice si zapomnimo in ga bomo znali primerno norabiti. Goriška ritalnica je imela v soboto veselico {>o naznanjenem sporedu. Udeležba je bila, kakor j>o navadi v Čitalnici, le majhna, .spored se je pa dovrsij prav dobro. Obc.iiKvo je z vi seijem pozdravilo nekatere dosed iti.,.-, /e pn skušene nuni, ju tu ii par no\ih, ki so nastopile ?>.'. prvič s popotnim u-pehom. 1'pamo, da osLuejo tudi zauaprej zveste čitalničnemu odboru. Sramotita hcraeija - Piiložu-eju *¦ nam izletniki v goriško okolico, da so po poti nadlegovanj od malih otročičev z moledovanjem „prego un s n l d o" itd., ti-i ne Oiiitajajo, dokler se jim ne d i ali se jih ne jiosvari ojstro. Kei takšna beračija n-dela časli starišem takšnih otrok, a samim iijiiu je v veliko pohujšanje, bi bila do!žno»t rodoljubov u.t deželi, v prvi vrsti učib.ijev in duhovnikov, da uplivaje pri roditeljih -. tem pogledu. V proslavo r>U-letulcc vladanja Nje;,-, veličanstvu ¦ a za spomenik pok. iu-ciim rojaku baronu (lehoviim, je sprejelo piv,'-sedniitvo veteranskega društva v Gorici Hle-dete darove: uiadaljevniiie), Dr. Ainlr. Lisjak z.i .¦.pmm-nik svojemu hrabremu ^li.u .M) g|,|, Km-pni alti!, polk št. V v Temešvuru gld. Preiizvišeiii go-p. T. Riual-hni gld. 150. Ikinni Appi-l >'!•!. ¦_'.">. Županstvo itiliemberg gld. \7>. Po !0 gld.: div. art. pclk *l. H v Solrio/r.nlu ; Ivan pl. Grimmcr; pivw.v. Gr/.'. bar. re;crv;iry: .|,v. ait. polk SI. M v Lvov;i ; častniki div. art. polka Si. J. v Olmnucii. Div. art. polk št. -JI! •. Pragi dri. UM.". Div. .nt. polk št. 11 v liokitzu S gld. - ['.. ."> gld: Div. art. polk št. ;.»t) v Teutešvaru ; major Jos, j>!. Andrassv, grof /iga Attems \ Podgori: c. kr. stotnik 1'ranc l. Pivgl v ilihembergu. Korpi-i div'. polk si. j;t gld. 1. — Državni pravdnik pl. Gancvari in nolar Josiji Kaučič po '¦) gid. ¦-- Preč. gg. dekan Jos. Kragelj v Tolmin-.: in kurat Franc Stepančič v Otlici po JI gld. — Po I gld.: Major Nik. Prišik; voj. kaplm Franc Košar; S.iunig A: Dekieva: div. ar!. ¦tolk št. :U v Kronšiatit: dr. Hilarij Zor;:, c. kr. profesor: Gu«;l. pl. Zaccaria, c. kr. pom. stotnik; grof Snrmani, c. in kr. uiaici : N. N. v »Jtiriii'in kurat Ivan Kurinčič v V ¦¦ dani. - Po 50 kr.: Ilaiisner: Aii!om M -. ', Mihael Gvi-livhiifc Andrej Vo.lopivi r. mit;«--čar; Ani. Ploh!, c. kr. profe-or i" Anfo:. Kuštrm. -- De/, e liti odbor goriški 100 gld. Pndsi-dništMi se pr.-rčtio ;u-hvaijtiv d,trova!e;;e!H in j.r.-poroc.i sl.ummi;! občiiistii] za daljne d.>:e--ke. Popravek. V IMdlMMI i/k.izu naj :• popravi doitc-ek g. PrtMiia tJrad"tia tako, da je on i/. Peiovlja pri Z.igradii in ne i: Ptuja. »OMovHka* pollelja. - Kaj p.i j-tor Mor-.la polic.ja, ki skriti, Ijtibi. ojiomlir.:. svari, svetuje kakor dober o,V; Morda! Siu-šajti ! S.-dem lahkih uitaihrev i/. Gorice je pr. -pevalo \ Kornimii ua dan novačenja --italijansko himno. Torej i-li dan. ko i morali priseči zvestobo cesarji:, so prepeva'. italijansko himno! — Nekdo jih je ova.i..' orožnikom: «(.lu rr iere» je hud nanj, i::.--nuje ga .spia on at:i.iti-ur>. Ali nič hudega'-Orožniki so \>o reč naznanili goriškemu re-daMvu; to jih je sic-'r poklicalo n.i tnlgovor, teda kmalu jih je zopet izpustilo, potem ko jih je komisar ilontin »očetovski posvarili. — E se non ridi. di cl:e ndt-r s-aoti II Pokončno pisavo je sklenil uvesti m* st:;: šolski svet \ goriške šo:e. Smc-šno ! Ko drr,-god to pis.tvo že odprav !;ajo, jo liotVjo '•¦ Gorici še le uvesti! — Morda spregovori:!'..1 kaj več prihodnjič c tem! ^ Iz Sv. Križa na Vipavskem. Gospod Leopold Lasie, trgovec v M..iii-/.••bSjah, podpredsednik »Bralnega druživa- v Sv. Križu, pospešite!] narodne zavesti v Sv. Križu in njega okolici, je umri -J;l. t. m. Pod: mu žemljica lahka! Šolske kiijisrc za ubožce. — G. kr. zaloga šolskih knjig je določila letaš za Primorsko knjig v vrednosti o IG i gld.: od teh pride na Gorico 1-26 gld., na okraj okolice 7žS gld.. na sežanski 330, na tolminski 31L gradiščanski 70G, na učiteljišče v Gorici DD g-'1 Mesto deželnega raeunarja je zopet razpisano: prošnjo do 20. aprila na deželni odbor. Slovenci v crorlSkl okolici, pozor!-— Nam nasprotni časopisi, kot tCorriere«. «L'Eco», .Mattinoi, «La Sora» «PU- colo deli a Sera» so polni raznih laži. o napadih, kateri se baje vrše zdaj tu, zdaj tam v okolici proti «ni i r o 1 j u b n i m» meščanom goriškim. Mi nismo povsod in tudi ne moremo biti, radi tega nam ni vselej j znano, ako je količkaj resničnega na teh poročilih. Dozdeva se nam pa, da so vsi ti na- I padi naročeni po naših sovražnikih v svrho, da nas pred svetom predstavijo kot barbarje in suroveže. Naj si bodo napadi resnični ali ne, javno mnenje kupuje take novice za suho zlato ter je drži za podlago daljim napadom. Da se temu kako upremo prosimo rodoljube po deželi, naj p«wjo dobro, kaj s* godi okolu njih, kedar *o v vasi izletnik. h Gorice. Ni izključena mogočnost, da isti posredno uzrocajo take napade, ako se »ploh zgode. Tudi mej našim ljudstvom je Dokvare.