XX. ZVEZEK PEDAGOŠKI ZBORNIK ! /vC7 I .m ' . \ f \j i i ■ - ! •• I, i: ■ V LJUBLJANI 1922 X' X X yW VVVVVnn AJUUUUUKJUVU m ■ v* M XX. zvezek. Pedagoški zbornik za leto 1922. Izdaja Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. Uredil dr. K. Ozvald. Ljubljana 1922. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. £/0 A, W *% 36480/2/ Obooi-2-1!- Vsebina. I. Članki in razprave. Stran 1. K. Ozvald: Kdo je izobražen?............................................5 2. Dr. Stane Rape: Učitelj in univerzitetna izobrazba.....................11 3. Alojzija štebi: Zamorjene sile .......................................18 4. Franjo Čibej, stud. phil.: Pota in razpotja v sodobnem ..mladinskem gibanju"...............................................................30 5. Fr. Fink: Metodične smernice za pouk slovenščine pri Neslovencih 41 II. Kulturni pregled. 1. Franjo Žgeč, stud. phil.: Akademski socialno - pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani ... ............................61 2. K. Ozvald: Zbornik za pučku prosvjetu............................... . 66 3. K. Ozvald: Hriščanska zajednica mladih ljudi...........................68 4. Nadzornik za srednje šole dr. L. Poljanec: Današnje stanje meščanskih šol v Sloveniji.................................................. 71 5. K. Ozvald: Ob tridesetletnici „Nastavnog Vjesnika".....................75 6. K. O.: Prvi doktor pedagogike..........................................76 III. Letno poročilo „S. Š. M.“ za 1. 1922. 1. Upravni odbor..........................................................77 2. Imenik članov......................'...................................78 3. Pregled članov „S. Š. M.“..............................................92 4. Občni zbor ,S. Š. M.“................................................ 94 5. Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig „S. S. M." ... 98 EU / K. Ozvald: Kdo je izobražen? Veljati za izobraženega, to je danes nekaj, česar si marsikdo vsaj na tihem želi. Vprašanje, spadaš li med izobražene ali pa med neizobražene ljudi, to vprašanje dobiva v življenju od dne do dne bolj odločilni pomen. In vseli vrst šole, od najnižje do najvišje, izobraževalna društva, razstave, muzeji in podobne naprave, kaj so neki drugega, če ne — sredstvo in pot do izobrazbe? Kdo je torej zares izobražen, to se pravi splošno izobražen? Večkrat slišimo bolj ali manj prikrito mnenje, da je izobražen tisti, ki se je kaj več učil, nego vsi oni, kateri so obiskovali le ljudsko šolo, in ki zato tudi več »zna«. Po takem mnenju bi pač najbolj izobražen bil »strokovnjak«, to je vsakdo, ki se je do vsakojakih podrobnosti izuril na tem ali onem ožjem poprišču in ki mu radi pravimo »specijalist« (n. pr.: zdravnik za pljučne bolezni ali oči, botanik s posebnim ozirom na to in to vrsto rastlin, graditelj za betonske stavbe, itd.). Toda ali takšen, brez dvoma visoko učen človek res tudi tedaj zasluži pridevek »izobražen«, če n. pr. svojega slugo zmerja s surovimi psovkami, če ne drži dane besede, če ne odgovori na pismo, ki vsebuje važno vprašanje, če se roga ljudem, ki žive po zahtevkih svoje veroizpovedi...? Težko! In dalje uči vsakdanje izkustvo, da se včasi prav nič ne obotavljamo, tudi koga, ki ni učen, imeti za izobraženega. O tem in tem kmetskem človeku ali obrtniku n. pr. gre glas, da je izobražen, ker — lepo ravna s svojimi otroki in delavci, čita strokovne in dnevne ča- sopise, pazi na svoje in svojih ljudi zdravje, se pri izdelovanju in kupovanju raznih potrebščin ne ozira le na korist, ampak tudi na lepo obliko, itd. Zato pa smemo pač reči, da merilec prave iz- obrazbe ni — izpiljeni razum, »intelekt«. Prelepo je to misel izrazil S, Gregorčič, češ Le tisto omiko jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo — vse troje! Res, da nam je razum silno važen svetovalec v življenju. Komu neki bi n. pr. danes še ne bilo znano, da človek z ostrino svojega razuma vedno globlje prodira v skrivnosti prirode ter njene sile čimdalje bolj vpreza v jarem najrazličnejših služb! Razum nas vodi do spoznanja, kako da se ima to ali ono bodisi v tvarnem ali pa v netVarnevn (duševnem in idejnem) svetu, in zlasti še do spoznanja, z a k a j se ta ali ona reč ima tako in tako. In če se damo voditi od takih spoznatkov, nam je mogoče, v posameznem življenjskem položaju vsaj do neke meje ravnati v svoj prid; komur je n. pr. znano, kako nastaneta blisk in grom, ta se ob nevihti lahko v precejšnji meri čuva pred strelo. Brez razuma in njegovih tvornih sil bi človeku, posebno še v današnjem življenju, ki postaja od dne do dne bolj zapleteno, ne bilo obstanka. Toda kaj bi nam pač koristili za življenje najplodo-vitejši spoznatki iz prirodoslovja, zgodovine, vsakdanjega izkustva itd., ako bi jih ne porabljali pri reševanju vsakovrstnih nalog, katere nam stavi življenje! N. pr. spoznatek, da se močvirnati svet da izsušiti ter z uspehom obsejati, je za gospodarja čisto brez pomena, ako mu manjka volje, da načrt za izsuševanje, ki mu ga je nasvetoval veščak v teh rečeh, tudi res izvrši. Kajti šele volja je čudotvorni izvrševalec tega, kar je tu ali tam posameznik ali pa več posameznikov s pomočjo svojega razuma spoznalo za prav in za potrebno. Človek, ki bi delal samo načrte in ki bi mu manjkalo trdne volje za njihovo izvršitev, je kakor priklenjen čolnič, ki se neprestano ziblje, pa se nikamor ne priziblje. Klasično žalosten in literarno ovekovečen zgled nekoga, ki dela načrte od jutra do večera, pa nima ne volje in ne moči, da bi svoje načrte tudi uresničil, je »junak« Oblomov, kakor nam ga v svojem romanu istega imena prikazuje veliki ruski pisatelj Gončarov. Volja je torej tista moč, iz katere se rodi, četudi ne prav vsako, a vsaj vsako važnejše naše dejanje in nehanje. Zlasti pa si brez volje in njene dinamike ne moremo misliti takih dejanj, od katerih zavisi telesni blagor (civilizacija: higijena, komfort...) in pa duševna poglobitev (kultura: teoretsko znanstvo, umetnost, nravstve-nost...) bodisi posameznika bodisi vsakovrstnih človeških zajednic kakor so rodbina, narod, država... Toda če Ima dvoje ali več ljudi n. pr. lepo knjigo na ponudbo, se lahko primeri, da jo eden kupi, ker »ljubi« knjige, a drugi da jo zavrne, ker mu ni knjig »nič mari«. Hočem ali boljše rečeno: doseči, vresničiti hočem namreč vsikdar le to, v čemer vidim kako vrednoto: kar smatram za koristno, dobro, plemenito, lepo, zdravo..., a nočem tega, kar imam za nič, za škodljivo, podlo... In tako vidimo, da nam za uspešno pot skozi življenje ni dan samo dar spoznavanja (s pomočjo razuma), temveč tudi dar hotenja in pa d o vzet- nost za vrednote vseh vrst. Vprašanje, kateri izmed teh troje darov je v življenju važnejši, oziroma najvažnejši, pa bi stalo na isti stopnji, kakor recimo vprašanje: časa je bolj treba tistemu, ki hoče pisati, ali papirja ali peresa ali črnila? V obojnem primeru je treba enega in drugega in tretjega, alco se naj doseže namen. Le v toliko gre dovzetnosti za vrednote prednost pred ostalima komponentama v pričujočem sestavju sil, v kolikor je ta dovzetnost pogoj za nastop posameznih aktov našega spoznavanja in hotenja: o tej ali oni stvari začne vsakdanji pa tudi nevsakdanji človek (znanstvenik, iznajditelj...) šele tedaj razmišljati, ako je ta stvar prej vzbudila njegovo pozornost; iy Niš 210 18 228 99 „ Cačak .... 40 — 40 99 „ Skoplje .... 193 — 193 99 „ Veliki Bečkerek . 47 19 66: 99 „ Novi Sad . . . 140 81 221 99 „ Zagreb .... 24 14 38 99 „ Ljubljana . . . 17 — 17 ti „ Celje ! — — — 1 99 „ Maribor.... 6 24 30 99 Split 44 2 46 99 „ Dubrovnik . . . 7 — 7 99 „ Sarajevo . . . 238 6 244 99 „ Tuzla .... 20 — 20 99 „ Banja Luka . . 107 5 112 Skupaj . . 1349 179 1528 6 nadzorniških oblasti še ne posluje kakor tudi še 2 specielni za »saobračajna« podjetja in za domačo industrijo ter mladoletne delavce. Kljub temu dobimo iz gornje tabele približno sliko o stopnji zlorabe otrok. Inšpektor dela za ljubljansko okrožje poroča (stran J77), da je našel v neki steklarni 9 dečkov pod 14 let stare in pravi: »V kraju, kjer je navedena steklarna, je Gletna šolska obveznost za vsakdanjo šolo in 21etna obveznost za ponavljalno šolo: zadnjo pa deca le neredno obiskuje in plačajo starši raje kazen, ker jim vzlic temu še ostane precejšnji del zaslužka otrok.« Zaposlitev deklic pod 14 leti se vrši največkrat pri šiviljah. V Srbiji je zaposlena velika večina otrok v opekarnah. kjer morajo prenašati bremena 20—30 kg težka. Da je to delo skrajno slabo plačano, tega ni treba še posebej poudarjati. Prepričana sem, da bi bila slika o delu otrok v naši državi, ako bi imeli zbrane podatke na način, kakor so jih imeli v Avstriji, strahotna in žalostnejša kakor je bila pred vojno. Na kmetih se ni zmanjšalo delo otrok in koliko je onih malih obratov, kamor morda inšpektor dela leta in leta ne pride, in koliko poznajio mojstri in podjetniki potov, da prikrijejo delo otrok. Mnogo več rok bi potrebovali, ki bi se gibale v blagor našega podmladka in mnogo več glav, ki bi hotele misliti, na kakšen način bi se korenito zatrlo to izkoriščanje. Zakon o zaščiti delavcev prepoveduje delo v industriji in obrti, v trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih otrokom do 14. leta- Le za delo v hiši, na polju, v gozdu, za domačo obrt ni še nikakih zakonskih predpisov v tem pogledu. Tukaj se vrši lehko izkoriščanje otrok poljubno in gotovo se tudi vrši. Zlasti takozvana domača obrt je neizmerno škodljiva, ker se izvršuje v prostorih, ki služijo za stanovanje, kuhinjo in delavnico. * Mimogrede bi omenila še eno panogo otroškega dela, o kateri se še bolj prikrito govori, kakor o delu otrok v tvornicah, delavnicah in na polju. Poleg ročnega otroškega dela imamo tudi duševno otroško delo, ki je v svojih posledicah prav tako žalostno. Naši otroci v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah so preobloženi z učenjem — tako tožijo matere in gledajo s strahom, kako blede in venejo njihovi otroci. Ali tudi tukaj ni od-pomoči9 * •im- § * Posebe bodi s tega vidika ožigosano tisto brezplodno pisai -jtuje, kar ga je nad pametno mero in ki ga nekatere šole, v obliki domačih nalog, naravnost z neke vrste krvoločnim užitkom vsiljujejo Ijudskošolskim otrokom! — Op. ur. Pota in razpotja v sodobnem »mladinskem gibanju". Narnen. ki si ga je stavil sledeči članek, je, opozoriti na nekaj osnovnih vprašanj, ki vedno bolj in bolj zahtevajo razumevanja, vidikov za rešitev in temeljitega, požrtvovalnega sodelovanja vseh, ki jih veže z mladino vez prijateljstva in luubezni. Zato je treba čutiti mladinsko; in sledeče vrste bi bile rade tiudi nekaj več, ko pa le pojmi in suha spoznavanja, rade bi zvenele in simbolično vodile d u š o v svet mladega človeka, njegove d u -š e, njegovih težav in zapletljajev, ter pokazale pot do razumevanja tega, kar v različnih »gibanjih« in »težnjah« išče novega življenja. Zato nikar ne tehtajte besed! I. Življenje in stvarjanje zadnjih desetletij je bilo revno na duši. To življenje je bilo posledica kulture, ki je že sama po svojem bistvu nasprotovala duši; poleg tega se je pa ta zamotana, materializirana kultura že toliko časa razvijala po svojih lastnih zakonih, da je popolnoma odrevenela ter postala puhla in prazna. Celo življenje, mesto da bi segalo do globin in skritih kotov svojega notranjega bogastva, mesto da bi črpalo vedno in vedno iz novih virov ter se samozadovoljno vračalo k sebi nazaj: je postalo vnanja oblika in suha navada. Navada, s to besedo je označeno bistvo takratnega in deloma še današnjega življenja. V verskem življenju ni bilo več sledu kakega globokega duševnega udejstvovanja, večina se je oprijemala iz navade brez-verstva, druga polovica pa pripadala cerkvi vsled tradicije in redko je bilo svečeništvo, ki je bilo več ko uradništvo. Dušna in etična kultura je bila v istem položaju: enotnost duše, zakoni človeškega srca so bili velike neznanke; velike osebnosti sploh ni bilo mogoče doumeti, življenje, ki uresničuje v sebi enoten razvoj, ki dela v zmislu vrednot ter ureja svoje individualne korake, to življenje je zamrlo- Mesto tega pa je navadna konvencija odločala ter udušila in uničila vse, kar je bilo vzklilo iz tal, porušenih od večnolepega in pristno-čisttega vira hrepenenja in ljubezni človeške duše. In kdor je hotel dobro duši, ji je govoril o idealizmu, mesto da bi odpiral duši pogled v svet platonsko pojmovanih, životvornih činjenic. večnih vrednot. In umetnost, mesto da bi nudila pogled v življenje z vzvišenega vidika, je postala manira, epigonstvo ter se Vedno in vedno skušala držati zastarelih, okamenelih klasicističnih oblik in vzorov. Pa tudi zgodovina in slovstvena zgodovina sta zrastli pod vplivom sodobnega dušnega stanja ter se spremenili po skriti nujnosti zakonov našega sedanjega življenja. Zgodovini je zmanjkalo čuta za splošne zakonitosti, ki se vlečejo skozi celo preteklost, izgubila je oni vidik, pod katerim dobi vsak čin preteklosti, ki je vzrastel iz celokupnosti te ali one velike osebnosti, nenadoinestlijvo mesto v duševnem razvodu in razmahu človeštva. In če zgodovina ni poznala drugega, ko pa le kritično raziskovanje virov in grmadenje materijala, je bila nujna posledica — prenasičenje, banalnost. In taki zgodovini je postalo enakovredno vsako raziskavanje še tako navadnih in malopomembnih dogodljajev iz preteklosti. \ Literarna zgodovina in doumevanje umetnosti sploh je istotako zašlo v čudno zagato in redki so bili zadnje čase duliovi, ki se s svojo analizo in sintezo (s filološko prikrojenimi šablonami) niso zapirali poti v obljubljeno deželo umetnikove duše. In prepad med dušo pa vnanjo življenjsko obliko je še povečala vsa tehniška kultura ali bolje rečeno civilizacija, ki je s svojim enoličnim razvojem razklala še dušo samo ter jo tako priklenila nase. da si ni upala več razvezati vezi in razbiti okov ter iskati stika in zveze s svetom večnih vrednot. Nujna posledica takih razmer je bila, da je prešel ta duh tudi v š o 1 o ter se izražal v vsem vzgomem sistemu in učnem načrtu- Sola je bila le zavod, kjer si je posameznik pridobil znanja iz posameznih predmetov, mlada duša se je duševno le dresirala, poudarjala se je vedno potreba reda in stalnosti, toda življenja, strastnega življenja, ki naj bi se oblikovalo, ureiialo, takega življenja ni bilo, nič ni bilo živega novega duha, ki bi z odprtim pogledom segal v nov svet večno-tnladega, porajajočega se življenja. II. To je bilo osnovno stanje duhovnega življenja na različnih področjih: povsod skoraj sama navada in stagnacija u s t v a r i a j o č e g a in oblikujočega, vzgojnega dela. Neslišani in neupoštevani so ostali oni veliki samotarji duha, kojih živo srce ie še čulo utripe celega življenja, kojih pogled se je vzradoščen oklepal oblike, bogastva in pa razvoja ter prekipevajočega ustvarjanja. Nova mladina je bila prva, ki se je začela zavedati, da je drugačna, ko svet, v katerem je živela in v katerem živi, da je treba ta svet čuvati tako, kakor je le tej mladini primerno. In tedaj se je ta duh našel v tem, kar je že na tihem vzrastlo prej, kar je iskalo izraza v sodobni umetnosti, v filozofiji življenja, v novem pojmovanju družabnega in zajedničnega življenja. Dostojevskij in Tolstoj, Nietzsche in Dehmel, Oundolf in Sheler, Berg-son in Rolland, Suarez in Claudel so postali voditelji na prehodu naše kulture do nove oblike in mladina je v soglasju s temi težnjami postala nositeljica nove kulture. In ta kultura ie r e v o 1 u c i j o n a r n a in tudi mora biti revolucijonarna, če naj prebije stare izvožene tire in vodi do čiste kulture. Taka pot vodi vedno od navade skozi anarhijo do ustaljene oblike. In danes smo na početku nove kulture in ravno zato tudi sredi anarhije. In tu tičijo glavni zaplet-1 j a j i bodočega in sedanjega življenja, posebno pa največji problemi in konflikti življenja in teženj naše mladine. Zato naj sledi najprej kratka označitev tega še neustaljenega življenja! Če se je življenje čutilo v vseh dobah nekako vezano na kulturo, če so bile duhovne, kulturne vrednote oni objektivni svet, ob katerem je pravo življenje črpalo vedno novih moči in ki ga je nadaljnje življenje poživljalo in razširjalo, če je iskalo življenje vedno novega izraza in novih oblik; današnja doba principijelno odklanja formo v katerikoli strani. To je resnica, pa vendar tudi videz-Res je, da se oživlja novo versko življenje, ki v mističnem doživetju nemo sluti božanstvo, ki čudno pušča svoje prste v kaotično pojmovanem svetu- Paradoksno se zdi, kako duša v dinamičnem stanju, polna novih upov in brezciljnega hrepenenja, išče dna v sebi in v svetu izven sebe, kako skuša prekipevajoč od zatrtega življenja, strastno, brez meja in reda, sebe prijeti in vzgojiti ter na novo doživeti bistvo vseh stvari. Ekstatično, brez stila išče v novo oblikovani, oziroma neoblikovani liriki ekspresionistično izraza brezmejnosti notranjega doživetja. Ib anarhija ki ne priznava forme in navade, se druži z najhujšimi konflikti duševnega in vnanjega življenja. Kaos se stopnjuje, ko prevračajoče težnje odklanjajo vsako tendenco dosedanjega zgodopisja in umetnostnega razumevanja. In najkočljivejše se zdi to, da črpajo vse te težnje svojo moč iz erotičnosti, da, celo iz seksualnosti, ki si preko vsake omejenosti išče duška in razmaha. Upravičeno govorimo o brezciljnosti, neustaljenosti naše kulture in novega probujajočega se življenja. Toda to ni še zlo; kajti jasno se že izražajo v tem življenju nove sile, ki se dobro zavedajo tega, kar hočejo doseči, in kdor zna poslušati, bo slišal iz tega vrvenja in kipenja vedno isti osnovni ton: bogato, elementarno življenje hoče najti pot do samega sebe. Da pa je ta pot vedno zagonetnetjša že po svojem bistvu in da je za našega nervoznega človeka lahko pot v notranji kaos, v tem tiči velika problematičnost in nevarnost za našo dobo, posebno za našo mladino. III. Med tema dvema svetovoma pa raste in živi naša mladina. Postalo je pač jasno, kako težko stališče ima in koliko ljubezni potrebuje, če hoče najti skozi to goščavo svojo pot. Toda položaj postane še zamiotanejši, če upoštevamo še eno plat, ki se neposredno tiče mladinske duše in iz katere sledijo tudi skoro vsi njeni konflikti. Istina je sicer, da se mladina (in tu mislimo v prvi vrsti mladino do 17. ali 18. leta) ne zaveda vseh teh težav in da vzame stvar živahno po svoje v pretres, toda ravno zato postane stvar še opasnejša. In sicer izvirajo te težave iz mladinske duše same pa njenega stanja ravno v letih duševnega in telesnega doraščanja.* Duša mladega * Prim. tudi: Charlotte B ii h 1 e r, Das Seelenleben des Jugend-lichen, 1922. človeka je ravno v teh letih čudno neodločena, živi v svetu, ki še ni izkristaliziran. Za sabo ima otroško dobo s svojimi spomini, pred njo stoji nepoznano življenje, ki ga čuti, toda ne more še doumeti. Manjka ji življenjskih izkušenj. Nemir in otožnost se polašča duše, nima pravega opravka, za pravo, samolastno stvarjamje še ni zrela, saj zdi se tako. Vsa nje duševnost visi nekako v zraku, potrebuje duševne dopolnitve, spolno življenje še ne sili izrecno v ospredje, zato pa napolnjuje hrepenenje in iskanje dušo, ki že hoče poznati vzore in ki bi nujno rabila duševnih voditeljev. Mlada duša, v kateri se neenakomerno in skokoma razvijajo sposobnosti in ki še ni našla vodnika, ki bi jo potegnil iz kaosa, v katerem se nahaja, je odprta in pripravljena, prisvojiti si novih vrednot; in ravno v tem tiči konflikt- Ni dovolj, da je že naša kultura razdvojena, neenotna; mlada duša sama neodločena tava od ene strani na drugo. Duh tehniške kulture privlačuje mlade težnje in v diobro razpredenih organizacijah žene do skrajnosti vnanjo telesno izobrazbo ter tako popolnoma materialistično ubija ono stran človeške duše, ki je prvotno hotela čisto kaj drugega: biti mlada ter prosto živeti mlado življenje v vnanji naravi. Tukaj gre res za konflikt; to se vidi jasno iz tega, da so uspehi vseh telovadnih organizacij taki. da odgovarjajo popolnoma duhu stare kulture, da se pa na drugi strani ravno mladina s pretirano ljubeznijo svojega še neustaljenega in neusmerjenega hotenja oklepa tega fantoma in skuša najti v njem to, česar išče s toliko veiiemenco: mladosti in mladostnega življenja. Isti pojav, še neizoblikovana mladeniška duša, pa nudi od nasprotne strani slično lice. Nova, v duši porajajoča se čustva, hrepenenja, iskanje prijateljskih vezi, predstopnje ljubezni, ki še ni usmerjena na bitje drugega spola, to notranje bogastvo se nejevoljno odvrača od vsake okorele vnanje kulture, pa se ravno zato izpostavlja novi nevarnosti. Kajti če se težišče duševnosti prenese v to čustveno stran, stopa nato vedno bolj in bolj v ospredje erotičnost in sicer v obliki, ki lahko postane usodna za vso mladinsko gibanje in za ves nadaljnji duševni razvoj posameznika. Težnje mladostne dobe se namreč v svoji nerazviti obliki nedoločno obračajo na isti spol: in da samosvoj razvoj teh tendenc vpliva razkrajajoče na mladinsko gibanje, je jasno. Vzemimo drug tak konflikt! Mlademu človeku nobena stvar ne zadostuje, protivno se zaklepa napram vsakemu, na drugi strani pa brezciljno hoče nekaj, kar naj bi mu izpolnilo dušo. Če sledi svojemu notranjemu glasu, se bo z veliko radostjo vživel v vse sodobne duševne težnje, ki anarhistično iščejo dna duše- In vendar mu ta svet ne more dati tega, kar išče, harmonije in notranje skladnosti, ampak ga zapleta v nova protislovja. Mlada duša še ni občutila onih velikih nasprotij v sebi, ki jih pa kljub temu druži enota življenja; zato prevzema tudi od sodobnih kulturnih tendenc le to, kar prija njeni trdno stremeči notranjosti in čestokrat krivo razume današnje udejstvovanje na polju verskega življenja, estetičnega