-rh ljudij, kateri se prodajo za liter vina. Ko so pijani, ne vedri, kaj delajo; povrhu so se nahujskani ali nalašč razžaljeni s kako psovko od enega samega, kateri jim je plača! vino — in prične razsajati alt se grdo vesti. To zadostuje, da izletniki vso reč vzamejo kot napad na nje. Prosimo in pripo-re.iVitno, naj se pouči ljudstvo, da se bo dri- lo dabč od goriških imetnikov, kateri niso Slovenci. eCorriere« svo'uje svojim so-inisi;'-iiikiHH" »Laseiate «fi andure in luogi slo-\i-ni'. crepiuo gii osti con tutti mas-ealzoni niiatanli nella grunde nation*, (Ne obiskujte .slovenskih krajev, naj crknejo krčmarji * vsi-r.ii l«p«»vi, kateri se bojijo v vrstah — vi Siki- narodnosti). Tako pri poroča loivj <-<"ur-iii-r«'» svojim somišljenikom, fc.deri se pa gotovo ne l>orto držali tega, ker v Furlaiiijo ... tnalo predaleč iti s. tam tudi ne dobi (i;a, s čemur so položeni me*i S!ov«uci, kateri jih hranijo tudi v mestu samem. Na v-ak način pa: pri taksnem obiskovanju pazite na njih počenjanje! U <„«'nrnera' pa obrnimo njegov izrek tako-l''" I„isciat«' dt a udare in lungi italiani, .r.-j.ino bi!!;... v»n Julij i ma^S^ni iniii-t.iuti mile graudi s, Inere diglt rroi drsa - -MrtUlaV /a tdovonsko ljudsko šolo v Gorici. V seji rtiy.. z bol a dne ± t. m. postavi! .• r.ic.Ianic Kitni pri razpravi o pnlreb-S'":i:ah naučm-ga mimslerstva ozirom na i;|t -»tr.rt slovansko šolo v Podtomti nastopno n 'solni ijo: »<'.. kr, vlada se poživlja, naj -tr. JVOJ!.. koja narertba zahteva, da ;e nemudoma preskrbeli primerno *«lsko po«iop;»' /a s!i»vi>n--ko javno ljudsko sulo v Gnrii i, iu .v treba po upotrebJjenju primernih pridnih čno ljubljenimi lirami, ker so bile mnoge ceneje. ,I>ewben Gotftl*. — Kdor nam teši to zastavico — objavimo njegovo ime v prihodnji Številki in ga imenujemo prvim nemškim jezikoslovcem. Pod tem naslovom namreč je bilo poslano iz Kobarida neko pismo s po! laškim in pol nemškim naslovom v slovensko Gorico. Volitev t Brcghiju. — Po petih letih pride vendar enkrat volitev starasilistva na vrsto. Razpisana je za 7. dan aprila. Volili bodo IS namesto dosedanjih 12 starešin. Agitacija je živahna, kajti stranke sta dve. Drobiž. — V nedeljo je bil ogenj v Farri. Zgorel je hlev z gospodarskimi orodji kmetovalcu Antonu Furlami. V hlevu sti bili dve kravi in v času ognja tudi dva otroka, jeden 6 drugi 3 leta star. Kravi ste se zadušili, otroka pa zgorela. Zgorelo blago je bilo zavarovano. — V Dreherjevi restavraciji v Gorici je na razpolago občinstva Edisonov fonograf. — Neka gospodična se jo hotela vreči v Sočo v nedeljo zv.čer. Zadržali so jo o pravem času. Nesrečna ljubezen jo je pripravila k temu koraku. — V Fojani je ustrelil nekdo !5. t. in. na veliki cesti pri Nehleni kolarja Alojzija Simoniča. Zločinca niso Se dobili. Iz PrvaMne. — Odbor telovadnega društva .Prvaški Sokol* je izvoljen tako: Josip "Mozetič. starostaT^Vinko Grogorič, podstarosh, Anton Zoni tajnik, Ivan Scmolje blagajnik, Lohau Peter, Rozidar Furlani in Ivan Grogorič, odborniki. Na zda:1! Poslanica. j... Kako mi vtstnl! Na dmg i !i:» lapartifi, kut.-l • l..i d.i!.t« oba {.»1 i.ino" V." tiriere* iti „Mal-.\ila n:j!.iiičiio o Mih. (»Su sta o tu gntVkeiu tidar.-fui, kar ?. t«ii-i,n-!i d izvr-enih /apoiiii. no s« doh:ti biih ilnva pmiiM.i. I*il-siitii i.-!i-.l b-y.i tudi, da sporočita t tudi o napadu v tu-dr-jo ua škodo na-.t^a df-!aicav krr .;,*• bila r. č pri?tianj«-na r.'dars'.\u. D triu napuhi i:i no dtdi.i n>* -1'iha v tfli •-..siipi^li. - kakor bi *»¦ no bil -Vrnit!! Tudi iupt.vsk.i nap.»i!a!i'a ni-.ta >«¦ ;m-jirta! Ako \pi,'-s kak«-ga Umna siovonska muha - )r pNfufajo. d.i j;' b:! slon: kci tia-pado laski htuna; Slovr-nca v g^n^kotu mostu Njegovi PrevzviSenosti, cesarskemu namestniku vitozu H in al d i ni ju v Trstu. V Trstu izhaja časopis .Muli i no, po dvukiVi na dan. Najbolj /aigrizuui irroiiou-lovski lisli niso taku nostrpi sovražniki Slovanov, kakor jo ta ..Mattino'. Noben list so in- upa tako intanuio lagati o Slovoiicili, k.ikor .Mailiuo-. Ilau na dan razburja ta !i-l piisoluio Slovouoo s svojimi lazujivimi dopisi in zlobnimi zasraiiiuvaiiji. Vso to Va^o 1'ivvzviionost sovoda no brijta. Ali nokaj drugega mora obračati Vašo oko \u ta list. Tižaški .Piocolo" j,- nam-toč povi-did, da glavni urednik .Mali in a" .so Vaš; podiojoui uradnik, c. kr. komisar pl. K rokic h. Vrhu toga jo zavladalo v Gorici občno miioiijc, da glavni obrokovaloc Slovon-cov v dojii.sih i/, Gorin- je tudi neki Vam podf-jnii o. kr, iii-aiinik. To dvojim dejstvo jo bilo žo večkrat žigosano v časopisiii, a vso molči, nič ni od-gmuia. Toda mi avstrijski davkoplačevalci no moremo ravnodušno poslušati novic, ki pravijo, da so ;-a naš denar nastavljajo taki uradniki in dopiuiki takih časopisov! Zato slavi aiiin ua Va-'o Provzvi-enost javni vpra- I. Ali rs- o. kr. komisar pl. K rinili no vega" uredništva podr i». A!i =0 re -* dopisnik 1 o;o|ii e. kr. 11 raduik i/. G< V nadl, iia Vaša Prevy vnri, bilji/i s ¦ z vsem sj 1'rednist te. • tihi Veltk pr*znlk v .>hm«p.ski mi(| v Podlurnu. — Vsi trije učom-i in štirje učitelji to šoii- bodo imeli kmalu velik pra/.nik. unieum to vrstr na svetu. I>efcllea, katera «.l>isku;i* t»> So;o, mora k sjx>vedi in sv. obhajilu. Za ta dati pripravlja učiteljsko osebji-j-1'aa nik, kajti, ako ona no pride v so'o, liode res prazen njen razred. N;ej na "juho j .1 bosi« praznovala L\ d.sn tudi ostala dva iii .ura. - Žare-;. jr:nliiv prazmk! Pa jkk r.Vo kdo, da ni zanimivosti v C.utiri* 'Svoletmnott postre/.nicp pri >ii>reu-ski šoli v Potit urna. - 1'r-.:. t«-j pn-tr. /-t.a: smo s!i-aii ;-o \i-ckr.d jintoMf1. < )m dan pa -;o n.int .." zi-pe-t pritožil neki očo. kadri >si ;.o hntt-1 o^ii d.^ti .-»-"o, da ga jo |--t-itn-.'.n:.ia surovo zavrt;:;.'., v..^ gn- na mag:-;:.it pc. do-^•'.•f-itje. druga*e da ne p-i-ča tadri u:ki>gar. Kakorštd so go.-p..dar..i. takšni -'.•-^e! Telt-fon>ka /.reza mt-J Trstom in Vorleo no bo ».- n»l..movl;ena b» loto. k* I7.J-0 nih !st-v. ivnatoi Tako Trst '.>.'!,, onriiaiido p !:/ovinski /borrue V proslavo 50-letnitr vladanja Njetf. Vlit-akisfra. -.- Tudi trgoiit.ska v.J.ornie.t goriška jo JKvoVsia po>oboii odt.or. kaUri ima f..:!:'/o poročati, s kakšno ustanovo naj se pro^.avi ta pL-tdea!.l!otitkM. Mi jia: predlagamo t.:U: s turlanskini tramvajem! Na d.m s š.v'ud;om! Podruznlt*« t*, kr. pošt<« t liosposki ulici. — Ze UiOstK-a jati::arja sn»o poroč..!:, di d: bina) poUun pndrn/.nieo v Go-poski uiiii v Lis; sr. 1'avHiia. ISoč so je zavIač-.-vala do-^o ia?a in slednjič je prišJa do kor.ečtii ga reit-sjja na splošno zadovoljno.-t. iV->"luct=iii ur.nin bosta, prik^ufona tudi brzojav iti le-!'-fon. rpaun... tU >•¦ \>a to -jgodi kmalu! Mesijo so našli. Pros-ii teden so n.i>".i :'godn;i obiskc^Ioi židovske sinagoge v Gorici mcikoga novorojenca, katerega je'položila pred duri lirama brezsrcti.? tr.att. Kri-voiiosi vi-rniks so prvi _mah že tiiist.li, da jim je nebo poslalo odrcSih-lja. Novorojenca je vz»la neka rodbina v oskrbovanje. Brezsrčno mater so že našli. Zakaj so nabirali primorski Lahi Ure za ranjenec t Afriki! -- GitaSi smo, da so nabirali iahoni na Primorskem lire za ranjence v Afriki, največ so jih nabral? v Trstu, celo župan sam jih je darova! :2CO. To nabiranje Ur so smatrali avstrijsko misleči državljani kot nelojalno demonstrovanje la-honov v Avstriji. Dopisnik „Naše Sloge" iz Zadra pa je sporočil, da so gospodje nabirali lire le za to, ker so iste postale „a b u o n prezzo' vsled poraza v Afriki. Avstrijski goldinarji in krone so seveda mnogo dražje, a. laško rodoljubje je omajalo pred sr- Razgled po svetu. Aistrija. • • Odsek za volilno preo-snovo jo končal svoje delo. Nekatere spremembe so biie vendar sprejelo. Poročevalec j bo nemški liberalec G 01 z. ker drugi poslani i niso boleli sprejeli lo nalogo. Odsek ni dovoli! kranjski deželi 2 poslancev, a tudi ne poslancu Kluiui. da moro predložiti zbornici predlo/ odsekove manjšin« v tem p'V*idu. Posvitovaiijc o ]ireosuovi pride prod zbornico po V. liki noči. —• Minister Gane misli prestnijiJi realko tako, da zgnbe svoj nahstirto značaj, l-r uvide ra/širjoito pou-•"•¦•»'»!.,'• jo/ikov, posebno nemškega slovstva. Pr-u.tčtito-ki od-ek dr/, vboruico je razpravljal ]trod;ogo o pokojnini uradniških udov. Vtiiko -..vernikov jo bito nasprotno visoki poki>ici:;u !iekat< r:h viftjih uradnikov, kakor n. pr. udnvi ii:itas!ofsk«ga piod-odnika otMHi /id.. a o-taidi !iunisteov po 1«.M)U. Finančni ministi-r ;•• predlogo toplo zagovarjal, kar jo lahko ume', no. -- Poslanska zbornica je do-voiiia J.! milijonov g!d. kot prispevek za 7/radbo mestsK- žolo/.meo na Dunaju. --Vlada namtrava izdati ko!i rpelacijo poslanca Forreggerja g'tdt- povišanja vo/.nino za prevažanje soli na državnih železnicah. Minister vitez Gut-tetuber je naglašal, tla se vsled povišano vozarir.e, celo vpoštovsi največe daljave, podraži sol tako neznatno, da te podražitve nihče občutiti •ie