doživljanja in kulturno-političnega dela. Naj opozorim le na par takih točk! V verskem življenju segajo vplivi od zunaj v prvi vrsti v mišljenje mladega človeka; in vendar bi potrebovala ta duša soglasja med voljo, čustvom in mišljenjem. Te tri strani silijo v verstvu v enoto; in če je ne najde, sledi mlada duševnost enemu nagibu ter poveča zmedo s tem. da se čustveno, mistično uživlja v svet in življenje, kajti volja hoče nečesa — brez vodnika, ki te zakonitosti pozna, pa ne najde soglasja. Za umetnostno doživljanje velja isto. Če je duša sentimentalna, če se udaja svojim razpoloženjem, se ovira lahko normalni duševni razvoj; hotenje, ki bi moralo slediti čustveno utemeljenemu motivu, teži za senzacijami in nezdravim berilom. Če pa prevladuje bolj odklanjajoče razpoloženje in brezciljno hotenje, išče taka notranjost novih stikov, novih življenjskih pojavov, pri tem pa pograbi pogosto to, kar ji pride najprej v roke. V obeh slučajih je naša doba opasna za to nerazvito življenje. Kar se tiče normalnega duševnega razvoja, bi tu omenil še. enkrat seksualno vprašanje. Duševni in telesni razvoj je v teh letih dozorevanja še nediferenciran glede seksualnosti, je pa tipično erotičen. Če se duša razvija po svojih nagibih, prehaja od nemirnega pričakovanja preko hrepenenja, prijateljstva in visokih idealov do svoje prve ljubezni in še ta je negotova in boječa- Šele preko dolgega ovinka prihaja do izrazite spolnosti — vsa naša stara kultura pa nasprotuje s svojo umazano, pretirano seksualnostjo temu zamotanemu duševnemu stanju in razvoju. Na drugi strani pa, kakor že omenjeno, hoče ravno pubertetna psiha neovirano razgibati vse svoje notranje sile, instinktivno išče stika s so-drugi in vsa duševna energija, mesto da bi se porabila za normalni razvoj, preide v pretirano mladinsko gibanje, ki vidi samo v sebi najvišji pomen. In to tendenco zopet podpirajo naše sodobne duševne struje. Pa tudi z javnim, kulturno - političnim, sploh organizatoričnim delom pride do konfliktov. Vsako pravo življenje, posebno mlado odklanja vnanjo formo ter določitev ciljev in nalog. In kadar začne življenje iskati nalog, takrat1 je pravo življenje že mirtvo. Zato mladina noče poznati politike in organiziranega dela. Vsako zajedničko življenje mora vzkliti iz duše same, eros (srce) mora odločati, ne razum in konvencije. Zato tudi toliko konfliktov v naših mladinskih strujah. Obratno pa ravno mladina sama nagiba k organizi- ranemu življenju, saj hoče sama odločati, sama voditi in stara kultura sama nehote sega v to življenje. Zato tudi tu toliko konfliktov. Končno bi omenil še pojav ženskega mladinskega življenja in njegovih problemov. Težnja naše moške mladine gre proti duhu pretekle dobe za novim enotnejšim življenjem. Specijalistično delo v okviru znanosti je za večino postalo zoprno in tudi udejstvovanje na umetnostnem, etičnem, religijoznem področju hoče večje skupnosti, enotnosti in stika z globokim življenjem. Moška duša nagiba nehote na stran ženskega enotnejšega življenja. V tem pogledu soglašajo tendence ženskega mladinskega gibanja z gibanjem moške mladine in smejo pričakovati lepih uspehov. Zenska duša, ki je bolj elementarno enotna, v kateri prevladuje eros, srce, in ne toliko logos, čisti razum, ki čuti življenje naivno, pristno in neposredno, ter mu odpira požrtvovalno svoje srce in radodarne svoje roke, ne živi razdvojeno v notranjosti, ne v vnanjem svetu, ne živi toliko zavestno v najhujših nasprotjih, ki ogrožajo obstoj dušne enoglasnosti- Ta ubranost in težnja po enotnosti pa mora priti do konfliktov. Prvič, ker živi v svetu, kjer odločajo vidiki moške kulture in moških teženj. Kjer se razgibajo duševne energije v produktivno kulturno delo, se neizogibno pristrižejo ženski duši peruti. Drugič pa dekliška duša sama stremi pp vzorih, prikrojenih po tujem kopitu. Možnosti so tu le-te: žensko kulturno delo in življenje mora iti ali popolnoma svoja pota, in to je skoro nemogoče, ali zaide naravnost v moške tendence ali pa ostane pri oni vnanji formi kulture, ki je danes splošna, a popolnoma prazna. Lep zgled za to so sodobne telovadne organizacije. Če vzamemo težnje mladega človeka in mladinskega gibanja v vsem obsegu, moramo reči, da se mla- dina nahaja v težkem položaju. Na eni strani stara kultura, na drugi probujajoča se nova in med oba svetova je postavljena mlada duša, ki hoče biti mlada: ki se hoče razvijati, ki hoče biti resnična in odkritosrčna napram sebi, ki hoče ustvarjati in brezpogojno živeti čisto naravno življenje. Iz tega sledijo konflikti: nevarnost za nadaljni razvoj duševnega življenja, konflikti na etičnem, religioznem, estetičnem, kulturno-političnem polju. Posebno težko je stališče napram novi duhovni kulturi, Ki tako lepo odgovarja mladeniški duši in ki ravno tako uključuje najopasnejšo točko. — In ker je jasno, da nobena stara oblika kulture ne more biti merodajna za naše čase, posebno pa še ne kultura 19. stoletja v celoti — čeprav seveda nobeno delo preteklosti ni bilo zastonj, -- in če vpoštevamo, da raste nova doba, koje življenje dobiva novo lice od nanovo odkritega in neskončno poglobljenega čistega življenja, mora iti naš pogled v bodočnost, trdno zaupajoč v mladino, da bo storila novega človeka nove dobe, ki ne bo le vzor mladini, starim pa nadležna, prenagljeno zamišljena utopija, ampak ki bo čutil mladeniško tudi do svojih starih dni. In ta naša srčna želja gre za harmonijo dveh svetov, mladine in pravega kulturnega življenja, ki prvotno spadata skupaj, pa vendar ne soglašada v vseh osnovnih točkah. Zato je treba mladini pokazati pot do pravega cilja in vzor, ki se ga naj oklepa, bodi tako-zvani gotski človek. Vsa tendenca časa se odvrača od »klasične« kulture, ki sloni na lepo zaokroženi obliki, mirno in samozadovoljno gleda svet ter ne pozna nasprotij in napetosti človeške duše. Naša duša je preveč razprta in neenotna, da bi jo mogla zadovoljiti starogrška estetična kultura. In naša slovanska, široka duša hoče neskončnosti, globoke fantazije ter bogatega stika s sorodnimi dušami. In prekipevajoče sile stre- mijo preko vseh kriz napačne romantike za s t v a r j a -j o č i m življenjem ter ne iščejo negotovih kon- fliktov z negotovimi nasprotniki. Tu \je eno izmed najtežjih razpotij za mlado dušo, da čuteče, sanjajoče srce najde zvezo s hotečim duhom, da dobi vsako dejanje dvojno lice, na eni strani nit, ki gre do ljubezni, na drugi strani vez, ka ga veže na etos (dani način za ocenjevanje sveta in življenja). Kakor se duša in nje najlepša rožica, ljubezen, brez stremečega duha razgublja v brezplodno sanjavost, in kakor etos, duh volje, brez čustvenosti ne more obstojati, tako oba dela ne moreta dihati brez odvisnosti od vnanje narave in fizičnosti. Takšno je življenje in to vprašanje mora rešiti bodoči človek : mladina že nemo čuti to trobrežno morje življenja ter zaenkrat še negotovo, brez pravega vodnika, išče med raztepenimi skalami smernic, ki kažejo pot novemu človeku- In temu človeku je treba pripraviti tla. Ne z utopijami, ne z neutemeljenim idealizmom in čustveno romantiko, ne z normami, zanešenimi od zunaj v življenje. Odkriti je treba še mladi duši, da živi v notranjosti kal, ki jo treba razviti v polnem obsegu, ki ji je treba razmaha v celem življenju; to življenje mora čutiti tisto, kar spada bistveno k njemu: da je njegova usoda, borit/i se v življenju ter tako se udejstvovati, da duša v vedno novih konfliktih postaja vedno čistejša in vrednejša in ravno zato vedno bolj in bolj ljubi življenje. In to treba doseči na vseh poljih duhovnega življenja. Mladina, kolikor sledi dosledno svojemu glasu, je na pravi poti, toda so razpotja, kjer more pomoči le izkušeno življenje. In tu je velika naloga za pravega vzgojitelja in prijatelja mladine, da ne bo njeno življenje zastonj, vzgojiteljevo delo ljubezni zaman. Fr. Fink: Metodične smernice za pouk slovenščine pri Neslovencih. A. Uvod. Pouk tujih jezikov je tvoril v vseh dobah važno poglavje šolskega pouka, v nekaterih mu je bil celo glavni smoter, kakor n. pr. pouk latinščine v srednjeveških samostanskih šolah. Tudi v sedanji dobi se uče naši učenci po šolah po več tujih jezikov. Opaža se pa vobče, da se ne izvež-bajo dovolj temeljito v njih praktični uporabi. Zlasti pomanjkljiva je zmožnost samostojnega izraževanja — dokaz, da se uvažuje pri pouku premalo pravilna metoda poučevanja tujih jezikov, to je direktna metoda na podlagi nazornih krogov. Po prevratu se je pokazala pri nas potreba po pouku slovenščine za Neslovence. Bivše poverjeništvo za uk in bogočastje je proglasilo slovenščino kot obvezen predmet na nemških manjšinskih šolah, pri zrelostnih in usposobljenostnih izpitih učiteljstva se zahteva od tistih, ki hočejo biti usposobljeni tudi za nemški učni jezik, znanje posebnega ukoslovja za slovenski jezikovni pouk za Neslovence in naposled je vzelo poverjeništvo v prosvetni program brezplačne tečaje za Nemce v svrho njih pouka v slovenščini- Ker pa doslej nimamo zadevne metodike in se torej vrše pri pouku izvečine le eksperimenti z jako različnim končnim uspehom, zato sem zbral vse podatke o načinu omenjenega pouka, v kolikor so utemeljeni v dotični literaturi in v moji lastni, več ko deseidetni praksi v tej panogi pouka. Sicer pa je tudi za učitelja kot prvoboritelja na prosvetnem polju važna naloga, da poučuje sodržavljane Neslovence v našem jeziku, ker se nam bodo približevali miselno tem lažje ter se bodo čutili prej kot pravi državljani, če bodo razumeli in govorili državni jezik. B. Razvoj metode pri pouku tujih jezikov. I. Naravna metoda v starejših časih. Znano je dejstvo, da se priuči tujemu jeziku najhitreje tisti, ki živi v dotični okolici in ne čuje drugega jezika kakor le tujega. Pri njem se vrši učenje jezika nekako po istih psiholoških zakonih kakor pri majhnem otroku, kateri se šele uči govoriti, samo s to razliko, da deluje pri odrastlein v večji meri razum, da on že s pridom uporablja mnemotehniko in da zna izbirati besede, ki jih neposredno rabi v razne svrhe. Največje uspehe bo torej žela tista metoda, ki se približuje v svojem bistvu čimbolj naravni učni poti. To zahtevo so upoštevali že šolniki srednjega veka po samostanskih in višjih mestnih šolah. Tudi humanisti so hodili po tej poti. Leta 1631 je izdal Komensky prvo metodiko pouka v tujih jezikih (Janua linguarum rese-rata), v katleri opozarja na nazorno postopanje pri jezikovnem pouku. Vsa prizadevanja so se kajpada nanašala na pouk latinščine, ki je bila tedaj kot mednarodni poslovni jezik eminentne praktične važnosti. Na njeno mesto je stopila pozneje francoščina in zato so se jeli pe- čati metodiki bolj s tem poukom. In baš tukaj opazujemo. da se je učno postopanje oddaljevalo od prave poti ter se prelevilo naposled v zgolj slovniški pouk, v suhoparno prestavljanje. Žano so pa bili učni uspehi čimdalje slabši. Po slovenskih šolah se je poučevala že zgodaj na vse kriplje nemščina. Kako se je to godilo še v polpreteklem času, nam opisuje prav živo Jakob Alešovec v svoji vzgojni povesti »Kako sem se jaz likal«. Tam pravi, da je veljala v šoli zapoved za izključno nemško govorjenje tudi za učence, ki niso znali nič nemški. Tako so pač moral;; molčati ali se pa privaditi čimprej popačeni jezikovni mešanici. »Kdor bi govoril kranjski, ga ima vsak dolžnost naznaniti. Tak nepokornež bo potem dobil zasluženo plačilo s »štabrlom«. Kdor bi se pa vkljub »štabrlu« ne poboljšal, bo nesel domov na hrbtu oslovski jezik iz papirja.