more. Odgovoril je na interpelacijo poslanca dr. (J e s s m a n a glede l-"*ga. da-li se res namenijo pri državnih železnicah naielno odpravili pri brzovlakib III. razred. Minister je zatrdil, da se namenijo odpraviti I IT. razred pri brzovlakib. le tekom poletja, da se zabrani navaljivanje ljudstva in ker ni možno uvrstili v občni vozni re,.! še drugih brzovlakov. — V seji !3. t. in. je bila dognana razprava o proračunu poljedelskega minislerstva in začela o proračunu trgovinskega minislerstva. Pri razpravi o tem minislerstvu je posl. dr. Ilallvvich omenjal, da je glede ustanovitve železniškega ministerslva nastal nekak ustavnopravni konflikt in pojasnjeval vso stvar. Posl. B F e z -n o v s k i je trdil, da so je na pošli v Kar-linu pri Pragi oddano pismo na poŠti odprlo in izročilo drž. pravdnišlvu. Ker se je v tem pismu izrekla kritika o pravdi zoper Omla-dince, je bil pisalec obsojen na 18 mesecev v ječo. Posl. Borčič je govoril o propa- danju trgovinske mornarice in stavil več primernih predlogov. Trgovinski minister baron J Glanz je razvijal svoj program. Glede pogodbe z Ogersko je rekel, da se vrše sedaj pogajanja in da zategadelj posamiCnostij ne more navajati. Pogodba se mora obnoviti, ker govore baje za to najvišje državne koristi in ogniti se je negotovosti, katera bi nastala, ako bi se pogodba odpovedala. Vlada ima dolžnost, varovati avstrijske koristi in je spraviti v pravično razmerje s koristimi drugega sodeležnika. Glede obrtnega vprašanja je bil za zadružno organizacijo, odklonil pa vse, kar meri na utesnitev vele-obrtnije. Po govorih poslancev Steinerja in Vrabca je bila seja zakljnCenu. — V seji 16. t. m, je poslanska zbornica rešila proračun tninisterstva trgovine. Trgovinski minister baron Glanz je naglasi! velik napredek na polju pošte in brzojavs. Rekel je, da o gotovih Časih, o Božiču in Veliklnoči, se ni moči izogniti naporni službi poštnih uradnikov. Za poboljšanje stanja poštarjev po deželi se bode skrbelo, toda le začasno. Želji po poboljšanju položenja poštnim uradnikom Ustreči bode mogel minister le polagoma. Med avstrijsko in ogersko vlado se vrše pogajanja za uvedeuje lakozvanega Glearmg- prometa. Pri točki .centralna uprava pošte" seje oglasil dalmatinski poslanec B i a n k i n i v daljšem govoru o delih in pristojbinah v pristaniščih. Govornik je obžaloval, da se hrvatski jezik zapostavlja v pristaniški službi in pri primorskih zdravstvenih oblastih. Predložil je ludi resolucijo v varstvo domačih ribičev pred konkiirencijo italijanskih. V drugi resoluciji je zahteval, da se popolno poštne zveze po Dalmaciji ter rta so podržavijo uekoje pošle. • - V imenu posl. Stali I za je nagliiftil posl, Kxner, kako ogerska vlada colo preko mej, dovoljenih po trgovinski iu carinarski pogodbi, podpira svojo trgovinsko mornarnico, oziroma dotična podjetja na Boki, li>ko, du ista delajo veliko konkiirencijo naši mornarnici. Posl, S p i n č i e je tožil o zapostavljanju hrvaškega in slovenskega jezika pri ravnateljstvu pošlo in brzojavii. Govornik je ostro grajal postopanje nekoga poštnega svetnika, laškega priseljenca Garimbertija Pavla, nasproti prebivalstvu slovanskemu, tako, kakor da Trst ni v 1110-naihiji avstro-ogerski, ampak v neki koloniji. Binnkini: V M a s a v i! Naborgoj' M n n d a ros pridemo do toga! Binnkini: Mi pa hod cm o po lom A bo s i ne i! (Smeh!) Nuduljovajo svoj govor jo poslanec. Spinčič I tožil, du 1111. poštnih uradih v Primorski so zaposliivlja slovenski iu hrvaški jezik, zlasti glede napisov, ler je slednjič predi »žil resolucijo, poživljajočo vlado, naj na poštni h iu hrzojuvnih uradih ua Primorskem u v o d e p o p o 1 u o j o d u a k o p r u vnosi jezikov. - V razpravi o proračunu že« lo.-.niškoga ministerslva 17. t. m. izrazil jo posl. vitez Naborgoj svoje zaupanje do železniškega ministru, pričakuje srečnejšo železniško politiko glede Trsi a' iu izrazil željo, da to zvožc Trst. z napadom monarhijo. Posl. S t a I i I z jo govoril za zvezo Trsla s severnimi iu ziipadiiimi doli monarhijo ter za načrt železnice čez Ture iu priporočal, da so istočasno konča gradnja gornjega dela železnico čez Turo in prodolske železnico. Železniški minister G u 11 o n b o rg jo odgovarjal na razna vprašanja iu obljuboval, da misli pospeševati železniški- zgradbe. Priznal je potrebo druge zvezo s Trstom ter rekel, da so bode kmalu mogel odločiti ali za jeduoali za drugo progo, izvršiti pa da se bo mogel dotičui projekt šolo tedaj, kadar zbornica dovoli povišanje davka na žganje in ua pivo. Govoril;', sta še poslanca dr. Stein vveuder in Bei-n e r, potem se je razprava pretrgala. Koncem sejo je posl. Sp i n č i <¦ interpeloval vlado glede. jezikovne uredbe ljudskih šol v Istri. - - V seji lil. t. m. je bila dognana razprava o proračunu železniškega ministerslva. Generalni govornik proti,dr. Kaizl, je povdarjal, da mora vsak davkoplačevalec plačevati po (> kr. od vsakega goldinarja davka, da se pokrije d.-licil drž. železnic, ter grajal njo upravo. Dokazoval je, da j^ pr.va sramota, da se glede drugo zveze s T.slom prezirajo koristi in željo obrtnih dežel in da se ijolovi krogi potegujejo za železnico če/. Tuie, k\ bo draga pa bo veliko več koristila Nemčiji nego Avstriji. Posl. Szc z op.1 novv sk i je ugovarjal Kaizln. Začela se je razprava o proračunu pravosodnega ministerslva. Posl. dr. Pa ca k je govoril o češkem notranjem uradnem jeziku; posl. grof Zedlvvilz je zahteval, naj so prebitki kumulativnih sirolinskih blagajnic odkažojo kronovinam; posl. dr. Lagiuja je govoril o pravosodnih razmerah v Istri: posl. Kozlo\vski je razpravljal o mirovnih sodiščih, posl. dr. Kroninvcller pa je ostro prijemal drž. pravduišlva, tla so se uprla minislerskemu ukazu in imenoval objektivno postopanje sramoto. Poslanec Morsov je govoril o lokalnih štajerskih rečeh, poslanec Stran skv se je bavil 7. najvišjim sodiščem, posl. Schucker pa je zagovarjal načelo, da bodi samo nemščina uradni jezik najvišjega sodišča. — V seji 20. t. m, je govoril pravosodni minister grol Gleichs-pach. Minister je rekel, da stoji na stališči, naj sodnik vsakogarzaslisivnje-g o v e m jezik u, če je ta v deželi navaden in naj se rešujejo vse uloge v tistem jeziku, v katerem so pisane. Zajedno jo minister prosil, naj bi se sodniki n e u p 1 e t a 1 i v politične prepire, in arami najvišje sodišče, katero sta bila grajala dva češka poslanca. Glede na sodne razmero v Istri je rekel minister, da je že dal preiskati razne pritožbe dra. Laginje in je res opravičen jeden del teh pritožb. V Istri je res pomanjkljivo poznanje jezikov n.cd sodniki,uradniki,dijnrnisliin slugami. Da se pride temu v okom, skrbelo se bode o imenovanju in prestavljanju uradnikov in dijurnistov. Jezikovni odnošaji v Istri so meti naj t e ž a v ne ji mi v monarhiji. Tu ne gre samo za italijanski in nemški, ampak tudi za slovenski in hrvatski jezik, ki sta si sicer jako sorodna, vendar pa še vodno toliko različna, da poznanje jed nega jezika ne zadošča za urndovanje v drugem jeziku. Znamenita in hvalevredna je izjava njegove ekscelence, da niso umest- ne porotne razprave, ki se vrše ; jp^mocjo tolmačev. Ni je mueneje I stvari, nego porotna razprava aomočjo tolmača. (Ali ste razumeli to ,*L|avo gospodje pri okrožnem sodišču v Gorici? Ur.) S tem se popolnoma zgublja ust-menost razprave in pa glavna prednost porotnih sodišč: neposredni utis prič, tožitelja In obtoženca. Slični odnošaji, kakor jih je naslikal dr. Liginja, obstoje tudi na Goriške ni. Nazadnje je minister govoril tudi v tiskovnih razmerah. Rekel je, da je sedanja konfiskacijska praksa mehka v primeri s prejšnjo in da vlada neCe delati svobodnemu izražanju mnenja prevelikih ovir. Objektivno postopanje na jedni strani, na drugi pa porotno sodišče se ne strinja prav. V tiskovnih pravdah oproste porotniki skoro vselej obtoženca. (Pa ne slovanskih urednikov na Primorskem. Ur.) To je že v naravi ljudskih sodnikov. Ti radi obsodijo, če vidijo gmotno škodo, kjer pa te no vidijo, jih za obsodbo ni dobili. V prihodnjem zasedanju se prično posvetovanja glede novega tisku v n e g a zakona. Pravosodno ministerslvo dela sedaj potrebne priprave za uvedenje novega civilnopravdnega reda, ker želi, da se uvede dne 1. januvarja 1898. Govorili so še nekateri poslanci, poleni pa so se vzpre-jela razna poglavja proračuna pravosodnega ministerslva brez razprave. Islo tako finančni zakon so je sprejel in jo b*»l s tem rešen ves proračun. — V seji 2;). t. m. mitiislorski predsednik je pismeno priobčil znhvalo cesarjevo na pojavih sožnlja povodom smrti nadvojvode Albrehta Sulvalurja. — Zbornica je vsprejela v drugem iu tretjem čitanjn zakon o prodaji ua obroke in sicer v oni spremenjeni obliki, katero je bila sklenila gosposka zbornicn, Sprejem sprememb je priporočil vladni zastopnik, aekcijski načelnik dr. Krnil, Nadalje so sprejeli \ drugem in I vetjem čilanjti zakon n molijoracijskih posojilih v spremenjeni obliki, kakor jo je bila sklenila gosposka zbornicn. Koncem seje je inloepeloviil dr, Lagiuja radi ustanove dveh srednjih šol s hrvaškim učnim jezikom v Istri, a posl. Biankini radi povišanja hišnega davka v Dalmaciji. Za svobodno volitivv. —• Stalnemu kazenskemu odseku državnega zbora je bil predložen sledovi zakonski načrl v varstvo svobodne volitve: „8. 