« 2. Slovniška metoda. Začetkom novejše dobe je torej postala podlaga pouku slovnica. Učenci so se naučili najprej slovniških pravil, n. pr. izjem pri sklanjatvi moških samostalnikov, potem so si vtisnili v spomin besede, ki so bile postavljene pred dotični odstavek v vadnici, in naposled so prevajali stavke, na katerih se je poočitovalo prvotno pravilo, iz tujega jezika v materinščino in obratno. Na vsebino stavkov ali pa na to, da bi tvorili stavki ene skupine logično celoto, se ni oziral nihče. Tudi ni bilo treba, da bi bili stavki praktično kaj vredni. Tako je torej stal prav lahko stavek »Neprestano kapljanje izdolbe kamen« poleg stavka »Aleksander Veliki se ie napotil v Indijo« in »Orel je velika ptica«. Mehanične vaje v ponavljanju besed, v sklanjatvi, spregatvi itd. so spremljale pouk. Učni iezik učiteljev jc bila vseskozi materinščina. Ni mu pri- šlo na misel, da bi se posluževal tujega jezika n. pr. za zapovedi, ki jih je treba v šolskem življenju, tudi ni bilo govornih vaj o predmetih in dejanjih vsakdanjega življenja itd. Zato pa je bil navadno končni uspeh prav majhen. Učenci so si pač pridobili bolj ali manj obširen besedni zaklad, imeli so tudi kolikor toliko spretnosti v prevajanju iz tujega jezika v materinščino, nazaj je šlo že težje, niso pa razumevali žive govorice v dotičnem tujem jeziku in se ga tudi sami niso mogli posluževati v ustni rabi. Nadaljnja stopnja slovniške metode se je razločevala od prvotne v tem, da so postajali polagoma tudi takšni stavki predmet obravnave, ki so bili za učence praktično porabljivi. Besedni zaklad se je torej preustrojil na praktično stran. Obsegal je sedaj v prvi vrsti besede, katere je potreboval učenec za potrebe vsakdanjega življenja. Vedno pa je bila še slovnica izhodišče pouku in prevajanje se je smatralo kot edino sredstvo za vežbanje slov-niških pravil. Na tej stopnji je ostalo še mnogo sedanjih učiteljev tujih jezikov. 3. Novodobna metoda »učnih pisem« Svež veter je zavel pri poučevanju tujih jezikov, ko so začela izhajati Toussaint-Langenscheidt-ova učna pisma za naučenje francoščine, angleščine itd. Ta »pisma« so namenjena samouku. Ob skrbno izbranih zanimivih povestih in romanih so se učili učenci izrekovati tuje besede, so si pridobivali in bogatili besedni zaklad in so se vadili obenem v praktičnem porabljanju nanovo priučenih besed in besednih zvez kakor tudi slovniških oblik, katere so se naslanjale na predelano gradivo. Tukaj torej opazujemo, da ni več slovnica izhodišče pouku, ampak da ga le spremlja in podpira. Mnogoštevilne govorne vaje pospešujejo utrditev učnih podatkov prevajanje tja in nazaj bi naj razbistrilo slov-niške posebnosti. Taka učna pisma imajo poleg izbornih novih metodičnih načel tudi metodično pomanjkljive strani. Tvarina je prepodrobna in prikazuje se je v celoti preveč. Silno energijo mora imeti učenec, če hoče predelati vse vaje od prve do zadnje. Nadalje se je pokazalo kot manj primerno, da tvori podlago učnemu sistemu roman. Učenec si mora pomniti kar začetkom celo kopo besed v raznih oblikah; v slovniškem oziru je nakopičenih včasih v enem samem stavku mnogo različnih težkoč. In obenem si učenec mora osvojiti besedni zaklad, katerega ne bo mogel neposredno porabiti v praktičnem življenju. Pri pravilnem učnem postopanju pa mora učenec čimprej dobiti toliko rabljive jezikovne podlage, da lahko začne govoriti. S tem se vzbuja veselje do učenja, ponos na uspehe. Prevajanje v tuji jezik in obratno učencem ne dela težav, malo število jih pa zmore najtežjo stopnjo jezikovnega pouka, to ie tisto mejo, ki loči učenca od samostojnega govorjenja. Učna pisma se pač naravno, kot navodilo za samouk, oprijemajo precej tesno in izdatno prestavljanja. To pa zadržuje razvoj govorne tehnike, katero je pri pismenem pouku itak težko doseči, če ni to sploh izključeno. Učni jezik je seveda moral biti n. pr. v nemško-francoskih pismih nemški, ne pa le francoski, akoravno pripoznavata avtorja, da se priuči tisti učenec tujemu jeziku najhitreje, kateri poskuša pri govorjenju tudi misliti v tujem jeziku. Navodilo je gotovo lepo in primerno, v izvršitvi pa je zapopadena vsa težkoča pouka, to ve vsakdo, kdor je kdaj poučeval tuj jezik. Do gladke porabe novega jezikovnega znanja je vselej še velik korak in večina učencev obnemore tik pred to stopnjo pouka. Kar se torej po pismeni poti ni dalo povsem doseči, to so udejstvovali misleči učitelji tujih jezikov pri ustnem pouku. Iz Toussaint-Langenscheidt-ovjh učnih pisem so črpali novih idej za učno postopanje. Podlaga pismenemu pouku tujih jezikov — romani in povesti — se torej ni obnesla in metodiki so miorali iskati drugih temeljev. Opozorili so kmalu na neposredno okolico učencev kot začettek pouka in priporočali izključno rabo tujega jezika tako pri učitelju kakor pri učencih. V posebnih govornih vajah bi se naj ponovile in utrdile znane besede. Hud boj so napovedali slovniiški in prevajalni metodi. Seveda tludi ni primanjkovalo vročekrvnežev, ki so vrgli kratkomalo vse prejšnje izkušnje med staro šaro. Ker so pa šli v svojih zahtevah predaleč (n. pr. hoteč popolnoma odpraviti pouk slovnice), so se morali nazadnje zaradi pičlih uspehov zopet vrniti na solidna tla. 4. Sedanje metodične zahteve. Oglejmo si zahteve, ki jih stavijo reformatorji za pouk tujih jezikov, ter poskušajmo dognatii, kaj se da po dosedanjih izkušnjah in kaj ne! a) Govori sena j pri pouku le v tujem jeziku. Kar tako naravnost in brezpogojno ne bo možno izjvajatS te, glavne zahteve čisto direktne metode. Pri pouku je mnogo tega, kar je treba povedati v materinščini. Slovniških podatkov, v kolikor so potrebni, ne moremo pojasnjevali v tujem jeziku. Pri besedni razlagi bo treba seči tuintam po materinščini, osobito pri besedah, ki pomenjajo kakšno stanje ali dejanje. Tudi ne bomo dobili za vse konkretne predmete nazoril ali slik, tam nam bo morala priskočiti zopet materinščina, če učenec pozabi kakšno besedo in ni nikogar, ki bi mu jo povedal, tedaj bo pogledal gotovo v besednjak in tudi tako mu pomaga — materinščina. Na vsak način pa naj se rabi dosledno tuji jezik, kjer je to le količkaj možno, tudi pri vseh zapovedih, ukazih itd., ki jih zahteva vsakdanje šolsko življenje (Schmidt), n. pr. glede šolskega časa, učenčevih opravil v šoli, pričetka, izvršitve in konca pripovedovanja, napisovanja, prepisovanja, govorjenja, čitanja, prestavljanja, narekovanja, vrnitve zvezkov i. dr. Poveljevalni jezik naj bo potemtakem vseskozi tujii. Učenci si zapomnijo preprosto besedilo kaj hitro, prinašajo radi preproste odgovore ter privadijo tako uho in jezik tujemu jeziku. Pravilo, katero smo postavili na čelo tega odstavka, bi se naj torej glasilo: Pri pouku tujega jezika ne rabi materinščine tam, kjer to ni neobhodno potrebno! Porabljali torej ne bomo čiste direktne metode, ampak posredovalno. b) Proč s slovnico! Poskušalo se je res, ali bi ne bilo mogoče izhajati popolnoma brez slovnice. Učenci pa niso prišli daleč preko začetnih vaj. Slovnica je pač okostje jezika in mora podpirati uspešen pouk. Ne sme pa biti ne začetek pouku in ne sama sebi smoter. Skrivali jo bomo v snovi, da se je učenec niti ne bo zavedal. Prikazovali bomo torej jezik tako, kakor je nastal in kakor nastaja (Kahle). Ali je pri otroku, ki se uči govorjenja, drugače? Če vpraša n. pr. mati otroka: »Kje je Ivan?« in če dobi odgovor: »Ivan je v hišo«, mu bo gotovo dejala: »Reci: v hiši«. To je že slovnica in nit!i mati niti otrok ne mislita nanjo kot učni predmet. Kako pa sploh hočemo poučevati povsem brez slovnice? Pri govornih vajah o predmetih v šolski sobi pridemo n. pr. tudi do pridevnikov in do njih zveze s samostalniki, če govorimo: Kaj je to? To je miza. Kakšna je miza? Miza je nova. Miza je dolga. Itd. Da ne dobimo stavkov: Miza je dolg ali: Miza je dolgo, smo morali govoriti prej na podlagi praktičnih primerov o spolu samostalnikov in o znakih za razločevanje. Najbolje bi bilo seveda, če bi obravnavali najprej sploh le besede, ki poinenjajo predmete moškega spola, potem ženskega in naposled srednjega. Tako bi omenjena zveza ne delala težkoč. Takšen način pouka pa ne bi uspeval, ker je n. pr. za besede moškega spola v šolski sobi premalo predmetov in bi se moralo itak že v isti uri preiti na ostale predmete. S tem pa je že dana potreba po slovniški utemeljitvi razlikovanja. Da bi se pa prikazovale le besede brez ponazorovanja, to bi bilo docela napačno, ker nasprotuje takšno postopanje temeljem direktne metode. Torej sicer malo slovnice, pa praktične. Ob koncu vsega pouka je čas, da se sestavi in ponovi vsa slovni-ška snov, da se tako zbirajo »raztreseni udi«. c) Razvrstitev učne snovi. Izhodišče naj bo najbližja okolica učenčeva, potem se nadaljuje pouk po nazornih krogih in sicer na podlagi slik ali berilnih sestavkov ali pa obeh. Poglejmo mnenja raznih metodikov z ozirom na začetni pouk, učno napredovanje, nazorne kroge itd.! Dubislav-Boek-Gruber zahtevajo: Izhodišče bodi direktlno naziranje. Indukcija oblik in pravil se vrši iz celokupnih berilnih sestavkov ali pesmi, poraba — vsaj vsebinsko zvezanih posameznih stavkov — naj nastopa le kot dopolnilo. Berilo bodi primerno spolu, starosti in naobrazbi učencev. Občevalni jezik je gojiti že na nižjih stopnjah. Hausmann ima te-le nazorne kroge: šola in šolska soba, hiša in vrt, šolsko življenje, bivanje na kmetih, živež in obleka, pose ti in igre, čas in letni časi. Boerners: šola, šolske naprave, šolski čas, hiša in trgovina, prodajalna in prodajalci, telo, obleka in živež, čas, leto in letni časi, trg in tržni predmeti, rodbina in sorodniki, razdelitev časa za jed, promet in prometna sredstva. Fetter: sadje, prve življenjske potrebščine, stanovanje in spalnica, obleka in njeni deli, šolska soba in šolske potrebščine, v mestu in na kmetih, trg in unča, domače živali, barve in lastnosti, telo in njegovi deli, dejanja in zabave, čas in njega razdelitev, promet in prometna sredstva, pisma in izpričevala. Vse, kar se pogovori, je treba pokazati nazorno. To je sicer lahko, dokler govorimo o predmetih, ki jih imamo blizu sebe, n. pr. o sobi, stenah, oknih, mizah, stolih, knjigah, slikah, o telesu in njegovih delih, o obleki itd. Kaj pa potem? Mnenja so različna. Nekateri naslanjajo nadaljnji pouk na slike. Oothel uporablja slike štirih letnih časov (Meinholdove-, Holzelove ali Hirtove). Tudi Schreiner je vzel takšne slike za podlago nemški vadnici za slovenske šole. Tako dobiva n. pr. Oothel pojme: krajina, poslopje, kmetija, vrt, polje, travnik, mlin, vtis, cvetice in drevje, živali, delo, igre, zabave, človeško telo, zdravje in bolezen itd. Učenci pogovore slike ter priklopijo nanje govorne in slovniške vaje. Takšnemu postopanju pa ugovarjajo drugi metodiki, češ, na slikah je toliko podrobnosti, da mora biti učitelj že jako izurjen, če hoče izločiti *in pogovoriti le to. kar bi bilo za napredek v pouku potrebno. Ako začne govoriti o eni reči, ki je upodobljena na sliki, ga zavede pouk prav lahko do tega, da omeni še to in ono, da poda ime še za to in ono reč — in tako se riaku-piči učencem takšno število novih besed, da jih mine prav kmalu veselje do pouka. Potem je pa tudi dolgočasno, če se pogovarja skozi daljši čas ista slika, a kar je vsekakor potrebno, ako hočemo utrditi učne podatke. Opisovanje slik, zlasti skupinskih, torej ni umestno, slike naj samo ponazorujejo. česar ni možno pokazati v istini. Dobre so tudi za prilično ponovitev in utrditev besednega zaklada in posebno še kot podlaga pismenim vajam. Schroer priporoča n. pr. pri sliki pomladi te-le pismene vaje: naša hiša — kmečka hiša — potok — polje — ozadje slike; pri zimski sliki: zima — kepanje — sneženi mož — kovačnica — potovanje v saneh. To so začetne vaje pri še pičlem besednem zakladu. Pozneje pa lahko nastopajo težje naloge, n. pr. pri poletni sl'ki: Kaj je rekel kmet žanjicam, preden so odšle na delo? Njegova pota na polje med žetvijo. Kako je na kmetih (pismo)? Kopanje v potoku (pogovor); jesenska slika: Kako se pripravlja kmet na trgatev? Kako se vrši delo v vinogradu? Kaj govori vinogradnik s popotnikom? Itd. Podlaga nadaljnjemu pouku so berilni sestavki v nalašč za ta pouk sestavljenih čitankah. Kakšna naj bodo berila, bomo videli kesneje. Za obravnavo imata Sokoll-\Vyplel to-le razporedbo: 1. Ponavljanje in priprava. 2. Čitanje 3. Slovnica. 4. Govorne vaje. 5. Naloga. č) Govorne vaje. Glavna opora novodobnemu postopanju so govorne vaje, pri katerih se vpletajo že znane besede na različen način v praktično pomembne pogovore. Takšni pogovori so po Hausknechtu: popraševanje po poti, vožnja na železnici, poštni in brzojavni urad, v gostilni, pri mizi, pri brivcu in fotografu, izmenjava denarja, nakup, pranje in popravljanje perila, vreme, starost in zdravje. d) Nič prevajanja! Skrajni metodiki prevajanja sploh ne marajo ter pripuščajo edinole ustne in pismene vaje v tujem jeziku. Večina praktikov se je pa odločila, da sicer v začetnem pouku ne gre porabljati prevajanja, vendar pa na poznejši stopnji (Mengesbach, Ooerlich). Pri pouku sem se dalje časa tudi jaz izogibal prevajanja, ker se mi ni zdelo v skladu z novejšimi idejami. Polagoma sem se pa prepričal, da imajo vaje v prevajanju tudi svojo vrednost za višjo stopnjo pouka. Ponavlja in utrjuje se besedno znanje in pojasnjujejo se slovniške oblike. Seveda nastopa prevajanje le kot vaja in poraba ter ne zavzema več pri pouku tistega važnega mesta kakor ga je zavzemalo nekdaj. / C. Poraba metodičnih pravil. Tekom večletnega poučevanja sem si sestavil za pouk slovenščine pri Nemcih učno pot, katero sem tudi porabil pri spisovanju svoje slovenske vadnice za Nemce.* Knjiga ima seveda svoje posebnosti, ker je namenjena samouku. Držal sem se pa tudi pri njej direktne posredovalne metode. Nastopna razmotrivanja so vzeta torej iz idejne vrste, ki je bila podlaga vadnici. * Fr. Fink. Unterrichtsbriefe zur praktischcn Erlernung der slovenischen Sprache. Maribor 1920. 1. Prva stopnja pouka. Pri podrobni razvrstitvi snovi sem imel pred očmi vprašanje, kaj je treba znati učencem v prvi vrsti. Privesti jih moramo čimprej do tega, da bodo razumevali in govorili samostojno stavke, kakršne zahteva vsakdanje življenje, torej to, kar potrebujejo pri vsakem koraku. Vsak pomenek ima vprašanje in odgovor. Tukaj mi je torej bilo začeti. Nanizal sem razna, po važnosti razvrščena vprašanja (kaj?, kakšno?, kakšne barve?, iz česa?, čigav?, kje?, kdaj?, s kom?, koga ali kaj?, komu ali čemu?, koliko?, kolikokrat?, koliki?). Ta vprašanja in odgovori nanje obsegajo prvo, začetno stopnjo pouka. Prvi nazorni krog je šolska soba. Učitelj pokaže na nekaj predmetov v šolski sobi in reče: »To je miza. To je klop ...« Besede napiše na tablo. Potem vpraša s pravim naglaševanjem: »Kaj je to?« ter odgovori sam n. pr.: »To je miza.« Nato odgovarjajo in tudi vprašujejo učenci. Dobljeni stavki se zapišejo v zvezke. Na sličen način se obravnavajo vprašanja: kakšno je kaj? kakšne barve je? itd. Pri šolski sobi bomo govorili o njenih delih, o pohištvu, učitelju, učencih, o šolskem orodju itd. Potem stopimo na vrt, pogovarjamo se o vremenu, o času in njega razdelitvi. Jako potrebno poglavje so števniki. Na obravnavo števnikov priključimo vaje v računanju, o nakupu in prodaji. Ker pa n. pr. v prodajalno ne moremo iti, kar bi bilo seveda najbolj primerno, moramo govoriti o tem, kar se da tam videti, kupiti in prodati, tudi v šolski sobi. Zaradi načela, da se naj poslužuje učitelj izvečine le tujega jezika, moramo predmete, o katerih hočemo razpravljati, nudi pokazati. Če jih ni v istini. jih nadomeščajo slike, in sicer v toliko, da se pokaže na dotični premet, da se pove ime in da se napiše ime na tablo. Slika je torej res le nazorilo, ne pa podlaga govornim vajam. Tudi na slovnico se bomo ozirali. Vprašanje: kakšno je to ali ono? nas privede do pridevnikov. Zveza vati jih bo treba s samostalniki in seveda opozoriti pri tem na spol samostalnikov in na zadevne vnanje znake. Začetkom stoje samostalniki v imenovalniku; a vprašanje: iz česa je kaj'? nam da kot odgovor samostalnik v rodilniku, vprašanje: komu? v dajalniku itd. Ne podajamo pa vseh sklonov naenkrat, torej ne sistematične slovnice, ampak iz praktičnih primerov abstrahiramo neprisiljeno razne sklonove oblike, in sicer sklon za sklonom; ni pa treba da bi se obravnavali skloni po vrsti. Za imenovalnikom bo prišel n. pr. tožilnik, ker se v mnogih slučajih ujema z imenovalnikom. Na takšne mehanične vezi je treba misliti neprestano ter poudarjati, kar je istega ali sličnega, pa tudi naglaševati, če nahajamo razlike. Pri vprašanju: čigav? odgovarjamo s svojilnimi zaimki, vprašanje* koliko? nas privede na števnike. Glagola zadostujeta za prvo stopnjo dva: biti in imeti; zanje se pač mora podati popolno spregalo, trdilno in nikalno. Na vprašanja dobimo v začetku kot odgovor le po en stavek. Učitelj bo moral stremeti za tem, da prinašajo učenci kot odgovor čimdalje bolj obsežno skupino stavkov. Tako n. pr. morejo že kar po prvih vajah opisovati mizo celotno: Miza. Tukaj je miza. Miza je velika. Ona je visoka, dolga in široka. Miza ni okrogla, ona je oglate. Miza je iz lesa. Barve je rumene in tudi zelene. To je opis, ki se da sestaviti v 7. ali 8. učni uri. Besedilo je priprosto, a vendar porablja učenec besedni zaklad v raznih oblikah. Tako še opišemo: naš vrt — našo hišo — moje stanovanje — šolsko sobo itd. Pri sestavljanju takšnih nalog govorimo le slovenski, tudi učenci ne smejo ničesar prevajati. Praktična vprašanja za to stopnjo so: V kateri ulici stanuješ? Kje je vaše stanovanje? Ali je tvoj brat doma? Kje je I. — ulica? Kje je I. — trg? Kako pozdravljamo zjutraj, kako zvečer? Kakšni napisi so v šoli, na ulici? Katera številka je na vaši hiši? Kako poprašujemo po času? Kako poprašujemo, koliko je ura? Kako poprašujemo, koliko je kdo star?... Za takšna vprašanja se zanimajo učenci in s tem se zelo oživi pouk. Kjer je le možno, pa naj učenec tudi vpraša sam, ne samo na učiteljeva vprašanja. Potem ne misli le na odgovor, temveč tudi na vprašanje in to bo velik korak dalje do smotra, katerega smo si stavili, da bi namreč začel učenec tudi misliti v tujem jeziku. Velike važnosti in v vsakem oziru izredno koristni so praktični pogovori v obliki dvogovora. Pogovor bi se lahko razvil ob koncu prve stopnje tako-le: a) Na cesti. »Prosim, kje je hiša številka 3. na Aleksandrovi cesti?« »»Aleksandrova cesta je tukaj, hiša številka 3. pa je tam doli na levo pri oni veliki rdeči cerkvi.«« »Hvala lepa!« »»Prosim1«« b) V veži hiše. »Kje je stanovanje gospoda trgovca I.?« »»Stanovanje je v prvem nadstropju, tukaj doli v pritličju pa je prodajalna. Gospod I. bo sedaj v prodajalni.«« »Hvala lepa!« '»Prosim!«« c) V prodajalni. »Dobro jutro!« »»Dobro jutro! Želite?«« »Ali je gospod trgovec I. tukaj?« »»Ne, danes go3poda še ni bilo v prodajalni, bo doma v stanovanju.«« »Stanovanje je gori v prvem nadstropju, ne?« »»Da, prva vrata pri stopnicah na desno.«« »Hvala lepa! Dobro jutro!« »»Klanjam se!«« d) Pri vratih stanovanja. »Želite?« »»Moje ime je I. L Ali je gospod I. doma?«« »Ne, ga ni doma.« »»Kdaj pa bo zopet tukaj?«« »Doma bo opoldne.« »»Torej bom popoldne ob treh zopet tukaj.«« »Dobro! Klanjam se!« »»Dobro jutro!«« Takšne vaje bo lahko izvršiti že tudi z majhnim besednim zakladom. Gorenja vaja je vzeta iz moje kniige, za učence jo bomo primerno prikrojili. Naposled ne gre zanemarjati pismenih vaj tudi že na začetni stopnji. Prevajanja pa ne bo, če poučuje jezik učitelj, le za samouke se ne bo dalo izhajati brez te pomoči. Stavili bomo naloge, kakršne smo že omenili, n. pr.: naša miza. Učiteli mora premisliti natančno, kakšno nalogo bo dal; primerna mora biti vsakokratnemu znanju učencev z ozirom na obliko in vsebino. V slovniškem smislu bodo vplivale dobro tudi dopolnilne naloge, ker silijo učenca, da dostavi pravilne oblike. N. pr.: Naš vrt je pri hiš-. Na vrt— so lep— cvetic- , Doma nimamo vrt—. Itd. 2. Druga stopnja pouka. Prva stopnja pouka je bila nekako stopnja samostalnikov in pridevnikov, druga pa je stopnja glagolov. Doslej smo izhajali po večini s pomožnima glagoloma »hiti« in »imeti«, v nadaljnjih nazornih krogih pa prikazujemo druge glagole, in sicer v vrsti, kakor so za učenca potrebni v praktičnem smislu. Govorili smo n. pr. o trgu ter dobili glagole »kupiti, prodati, stiati...«. Besedni zaklad smo ponazorili deloma s predočevanjem naravnih predmetov, deloma s pomočjo slik, tudi vsebino glagolov smo tolmačili na ta način. Na sliki vidimo žene, ki kupujejo in take, ki prodajajo. Iz množine enakih stavkov se abstrahira pojem »kupiti«, n> pr.: Žena kupi sadje. Žena kupi zele- njavo. Otrok kupi jabolko. Gospod kupi slive. Itd. Potem pa priredimo trg v šolski sobi. En učenec prodaja, drugi kupuje. Razvija se pogovor, ki pa mora posnemati isffinite razmere, ako hočemo imeti od teh govornih vaj čim največ koristi. Učenec (kupec) vpraša: »Kaj imate v košari? Koliko stane kilogram črešenj? To je predrago, dam le ... Dajte mi 3 kg črešenj! Koliko moram plačati?