1, Kdor iipolrobljovanjem ali pre-teiijoin nasilstva nli kdor prole s poškodovanjem na telesu, svobodi, časli nli premoženju, hoče ovirali koga drugega v pnino-stojuem izvrševanju volilnega iu glasovalnega piava, pristojnega mu po uu-ii javnega pravu, storil se jn krivega pregroftka iu jo kaznovali Zaporom od jednogn mo.seca do treh let. Ob ohložovaliiili okoluoslih sine so glasiti obsodba na slrogi zapor jednake dobo, |{. i. Kdor je po volitvah v ziiHlope, poklicane za upravo javnih hI vari], ali za koji javni urad provzročil lak Vfipeh, ki je v uaa-protju r, izjavljeno voljo volilcev, ali pa je pačil isti vspeli, je kriv pregreška in je kaznovati zaporom od jeduega meseca do dveh lol. Oh obtežovulnili ukolnostih sme se glasili obsodba na slrogi zapor jeduake dobe. S. U. Kdor o volitvah v znulope, poklicane za upravo javnih slvarij, ali za koji javni urad, .skuša z obljubami ali dobički 1111 premoženju pridobiti kojega volilca, da bi izvršil svojo volilno pravo v koji določeni smeri, ali ga odvračali ud volitve, ali kdor kakor volilni opravičenec vsprejemu dobičke na premoženju, ki so se v ta 'namen obljubili ali dali njemu ali njemu blizo stoječim osebam, je kriv pregreška iu je kaznovati zaporom od jednega meseca do jeduega leta, s čemer jo lahko združena ludi denarna globa do iOOO gld. §. i. Kdor je o volitvah v zaslope, poklicane za upravo javnih slvarij, ali za koji javni urad, po zvijačnem provzročenju ali vzdrževanju koje pomole omogočil sebi ali drugemu, da more vršili volilno pravo, dasi loga prava nima, ali kdor se v vednosti o tej okolnosti poslužuje tako prislopljenega volilnega prava, ta je kriv pregreška in je kaznovali zaporom od jednega do šest mesecev". Ako bi se uzakonilo ta nač-rt ter se zakon ločno vršil, koliko uepravilnoslij bi se preprečilo posebno v lažni Istri? Ogerska. — Znani atentator SzeleS, ki se nahaja v zapor.: na Francoskem, bo baje izročen madjarski soduiji samo radi goljufije, pod pogojem, da potem, ko prestane svojo kazen radi lega zločina, bo moral bili pod francoskim pokroviteljstvom 8 dnij; to pa v svrho, da se bo mogel umakni;! kazni radi atentata na Henlzijev spomenik, kar je politični pregrešek. Tako vsaj poročajo časopisi. — Domobranski minister Fejevarv je bil predmetom napadov od bivšega minislerjalnega svetovalca Kaši č a. Minister je poklical poslednjega na dvoboj, a on ga je odklonil, rckši, naj se minister pred sodišCeni umije. Potem šc-le da mu da zadoščenje. Italija doma in v Afriki. — Doma je važno to, da je zbornica dovolila zahtevano posojilo 140 milijonov gld. za vojne stroške" v Afriki. V Afriki pa zopet to, da Italija se pogaja z Mcnelilcom za mir. Gotovosti se ne ve nikakc. Ostale državo. — Srbski finančni minister ni mogel dobiti zahtevanega posojila za Srbijo. — tGazzclla di Vcnezia* je poročala, da so čuti sv. Oče zcl6 slab. Ne more boje jesli ne hodili. — Nemški cesar'je prispel v Genovo. Meseca aprila pride na Dunaj. V Genovi je bil sprejel sijajno. Od tam odpluje v Napolj, a iz Nupolja obišče v Rimu italijanskega kralja. — Ker je Sultan priznal bolgarskemu knezu Ferdinandu naslov »kraljeva visok osl», ga bodo odslej Častile tako ludi druge velerlasli. — V Berolinu so zaprli bankirja Behrcnda, ker je poneveril poverjeni mu denar 20.000 mark. — V Franciji se je vršila sodnijska razprava proti nekemu redarju, ki je opustil pravočasno ujeli glavnega sokrivca v panamski aferi, zida Attona; pri razpravi se je dokazalo, da so v stvar umešane še druge politične osebe. Škandali so vsak dan na dnevnem redu ne samo na ulici, nego povsod, ker vlada v Franciji velika nenravnost, ki ne dela čast slav,ni Tjudovladi. Na "zunaj imponujejo Francozi, na znotraj gotovo ne, ker je veliko veliko gnilega v državi. — V angleški zbornici se je sprejel zakon, po katerem bo država pogojevala denar onim delavcem, kateri si bodo hoteli zgraditi stanovanje. Dobe po 1800 gld. (150 funtov steri.), ako dokažejo, da so si prihranili vsaj 450. — Rumunski kralj in kraljica prideta v Opatijo baje že 29, t. m. Ostala Slovenca. Trst. — Ne 27., kakor smo objavili zadnjič, nego 21. t. m. se je vršila razprava proti uredniku .Naše Sloge", g. Matku Man- ' diču, kojega je tožilo državno pravdiiištvo radi pregreška po §. 