« Učenec (prodajalec) odgovarja. Silimo ga, da misli slovenski, ker je slovensko tudi vprašanje in ker ne trpimo prevajanja. Seveda se morajo vršiti takšne vaje prav živahno in učitelj pač mora mnogo misliti, mnogo govoriti — lahko in udobno delo to ni. Učitelj mora imeti pred očmi vso predelano učno snov, v spominu mu mora biti ves besedni zaklad, ki bi ga njegovi učenci z ozirom na stopnjo pouka že morali imeti, da bo mogel vselej zopet porabljati po možnosti vse znane besede, da se utrdijo v spominu iznova. Pri vsakem ponavljanju je treba staviti vprašanja drugače, da učenca ne dolgočasimo. Stavljena pa morajo biti tudi tako, da lahko pokaže učenec sam, kaj zna; to ga navda z veseljem, z zadovoljnostjo — in s tem je itak pridobljeno vse. Jako hvaležen nazorni krog je domača hiša. Seveda se ne sme pretvoriti pouk v golo opisovanje. Naloge za porabo besednega znanja bi bile n. pr. takšne: Kako zakurimo peč? Kako snažimo sobe? Kaj imamo pri nas doma v kuhinji? Kaj je v jedilnici? Kako pogrinjam mizo? Kaj napravimo za obed? Itd. To so naloge, pri katerih mora učenec govoriti sam. Vprašanj ni treba, učenec lahko kar poda neko celotno zaokroženo snov. Obenem pa je ta vaja zelo praktičnega pomena, ker izvira iz potrebe vsakdanjega življenja in ker se porabljajo besede, ki jih sliši učenec dan na dan. V nadaljnjem še opozarjam na nekoliko drugih nazornih krogov, n. pr.: pri mesarju, v prodajalni, pri zdravniku, v gostilni, na železnici, pri vojakih itd. Učitelj si bo itak moral urediti snov po krajevnih razmerah. Če govorimo o mesarju, ne bomo naštevali le tega, kar je možno videti v mesnici, ampak zopet si bomo mislili, da gremo nakupovat; v gostilni se bo razvil pogovor med gostom in natakarjem; na železnici potujemo tei opisujemo natančno vsa dejanja od doma do cilja — torej: pot na kolodvor, kaj vidimo v veži, kako dobiš vozni listek, popis voznih listkov, vratar, v čakalnici, kolodvorski hodnik, prihod vlaka itd. 3. Zadnja stopnja pouka. Ko je tako že predelanih nekoliko nazornih krogov in imajo učenci že precej spretnosti v porabi svojega besednega zaklada, sežemo po čitanki ter se lotimo obravnave beril. Tukaj pa je za naš pouk velika težava, ker ni čitanke, katera bi bila priporočljiva za naš namen. Zato sem v svoji slovenski vadnici priobčil nalašč za to svrho izmišljeno povest, katera ima pogoje, ki jih moramo zahtevati na tej stopnji pouka tujih jezikov. Glavni zahtevi sta: a) Besedni zaklad ne sme presegati znanja učencev. b) Prikazovati se mora snov kolikor možno v obliki dvogovora. To nam daje tudi navodilo za izbiranje berilnih sestavkov, če porabljamo v šoli kakšno čitanko. Izbrali bomo torej enostavna berila, v katerih je mnogo dobesednega govora. V drugi vrsti prihajajo v poštev berila s konkretnimi opisi, izogibali pa se bomo vsaj dolgo časa beril z abstraktno snovjo. Obravnava bo prilično ta-le: V govornih vajah se porabljajo besede, katere nastopajo v berilu. Potem čita učitelj počasi s pravilnim naglaševanjem. Nato čitajo učenci berilo večkrat. Sedaj se začenja mnogostransko izpraševanje po vsebini in sicer v začetku z besedilom berila. N. pr.: V berilu čitamo: Nekoč je prišel v vas medvedar z medvedom. Kdo je prišel nekoč v vas? Kam je prišel medvedar z medvedom? Kdaj je prišel v vas medvedar z medvedom? S kom je prišel medvedar v vas? Učenci odgovarjajo, ne da bi gledali v knjige, v celotnih stavkih. Ko je berilo končano, napravi učitelj z učenci kratko razporedbo in sicer napiše na tablo nekoliko vprašanj, na katera odgovore učenci z vsebino berila. Tako tudi v prihodnje pripovedujejo samostojno vsebino prečitanih berilnih sestavkov. V berilih nastopajo včasi tudi besede, ki jih ni mogoče raztolmačiti tako, da se pokaže dotični predmet, in tudi v predhodne govorne vaje jih je težavno ali nemogoče vpletati. Tukaj si pomaga učitelj navadno s tem, da poda dotično nemško besedo. To je gotovo najenostavnejši način besedne razlage, ni pa tudi najkoristnejši. Učencem se mora razjasniti nerazumljena beseda najprej v slovenščini, če je pri tem tudi treba mnogo več govoriti. Potem se mora dotičiia pojasnjena beseda porabiti v slovenščini, nazadnje se šele zahteva prestava, če je to sploh še treba, da se kontrolira razumevanje pri vseh učencih. Primer: Učitelj je pojasnil besedo »vodoravno« tako, da je pokazal lego knjige navpično, poševno in vodoravno. Rekel je: »To je vodoravno. Kaj pomeni beseda vodoravno?« Odgovor: »Wasserrecht!« — konec. Ne tako! Pravilno je bilo, da se je beseda ponazorovala. Učitelj bi še naj bil pokazal na vodo v kozarcu ter primerjal lego knjige z besedami: »To je ravno kakor ta voda, torej vodoravno.« Sedaj pa se še ne sme seči po prestavi, ampak tu so na mestu govorne vaje, tu nastopi konverzacija, katera učencem, ki govore doma le nemški, toliko koristi in katere jim baš primanjkuje v veliki meri. N. pr. Kakšna je knjiga sedaj? (Vodoravna.) Sedaj tudi? (Ne. sedaj je navpična.) Kaj je tukaj v šolski sobi še vodoravno? Potegni na tabli vodoravno črto! Dodaj še navpično in poševno črto! Itd. Nemškega izraza sploh ni več treba. Prestlava osvetljuje pomen besede le za hip, slovenska vsestranska poraba ga pa pridobi trajno. Razlaga se pa tudi ne sme tesno držati izvirne besede, ampak iskati bo treba čim največ vezi z že znano snovjo. N. pr.: V knjigi je bil stavek: Drugi zopet čitajo v mraku. Učenci besede »mrak« niso razumeli; ker v tem slučaju ni možnosti ponazorovanja, se ijim je povedala. dotična nemška beseda. Dobro, pa to še ne zadostuje. Treba je novo besedo porabiti, utrditi v spominu, vaditi v zvezi z drugimi besedami. Konverzacija stopi v veljavo. N. pr.: Kdaj čitajo nekateri ljudje? Je-li sedaj mrak? Kako postane v sobi, ko nastopi mrak? Ali vidimo v mraku dobro? Zakaj ne? Zakafl' torej ni dobro čitati v mraku? Itd. Besedna razlaga v navedenem smislu zahteva seveda precej časa, ni ga pa škoda, ker je dobiček, ki ga ima učenec, izredno velik. Pesmi bomo izbrali le majhno število in sicer zopet takšne s konkretnim dejanjem. V tem pogledu so izborne Stritarjeve mladinske pesmi. Pesmi je treba dati naučiti na pamet, zato ne smejo biti dolge. Na obravnavo berila se priklopijo raznovrstne govorne vaje in naposled tudi slovniške v svrho utrditve in vsestranske porabe novih besed. Seveda se bomo tudii ozirali na pismene izdelke, za katere je na tej stopnji že mnogo obširnejše polje. Akademski socialno - pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani. Po vsaki veliki katastrofi je bila mladina nositeljica nove življenjske energije. Njen kristalnočisti prapor je zaplapolal v nai-večjih zmedah nad narodi in množicami ter vlil v obupane in razočarane duše novega poguma, novega upanja. Zapad še ni doživel krize, ki bi segla tako globoko v vse gospodarsko, politično in kulturno življenje, kakor svetovna vojna ir> povojna doba. Tisoče slabih, malodušnih obupancev prorokuje kar najhujše, celo pogin »kulturnemu« zapadu. Tisoče se jih poskuša otresti vsake misli na bodočnost ter se udaje brez pomi- sleka egoistično-kapitalističnim instinktom, ki grozijo človeštvu naravnost s poginom. Tisoče jih živi le od danes do jutri lastnemu ugodju in uživanju. Tudi del mladine hodi za njimi, tisti del, ki od njega ni bilo bogvekai pričakovati, ki klone pred vsako oviro ter se pripogiba pred vsakim vetričem. Toda to ni prava mladina, kajti prava mladina je krepka in ponosna, taka, ki vidi jutranjo zarjo tudi tam, kjer vidijo stare oč> le oblake. Kakor nekak prorok gleda v bodočnost ter tolaži slabe, obupajoče, češ: »Nova zarja bo vstala izza oblakov, novo življenje se bo rodilo iz kaosa — mi ga že slutimo, mi ga gledamo z očmi srca, mi ga hočemo. Zato proč z obupavanjem, zagrabimo \si vesla in plujmo nasproti novi zarii, novemu življenju! Očistimo svojo notranjost smeti in blata, umijmo in preoblecimo se, da pozdravimo jutranjo zarjo z lahkim srcem, polnim sreče!« Taka je bila vedno in taka je tudi danes, v tej veliki pre- izkušnji človeka, prava mladina. Če ta mladina hoče novega življenja in če ima toliko vere in sile, da prepriča o bližajoči se pomladi človeka sploh, tedaj je svojo vlogo dobro odigrala. Tudi danes še tli v mladini iskra upanja, vere in volje po novem življenju, da, začenja žareti vedno bolj. Kadar bo objela vso mladino in zasvetila človeštvu v temo z mogočnim plamenom ter mu s svojim žarom pokazala tudi pota k novemu življenju, takrat bo konec obupavanja in novo življenje bo prišlo. Nalogo, čuvati to iskro in paziti, da se razvname, nalogo, buditi posameznika in ves naš narod k novemu življenju, je prevzel med drugimi tudi »Akademski socialno-pedagoški krožek« na univerzi v Ljubljani Dolgo vrsto let je upala mladina in je upal ves narod, da dobi z vseučiliščem v Ljubljani središče kulturnega življenja, kjer se bo zbirala najidealnejša mladina ter se pripravljala na delo med narodom. Ni tedaj nikako čudo, če se je tukaj tudi porodila ideja, buditi k novemu življenju in pripravljati zanj tla. Saj pač mora biti univerza žarišče vsega duševnega življenja narodnega. Že univerza kot taka bi morala vzporedno z znanstvenim delom tudi vzgajati bodeče kulturne delavce za novo življenje. Za ožji krog vzgojiteljev v pravem pomenu besede — pa je prevzel to nalogo posebe še »Akad. soc.-ped. krožek«. Peščica akademikov se je zbrala okrog vseučiliščnega profesorja dr. K. Ozvalda, ki je začel opozarjati akademsko mladino na naloge novega življenja. Ta peščica si je ustanovila meseca januarja 1921. leta svoje društvo — »Akad. soc.-ped. krožek«. Ob tem krožku bi hotela doseči dvoje: 1. samovzgojo akademikov, 2. buditi zanimanje za socialno-etično vzgojo ljudstva. Dosedanje delo krožka se je vršilo v trojni obliki. Prirejal je a) predavanja in sestanke, b) ekskurzije ter c) vzel v roke in izvedel različne socialno-kulturne akcije. Na svojih sestankih krožek odklanja teoretiziranje in tudi blesteča predavanja, ki hipnotizirajo le za trenotek s svojim kiasnorečjem. Goji pa svobodno diskusijo in svoboden razgovor, ki se ga naj udeležujejo po možnosti vsi navzoči. Predavanje, oziroma referat naj vsikdar nudi le čim več snovi za diskusijo. Snovi takim razgovorom zajema krožek iz življenja samega in ne iz knjig. Življenje je njegova parola, pred vsem življenje našega človeka, našega ljudstva. Metoda krožkovega delovanja je tedaj pri nas nekako nova. Pa tudi cilj krožka je nov: »Buditi zanimanje za vzgojna vprašanja in naloge, kakor jih stavita praktično delo in življenje, ter jih proučevati.« Geslo krožka pa se glasi: »Pravi študij za človeka je človek!« Teh smernic, ki si jih je začrtal ob svojem postanku, se je krožek držal pri vsem svojem delovanju. Okvir je širok, treba pa je izpolnjevati z delom. Akademikom so pri tem delu do sedaj pomagali naši najboljši ljudje s svojim sodelovanjem in svetom: profesor dr. K. Ozvald s stalnimi nasveti in z več referati, dvorni svetnik Regali, naš mladinski pisatelj Milčinski, prof. dr. Debevec, gdč Alojzija Štcbiieva, prof. Jeran, ves višji šolski svet, načelnik oddelka za prosveto dr. Skaberne in še cela vrsta drugih. Le tako je bilo mogoče, da se je krožek resno dotaknil najrazličnejših problemov in aktualnih vprašanj iz sodobnega življenja, da je opozarjal na hibe in napake, na dobre in slabe strani današnje družbe. Na rednih tedenskih sestankih, ki jim je glavni namen bila vsikdar diskusija, se je obravnavala cela vrsta važnih vprašanj. Naj jih omenim le nekaj! Eden izmed prvih sestankov je bil posvečen »mentaliteti« našega kmeta. Trije akademiki so r,a kratko referirali o goriškem, gorenjskem in štajerskem kmetu ter opozorili na njegove posebnosti in glavne črte njegovega značaja. V diskusiji se je potegnila paralela med temi tremi tipi ter so se skušale označiti glavne strani v značaju našega kmeta sploh. Približno leto dni pozneje je posvetil krožek istemu vprašanju še dva sestanka, kjer se je obravnaval značaj dolenjskega, tržaškega in štajerskega kmeta. En sestanek je obravnaval značaj našega delavca in delavca sploh, eden značaj naše inteligence in našega župnika. Povsod so se iskale vezi in vzroki ter se skušale razumeti razne posebnosti in črte v značaju teh ljudi. Drug sestanek je vzel v pretres mladinsko vzgojo ter napake pri tej vzgoji, kojih posledice je toli klasično naslikal naš mladinski pisatelj Milčinski v »Ptičkih brez gnezda«. — Dva sestanka sta obravnavala otroško laž in pa ruskega filozofa Solovjeva nazor o laži. — Druga dva sta bila na* 'menjena najaktualnejšim socialnim problemom današnje dobe: prof. dr. Ozvald je podal na temelju veliko rešetanega Spenglerjevega dela »Der Untergang des Abendlandes« snov za diskusijo o temi: »Ali umiranje ali znaki novega življenja?«, ki je zahtevala dvoje diskusijskih večerov. — Dalje je poročal prof. dr. Debevec na enem sestanku o »Novem disciplinarnem redu na srednjih šolah« in diskusija se je vrtela okrog prave pa napačne discipline, okrog vzgoje k soodgovornosti, okrog pogreškov srednješolske vzgoje, vzgoje značaja, pedanterije mno- gih profesorjev itd. — Gdč. Alozija Štebijeva je na nekem večeru v srce segajoče orisala »Zensko in otroško delo v današnji družbi« s posebnim ozirom na naše razmere ter dala snovi za jako resen razgovor. — Dvorni svetnik Regali je referiral v krožku o današnjem načinu sodnijskega kaznovanja, podal razliko med Avstrijo in Jugoslavijo itd. Sledila je živahna diskusija. — Dva sestanka je posvetil krožek vprašanju Akademskega doma na Gradu; posebno važen za zgodovino sedanjega »Akademskega kolegija« je postal drugi sestanek, ki sta se ga udeležila med drugimi tudi šef oddelka za socialno skrbstvo A. Ribnikar in prof. Jeran. Gospod Ribnikar je obljubil, napeti vse svoje moči, da se zboljša strašno stanje akademikov. In res stanujejo danes osobito po njegovi zaslugi revni akademiki v lepo urejenem »Akademskem kolegiju«. — Itd. Krožek je tudi izvršil celo vrsto ekskurzij v tovarne, rudnike, v razne zavode, da spozna vlogo človeka v raznih položajih in pri raznem delu. Tako so si člani krožka ogledali rudnik v Zagorju in delo rudarjev globoko pod zemljo, njih stanovanja; njih življenje itd. Obenem so si ogledali tudi delo v tamošnji steklarni, kjer stoje delavci napol nagi ure in ure pred ognjenimi pečmi, vrte z neverjetno spretnostjo dolge palice in oblikujejo žarečo maso v vedno popolnejše oblike, dokler ne odnese fantiček, star 8—14 let, končane steklenice v peč, da se tam ohladi. — Gospod dvorni svetnik Regali je izposloval krožku dostop v ljubljansko jetnišnico ter sam tamkaj razkazal akademski mladini razne naprave, delavnice, šolo, kapelo, bolnico itd. Vsakdo je smel govoriti s kaznjenci in marsikdo je čutil posredno in neposredno, kako strašno vpliva na njih duše pusto zidovje, železna vrata, pazniki, umazanosiva uniforma. — Ponovno si je krožek ogledal gluhonemnico, ki je naravnost vzorna. Nekaj velikega in občudovanja vrednega je v tem zavodu uspeh, ki ga učiteljstvo seve doseza le z največjimi napori. Naj bi bilo težko, vestno in z ljubeznijo izvrševano delo učiteljstva na gluhonemnici vzor in zgled našemu ljudskošolskemu učiteljstvu! — Žalostnejši je vtis v blaznici na Studencu, ki si jo je tudi krožek ogledal. — Zanimiv je študij monotonega, duha ubijajočega dela ob strojih, ki ga je krožek imel priliko opazovati v Polakovi usnjarni in v tobačni tovarni. Posebno v tobačni tovarni te pretrese pogled na dolge vrste deklet in žen, ki delajo smotke in cigarete sicer z neverjetno spretnostjo, ki pa jim to delo strahovito ubija duha in telo. — Nadalje si je krožek ogledal še strojne livarne in z v o 11 a r n o ter nekaj drugih podjetij. Na celodnevni ekskurziji so bili predmet njegovega zanimanja različni in moderno urejeni šolski zavodi uršuli n skega samostana v Škofji Loki. In poletnega popoldne je krožek napravil poučni izlet v žensko kaznilnico v Begunjah. Pri vsakem ogledovanju in pri vseh ekskurzijah pa mu je bil glavna stvar študij človeka, vez med njegovim delom in značajem, socialno ekonomski položaj, vloga, ki jo igra v tovarni in pri strojih. Torej ne toliko stroji in tehnika, ampak v prvi vrsti položaj človeka pri raznih načinih dela je bil glavni predmet naše pozornosti! Krožek pa ni samo študiral, gledal, prirejal ekskurzije itd., temveč je tudi sam aktivno delal. Dajal je inicijativo za razne akcije med akademsko mladino in tudi v javnosti. Omenil sem že akcijo za Akademski dom. Samo s par besedami bodi omenjeno njegovo delo za ljudsko visoko šolo v Grundtvigovem duhu. Krožek je priredil v ta namen več sestankov ter je zainteresiral tudi širše kroge za to velevažno vprašanje. Vidnih uspehov sicer še ni, vendar pa ideja klije dalje in upajmo, da se končno tudi uresniči. — Krožek je tudi prijel celokupno akademsko mladino ter jo navdušil za akcijo v prid g 1 a d u j o č i m v Rusiji, h kateri se je potem pritegnila še najširša javnost. Nadalje je začel z zbiranjem gradiva za Socialno-etično čitanko, odboru lil. mednarodnega kongresa za moralno vzgojo, ki je letos zboroval v Ženevi, na njegovo željo izbral in tudi odposlal ^najboljših naših vzgojnih knjig ter priredil anketo o vprašanju, kaj da bodi cilj ljudski šoli. — To bi bilo v kratkem orisu delo našega »krožka«, njegove smernice in ideje, ki so ga vodile. K. Ozvald: Zbornik za pučku prosvjetu. V pedagoškem svetu tekom zadnjih dveh desetletij vedno bolj prodira uvidevanje, da za vzgojo človeka nikar niso najpomembnejša »šolska« leta (6—14). Nič manj važna v vzgojnem oziru ni i predšolska (»igralna«) doba; a še važnejša utegne biti po-šolska, to je tista od 14. pa tje kam do 20. 1. in nemara še čez segajoča doba. In tako je, hvala Bogu tudi pri nas, prišlo, da se začenjamo v prvi vrsti /a dečke, in deloma tudi že za dekleta, vzgojno zanimati zlasti v tistem razdobju njihovega življenja, ki se razteza preko najboj kritičnih, »pubertetnih« let mladega bitja, to je nekako od 14.—18. 1. In sicer se začenjamo za mladež na tej stopnji zanimati v dvojni obliki: za obrtni in pa za industrijski naraščaj (obeh spolov) se vedno glasneje dviga klic po primerno urejenem obrtno - nadaljevalnem šolstvu; in dalje količkaj budnemu očesu ni težko opaziti, kako poganja vedno globlje in širje korenine zavest, da je i »proletarskemu« i »gospodskemu« mladeniču in dekletu v teh letih treba vodstva — zato se ideja mladinskega vodstva (Jugendfiihiung), ki bi hotelo mlademu bitju pred vsem drugim pomagati, da si ustvari čim bolj solidno n a -ziranje o svetu in življenju, tudi faktično bolj in bolj uveljavlja v različnih odtenkih. A v najnovejšem času pričenjamo račune voditi tudi o mladem človeku med drugim in tretjim »križem« ter uvidevati, da je i on večinoma krvavo potreben vzgoje — v svojem interesu in pa v interesu ljudstva, naroda, države, človeštva... In temu 20 do 301etnem »gojencu« v prid se po kulturnih državah začno snovati »ljudske visoke šole«. Tudi pri nas se je že to ali ono sto-lilo pod firmo »ljudske univerze«, oziroma »pučkoga sveučilišta« — menda s precej različnimi uspehi. Na vsak način pa moramo smatrati za dobro znamenje dejstvo, da je ta pokret pred kratkim dobil v Zagrebu svoje glasilo — »Zbornik za pučku p r o -s v j e t u«*, ki mu je pravkar izšla 3. štev. in ki ga izborno urejuje vseučil. prof. dr. A. Bazala. S kakimi darovi prihaja »Zbornik«? Z izredno bogatimi in dragocenimi! Na prvem mestu prinaša globoko zamišljene članke in razprave o teoriii ljudskega vzgajanja in izobraževanja iz peresa naših najboljših duševnih delavcev (o ideji prosvete, o popularizaciji prirodoslovja, o socialno-psihol. pogojih ljudske vzgoje, o ljudskih gledališčih v Jugoslaviji,'itd.). Dalje temeljita poročila o delovanju na tem poprišču vzgojnega prizadevanja (med drugim o delovanju Pučkoga sveučilišta v Zagrebu od 1920—22 in pa o delovanju Akademskega socialno-ped. krožka v Ljubljani). Zlasti pa se mi važna zdi rubrika »Knjige in ocene«, kjer te »Zbornik« v naravnost razkošnem obmerju seznanja z literaturo narodno - prosvetnega dela iz drugih visoko kulturnih narodov. V Zborniku za pučku prosvjetu, kakršen je, gledam enega izmed najsolidnejših kamnov, na katerih gradimo in urejujemo poslopje svoje državnosti! Zato nam bodi ob svojem rojstvu prav iskreno pozdravljen! * Izhaja četrtletno v zvezkih po 48 velikih strani, ter stane za šole in narodno-prosvetne institucije na leto 52 Din. Naročila sprejema: uprava Pučkog sveučilišta, Zagreb, Mažuraničev trg 29. K. Ozvald: Hriščanska zajednica mladih ljudi. (X. 3. M. Jh). (Donesek k socialni vzgoji zrelejše mladine). Pred nekaj mesci se je v mojem seminarju zglasil prijazen Anglež, imena se več ne spominjam, odvetnik po poklicu. Izrazil je željo, da bi smel vsaj nekoliko naših akademikov seznaniti z organizacijo Y. M. C. A. (Young Mens Christian Association — krščanska zajednica mladih ljudi), ki da je sicer angleškega izvora, a je danes že razpredena preko več nego 30 držav tostran in onstran oceana V prvem iiipu sem osupnil, češ, angleški advokat pa apostol idealne misli — to se pač danes za neizprijeno uho glasi kakor pravljica iz devete dežele. Ko pa je mož sam od sebe dodal, da se mu zdi primerneie in lepše, oblikovati ljudi, nego pa kovati rumenjake, sem vseeno postal pozoren ter proti večeru povabil kakih S—10 slušateljev in slušateljic, da čujemo, s kakšno blagovestjo prihaja med nas in še dalje na jug namenjeni daljni potnik. Ostali smo dobro uro skupaj. Anglež je najprej referiral, a na to odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih stavili, in na pomisleke, ki jih je izražal zdaj ta zdaj oni izmed nas. A za tolmača je bil g. Gj. Arangjelovič iz Beograda, tajnik tamkaj že ustanovljene »Hriščanske zajednice mladih ljudi«. In na koncu smo idealnemu gostu rekli, da je »lepo«, kar nam ie povedal, in se od njega prijazno poslovili, sicer pa šli in si menda vsi skupaj mislili, da bo tudi ta »zajednica« eden izmed tistih pedagogičnih mehurčkov, ki jih razni osrečevalci človeštva obilo vzduvajo in ki se že ob prvih trdih konturah realnega življenja z docela nedolžnim pokičem razpočijo. Toda nedavno tega dobim vabilo na »treču konferenciju prijateljski sestanek) Hriščanske zajednice mladih ljudi u kraljevini SHS«, ki da se vrši v Beogradu od 18. do 20. sept. 1922 in kjer se tudi vzame v pretres »Projekat pravila Narodnog saveza Hriščanske zajednice mladih ljudi u kraljevini SHS.