300. kaz. zak. — šču-vanje proti oblastim. Razprava je trajala od 9. zjutraj do l3/4 popoludne. Vsled odklanjanja porotnikov od strani drž.pravdnika, sedel je na klopi porotnikov le jeden Slovan. Razprava se je vršila pomočjo tolmač a, ker se je obtoženec branil hrvaški. Obtožnica so je procitala le italijanski vzlic zahtevi obtoženca, da so prečila obložba hrvaški, posebno ozirom na lo, da jo bila njemu obtožnica dostavljena (vsled zahtevo) v hrvaškem jeziku. Državni pravdnik upiral so je namreč proti lomu, nnglnliijo, da so je hrvaška obtožnica izdala le za privatno rabo obtoženca. Vsled pravoreka porotnikov, kateri so potrdili stavljeno jim glavno in edino vprašanje r o da proti \) na, obsojen je 1)11 obtoženec v zmislii zatožbo na dva meseca zapora. Proti loj razsodbi jo obtoženec prijavil obložim ničnosti kakor tudi utok proti od merjenju kazni, Danes ho jo Imela vršili druga razprava proti uredniku Mandldu radi žiiljenja časti potoni tiska. Do razpravo ni prišlo, ker slo bo stranki pobotali, Isti-n. — Nadopolnilne volitve dežol-nozborskih poslancev, nainostu Mnndlča, Jon-kola iu Kozulitfa, bodo meseca maja. — V občini boljiuiski (pol. okraj pazinski) bodo občinsko volitve su la mesec, Voliko upajna je, da pride občina v našo roko, O Izidu sporočimo. • • Razpisana jn uslnimvii Hi ij!d, za giiiinazijaliu! dijake, ki pripadajo kaki občini v tržaški škofiji. Prošnjo na škofijski urad v Trst tio 10. pr, m, KrnnjHlM. - Stroški za električno napravo v Ljubljani znn^li bodo '100,000 gld, iu sicer stavbo in dela, katera ima mostna občina oskrbeli v svoji režiji, 78.61 i! gld,, stroški za pumo kolio, »trojo, ukitiiiululnrjo, eleklrovoilnn mrežo tur sploh za dola it) roftl, kateri! inm oskrbeli Ivvrtka Slemm-B & llaMe, :I2I.:I87 gld. Litini dohodki električno napravo proračunani «o na (H.'"80 glrt,, lotnl stroški mi flS.DOO gld, iu bi torej bilo letnega pro-bilka 11S0 gld. Pri računanju dohodkov postavil ce jo za vsak hoklovnt in uro znesek U'H kr. iu jo cena izdatno nižja kakor drugod v A vidri ji ler znaSa za žarnico h avcl-Ijivostjo 1(» normalnih sveč 2 kr. ua uro. O eloklrovoihii mreJu omonjiuno, da jo njo moč proiMčunjeua v glavnem ali napajalnem delu za kr. bis fl. U-»»."> p. Mctf r - elaU. ijesJtrrin, karriert. treniustert, Pamaste etc. (ca. itO verscli. Q«al. umi '4XK> verseh. Karbon, Doasins etc), parte- wd steuerfrat Ina Haus. Kuster unifeliond. Doppeltes Iiriefpoi to n. d. Schvveiz. Sel prenehljive>tnske stiskalnice. It) I 4MMM Anton Potatzky | v RaitUju itv. 7 v Carici | prodaja] niča drobnega t in ntlrnberškega blaga \ na drobno In »» debelo. 2 ------------------------------------------------------ a JetUno << !>>'" X in najcenejše knpovališče. \ Posebna zaloga \ u\ ktipoviilce in razproihij;i[fo rta deželi. L za kroSujarje :u cunjarjo. J Najvsčja zalaga % * fcvljiirskili, krojaških, {risarskih, popo- ff * luvulniti in kadilitifi potrehSfin. v L Zimska obuvala. f *¦ V.v/.ioki itt sluti na koiesih 7.;i otroke. \ « Sfruaa za godala. % « Posebnost: Semena za zelenjavo in trave, w> * Prosim ilobro pa/iti na naslov: * * Na sredi Raštelja štv. 7. t Razglas. "¦" Mesto prvoga četrtka bo trgvBreginju drugi četrtek aprila i l /upunstvo Brr^inj. /iman: Josip BorjanLi6. ' in kot L/ k bobovi kuvi ed(fo zdrava kavma pijača. Dobi ¦¦> povand, pol kit« c» 25 kr. Svarilo! Zaradi niivratlnih poninejenih icilnlkcv j« tr«b» pntiti n> Izvirn* tu- »oj» t imenom Kaihpeiner C kr. »*.L>,> privil. krojaški merni in krojni aparati Martina Poveraj-a, trgovca in krojaškega mojstra v Gorici. Edina in največa zaloga izgo-tovljenih m o ž k i h in deikih oblek, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih piaSčev, suk-nenega blaga za LL• duhovieino, za c. kr. uradnike in c. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo. Prodaja blago tudi na metre po tako solidni rimi, da lahko vsakteremu postreže v svoji prodajahnci. Na sahtevo pošilja uzorce na ogled. Sotova pomoč feto\acem\ Kdor želi imeti kroj vsake velikosti prav po ceni iz papirja, naj naznani širino prsij, se mu pošlje po poštnem povzetju po ti-le ceni: za sako in rokav 70 kr., prsmk 40 kr., hlače 40 kr.. vsaka druga suknja I gld. 50, 4 Dr. Rosa balzam BSBaaaB1- -za ielodae ^BBBaal B. FRAGNER-ja V PRAGI je splošno, že 30 let znano domača zdravilo, katero uzroJa tek, olajšuje prebavo it lehko odvaja. ?0Z0r! Vs' deli zaboja so prevideni z zraven nalisnjeno in zakonito priznana zažčitno znamko. Glavna zaloga: 2,26-7 lekarn B. fRAGNER-ja jri imen wlyu v Pragi, Mala slrana, vogel Spornove ulice. Velika steklenica l gld., mala 50 kr.; s poŠto 20 kr. vef.— Dnevno poštno razpošiljanje. Zaloga v vseh lekarnah Avstro * Ogerske. Želodečni in okrepdnjoči eliksir iz kine in železa je posebnost o, 1.1 Cristofoletti-jeve lekarne. lina vsebino železa in kine t jednaki množini, je prijetnega okusa ter brez drugih škodljivih tvarin. Uzročuje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost. Jedna steklenica 250 gramov stane Bratje Plactit, S tovarna W za strune • in 9.19-I3 2 glasbeno orodje SdiSnbach 379 pri Bencin pripoio'ala: , loka, celia, citre, kitara, mandoline, piičala, kla-I rinato, svir. Iz plat«, i S Aristone,; simfo-nione, glaso-I vir jo, harmo-' nlje, orglja Itd. itd. . Ceniki zac-enj in franko. j. ' Ceniki arlstonov Itd. W I razpošiljajo n- !c \-i->U iLipo-hiriini ->'t kr. dfe : V pisarni Si'It2-ori' tiikariM-, nasproti fjpnieni^-ii v diorici, pro.:aj(t se j»t» zn i/it nI CMil -- I t,M. 'M) kr. knjiga: Veliki teden VELIKA MOČ Spisal ¦»¦'. '>¦'> p r o f. A n (I ^*~Z*m\ 1 BELr| I ^ > _ ¦ "* 2 II *o il baSl 38 i sil o [Zaal > p"*n 1 - t •> ; ¦ O [PTal 1 _ i a~m 6 1 SSS ^ x Lm ^ i:lil!l!IJ^ilr)lt 9 si \ i videna s ,«'.dro:it* kot znano rV^T^ za.V-itno znamko. Richtar.eva lekarna .pri zlatem levi0 v Pragi. 6^as Za svojo, na veliki in mitozo frekven-tov.-itii cesti Trst - Reka stoječo biso iti gospotlarskii poslopja IM«em najeiniliktl, ki hi mi hotel vzeti v zakup tudi krtino in ki hi s;-.! dovoljiiiv HiTthtva in spostutnosti za intannvitev prodajalnice z nieSanim blagom in z deželnimi pridelki ni dnhno itt debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleze-vali se lega podjetja z delom in denarjem. Radi svojačssns prsselilva ns Dunaj prodam tudi vsa posestvo, lazeče blizu svetovno znanih škocjanskih Jam, proti plačilu ne desetletne obroke. Aleksander Maherftič, *!. I J MuLivaii pn Uivac-i. Želodečne kapljice lek&rr.ičar.'a C. Brady (Bl!irijac«'ljsk<» žtltMlcčnc kiipljico) prip:j»:/-n-! i/M 17 v lekarni angelja varuha I. Brady-a y KroiLirižu (Moravsko) Želcdeer.e kapljice lcl.nit::.\tr;.i C", ltrandr-u MAliUACEI-JSKK KAfUlcEi m* iMvi;c \ po.fl.ii.. Sla:ij:,-o ter pr.>-vi.i..no s ^'^.k.> Mjrj.i^.IjAe M.vteie l!.iL;.< ^kot z..;a!i!.. zn.ii;:Wo>. Kod lo zn.unkiv mora_>e n;ii:u;.t'.i >!edc<'i podpis C'/t 'f-H.fy Vselili;., knpljii* ,e napovedana. fr/fatX4X.y 1 steklenica stane 40 kr., schatuBui.«. (Irojtittta 70 kr. Opo7jrj.-ti:; odjemnike r.;i.. no kupijo ponarojenp ielodečno kapljice. Pri kupovu.iju paziti je na zgornjo zaščitno znamko m podaisom C. Brady ter z.;vrtn'.i vse ostale tvarine, kot pon.irtjme. k.i*rre nimijo zgornjo zaščitno znamko ter pošai« C. Bra4y. 1'rave SalodaAn« kapljica M> n.i ;»r«daj v Oortri v loknrnali: Obtorolrtli, Pontonl, tilronroll, KBrner in (iliubkli. - V Sežani ^ ' ¦ • —- - - Kranue ii/nrci' /asehnlm odjenuileeiti zastonj in poštnine prosto. Kii.j»<"«.:ii ji.^i^i i.t>h:i'.ih»;;i'.n) hoif«tc nove n/oriilke. ;;;_ (); H Snovi za obleke pciuvleil in tloNklnir z:i iV datiovSiduo, |>r:in» l.l.i;.'.! ;m f kr uiMihiKhe oprave, ve« temne, oKiiJitfHHC«', lelomilie, II v reje. I>tat:>i z:i l.lljurde in Htolc Zii hfro, prevleke t% voze. Niljverjn m\«K»šnijei^kci,-.!. ImioJkiv« in liiol-keiiii )i.i!ti:t ni jriKpi.de m ieii«ke po Iztlrnlh leimli v toliki intiohui. da r.u.ie n.c (rajali i.'0-kr.iUi. in tekni.ivarijii >'»J*efJ« \t lu-r lisičja iti tra,ii.^-.i Ma^ii ?„\ ieii»kn ollleke v iKijirioileiiUj'ili bal vali, Niioil, kfttere Mt« more prati, potni plušfl ml k1'1. »ae VM»dn«. polteno, trajno, flato volneno NUkneiin l.lu^o ter nu frin; krpe, katete lin veljajo tiiit kioja^kes;« dela, pripenu-j Joh. Stikaroffskjf, » Bmtl {Sredi*.-« av*!lij>ke (.l.tliuje Mikna;. X»jveeJ» tovarniška naloga »ukini v veljavi pol milijona pld. v Bazjoiiljanje sam preti pivzetji! -*« pozor \^ j^i^H v;???1! Nn dri. jaL.L i..z. ii N-Jl lH.V-t, MZ.1.IV. 7T "^^JJ* Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. V1NDYB-R, v Pragi na Smlhovu dValia-Snii.l:oO Viu;'lirad-k;i n*.iee tUlo Str.. wpip„ro.-a ! k popolnemu uzontemu pritejevanju j ! sokolskih iti šolskih teluvadntV i . po najuov^iiii piipoznaiidi in prakli.'iiiti s-esUidi. [ jo;ih sp;iVa:'^Li\l.Ci:\,in^i;^kih!''1)'"0 V,,i'"'1 i Za(totav:ja jodr.,, ieto. Cene zeli: zmerne. pS.V-nje jVavadne priprave so vedno v zalogi, j • Cen ki. proraiuni iti naJrti za popoli.e t.'.'..- j i laditice poSlja r.a zahtevo brezplačno in pošli .- pro.lo. 13. M Ritnchel' 5 Topravc Izvršuje po nnjni?jih fenah, Isi stroji m poljedelstvo in vinarsivf J Cene zopet znižane. Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestava. Č5S Ta sestava sliskainic ima večo stiskajot'« moe, nego sestava ' *eli mLMm drugih stiakah' fM so znane kot najboljše in najcenejše: avtomatične Skropilni/j«. masUlnica s rokkficam, stiskalnica za sano, trijerje i. r^> *^» kdeluje po najboljšem proizvodu n % Ign: Heller na Dunaju II/a Praterstrasse, 49. "35 Cenike in spričevala razpošilja zastonj. ISSe zastopnice «9* Varovati a* |e ponarajanj. :i8, il-6