« S tem konkretnim vabilom in priloženim dnevnim redom za tri dni pa je tudi že bilo rečeno, da bi se tukaj neverni Tomaž biti dejalo, vtakniti glavo v vreče. »Hriščanska zajednica mladih ljudi« je vsaj v enem delu naše države postala že realen fakt in tisti, ki se resnično briga za vzgojo naroda (starši, učitelj, duhovnik, varstvena oblast...), nikar ne sme te »zajednice« na brzo roko odpravljati, češ, zopet kak nov larifari, temveč naj rajši vpraša, kaj da je v svojem jedru »Hriščanska zajednica mladih ljudi« in kaj so njeni cilji. In na to vprašanje nam osnutek »Pravil« v obeh prvih članih tako-le odgovarja: 1. Hriščanka Zajednica Mladih Ljudi je družba ljudi, ki jih medsebojno veže vera v Spasitelja Krista in pa želja, da njegov nauk vzamejo za vodilno načelo v svojem življenju in delu, imajoč pri tem vedno na srcu blagor pa napredek našega naroda. 2. Cilj Zajednice je ta, pomagati ljudem, da bodo živeli po načelih Kristovega nauka, in pa povspeševati njihov moralni, intelektualni ter telesni napredek. In da bi dosegla postavljeni cilj, razvršča Zajednica svoj delokrog tako, da skuša: a) ustvariti take pogoje, ki ji omogočujejo doseči njen cilj — z razvijanjem krščanske ljubezni do bližnjega, s snovanjem krožkov za proučevanje Svetega Pisma, z organiziranjem molitvenih sestankov, religioznih predavanj in propovedi, b) ustanavljati in vzdrževati čitalnice, knjižnice, vzgojevalna predavanja itd.. c) povspeševati telesni napredek s pomočjo predavanj, vi-težkih iger, atletike, logorjev na prostem itd., d) najti prijetnih in udobnih stanovanj ali sob, organizirati javne zabavne krožke, glasbeno in drugih vrst skupno zabavo. — Pa porečete, da bi tukaj prikazani cilj »Hriščanske zajednice mladih ljudi« bil prav čeden, ko bi ne bil tako, hm, do skrajnosti — reakcionarno fnndiran. Vera, sv. pismo, molitev, religiozna predavanja ... Kako neki se ti mračni rekviziti strinjajo z jasnim praporom naprednosti, ki ga pač moramo in hočemo visoko dvigati! No, vedno bolj se mi dozdeva, da se mi Slovenci, kakor marsičesa drugega, tako tudi prave naprednosti lahko gremo učit k bratom Srbom. In ako je Hriščanska zajednica mladih ljudi pri njih pravkar doživela nekak 3. občni zbor, je s tem pač izpričano, da je nje ideja tamkaj prav krepke kali pognala. In sicer z vsemi svojimi platmi, saj so na dnevnem redu poleg drugih bile tudi te točke: uhodna molitva u topčiderskoj crkvi, socialna kriza i hri-Sčanstvo, biblijska študija, život Isusa Hrista — javno predavanje sa projekcijama, završna večernja molitva u topčiderskoj crkvi. A vrh tega bi si dovolil opozoriti na dejstvo, da je srbski pedagog in psiholog s svetovnim slovesom Paja R. Radosavljevič, profesor na njujorškem vseučilišču, 1. 1912 obelodanil znamenito (in že delj časa razprodano) knjigo »Biblijska pedagogija« ter se z njo globoko priklonil »knjigi vseli knjig«, ki jo ameriški započet-nik eksaktne pedagogike, Stanley Hall, imenuje — »a pedagogical masterpiece« (vzgojstveno remek-delo). In na nekem mestu Biblijske pedagogije čitamo globokoresnične besede, da — »vzgojevati kak narod in se ne ozirati na njegovo religijo, se pravi: zdraviti človeka in ne priznavati njegove bolezni.« Zato pa bi utegnilo biti tako, da so idejni započetniki »Hriščanske zajednice mladih ljudi« prav s tem lepo izkazali svojo naprednost, da so ji za nekak duhovni temelj dali modrost iz tiste vse do danes največ čitane knjige — svetega pisma obeh zavez, ;ziasti še ob Kristusu orientirano modrost.* * Kdor se morda želiš podrobneje seznaniti s tukaj prikazanim pokretora, ta se obrni na »Glavno kancelarijo H. Z. M. Lj.“ v Beogradu (Pozorišna ul. 2) ter zahtevaj brošurico „Sta je Hriščanska zajednica mladih ljudi?44, kjer najdeš natančnejših pojasnil o cilju, idealih, delovnih metodah ... te vzgojne zajednice. Nadzornik za srednje šole dr. L. Poljanec: Današnje stanje meščanskih šol v Sloveniji.* Ljubljanska sekcija prof. društva me je naprosila, naj poročam kongresu o sedanjem stanju meščanskih (gradjanskih) šol v Sloveniji. Kaj hoče meščanska šola na kongresu srednješolskih profesorjev? Vezi med srednjo in meščansko šolo je veliko in postajajo od dne do dne tesnejše. Gospod prof. J. Živanovič nam je povedal, da se oglašajo v ministrstvu prosvete v Beogradu večkrat deputacije, ki zahtevajo otvoritev novih srednjih šol. Tudi pri nas se oglašajo deputacije meščanov in seljakov, toda ne zahtevajo srednjih, ampak meščanskih šol in še danes je bilo tu na shodu odposlanstvo s prošnjo, naj mu preskrbimo tako šolo. Ob sklepu šolskega leta 1920/21 je bilo v območju pokrajinske uprave za Slovenijo 30 meščanskih šol, med njimi 9 zasebnih s 123 razredi in 4490 učenci in učenkami. Ob sklepu zadnjega šolskega leta 1921/22 pa smo imeli 31 meščanskih šol (9 zasebnih) s 133 razredi in 4605 učenci (učenkami), na teh šolah je bilo nastavljenih 22 ravnateljev in 152 strokovnih učiteljev. Gospod prof. J. Živanovič nam je povedal, kako polne so v Srbiji srednje šole, kjer je na enem zavodu čez 1000 učencev. Pri nas to ni mogoče, ker meščanske šole odtegujejo mladino od srednjih šol. Na vseh meščanskih šolah v Ljubljani je 1414 učencev, med temi 1044 učenk, v Mariboru imajo meščanske šole 1158 učencev, med njimi 724 deklic; skoro vsi ti učenci in vse učenke bi silili zaradi poprednje izobrazbe, ki se zahteva v strokovnih šolah, v srednje šole, ako bi ne imeli meščanskih šol. Celje vzame srednji šoli 454 učencev, Ptuj pa 167. — * Poročilo na III. kongresu srednješolskih profesorjev kraljevine SHS, ki se je vršil v Ljubljani od 6.-8. sept. 1922. Meščanske šole se seveda v marsičem razlikujejo od srednje šole. Naše srednje šole so skozinskoz jezikovne šole, kjer se poučuje povprečno 5 jezikov, klasičnih in živih. Meščanska šola pa je po avstrijskem načelu enojezična šola, kjer se vrši ves pouk v slovenskem jeziku, le srbohrvaščini sta odmerjeni kot državnemu jeziku v vsakem razredu po 2 uri na teden. Tako je mogoče, da ostane za gojenje realnih predmetov veliko več časa in da se le-ti predmeti na praktični podlagi temeljito poučujejo. Posebna važnost se polaga pri tem na prirodopis in fiziko, matematiko s knjigovodstvom, risanie in opisno geometrijo. Moderni jeziki — nemščina, francoščina in italijanščina — so neobvezni predmeti, ki se poučujejo po 3 ure na teden, vobče z dobrim uspehom. Mesto da bi silili dijake, da vsi — tudi tisti, ki niso nadarjeni — pohajajo k nemščini ali francoščini, jim nudimo priliko, da se za te moderne jezike prijavijo samo oni, ki so zanje nadarjeni ali ki jih bodo potrebovala v poznejših živijenskih poklicih. Vesten in točen učitelj pa more ob izbranem številu učencev doseči vsaj toliko, kolikor bi dosegel v najugodnejšem slučaju, če bi bili moderni jeziki za vse učence obvezni predmeti. Veliko pažnjo polaga šolska uprava pri meščanskih šolah tudi na estetično stran šolske vzgoje. Petje je obvezno, risanje se sicer še ne goji povsod dovolj intenzivno, ker še nimamo za ta predmet dovolj strokovno izobraženih učiteljev. Otvorili pa smo na meščanskih šolah tudi pouk v glasbi in na nekaterih se poučuje tudi stenografija kot neobvezen predmet. Da si pridobimo za petje in glasbo pa za telovadbo strokovnjakov, zato je učna uprava določila za te predmete potrebne strokovne izpite ter je letos v Ljubljani in v Mariboru nastavila za petje in glasbo 2 učiteljici, ki sta dovršili konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. — To bi bila razlika med srednjo in meščansko šolo glede na jezikovni pouk in na pouk v petju in glasbi. Stara avstrijska meščanska šola je bila obligatorna, to se pravi, vsak učenec, ki je dovršil 5. razred osnovne šole, je bil prisiljen, vstopiti v meščansko šolo, ako je bila v dotičnem kraju. Tako se je dogajalo, da so v meščansko šolo prihajali otroci, ki njim in njih staršem ni bilo za šolo in za učenje. Taki učenci so v meščanski šoli posedali ter le čakali, da dovrše 14. leto ter sc oproste šolske obveznosti. Vodstvo jih je zaradi drugih učencev spiavljalo v posebne razrede, ki so se jih bali ravnatelj in učitelji. Eden glavnih sklepov pokrajinske uprave je bil, da so se naše meščanske šole pretvorile v izborne meščanske šole. Sprejemnih izpitov sicer ni. toda sprejemni pogoji so zelo strogi. Za vstop v meščansko šolo se zahteva dovršeno 5. leto ljudske šole, iz vedenja, pridnosti narodnega jezika in matematike pa vsaj red »dobro«. Ako ima učenec v kakem drugem predmetu red »do-voljno«, ga mora kompenzirati. s prav dobrim redom iz kakega drugega predmeta. Naval na meščanske šole je tako velik, da se morajo sicer sposobni učenci odklanjati, ker ni dovolj prostora in •dovolj strokovnih učiteljev. Naša sedanja meščanska šola je trirazredna, ker nastavlja na 5. šolsko leto osnovne šole tako da završi šolsko obveznost, ki traja do dovršenega 14. leta. Pokazalo pa se je, da starši često ne vedo, kam po dovršenem 14. letu z otroki, ki še niso dovolj stari, da bi lahko vstopili v nekatere strokovne šole. Sedaj veljavni Ijudsko-šolski zakon dovoljuje, da se na trirazredno meščansko šolo pridene še 4. razred — »nastavni razred« —, ki je urejen po krajevnih prilikah in pripravlja deloma za strokovne šole, deloma pa se ozira na potrebe poznejšega življenja, posebe pri deklicah. Vprašanje učiteljev je najtežja točka naših meščanskih šol. Pred vojno se naši učitelji niso brigali za meščansko šolo, kajti mi Slovenci smo pred svetovno vojno prej dosegli 5 gimnazij (nemških seveda), dosegli smo, da se je na srednjih šolah poučevalo deloma v slovenščini, nismo pa mogli doseči niti ene meščanske šole, ker je avstrijsko prosvetno ministrstvo prav dobro vedelo, kakšen pomen imajo te šole zlasti za srednji stran. Pomagali smo si na tak način, da smo ustanovili v šolskem letu 1919/20 za bodoče učitelje meščanskih šol dva enoletna tečaja v Ljubljani in v Mariboru. Obnesla sta se dobro. Sedaj se nam obljublja visoka pedagoška šola s 4 letniki. V Beogradu in Zagrebu jo že imamo, a potrebovali jo bomo tudi v Ljubljani. Treba bo ustanoviti še kakih 20—30 meščanskih Šol, kadar stroški za zdradbo potrebnih poslopij ne bodo več tako veliki. Treba je bilo vas, ki ne poznate meščanskih šol, opozoriti na ta ustroj, ker se izdajajo zakoni, ki tem šolam naravnost škodujejo. Omeniti mi je le zakon o kmetijskih (poljoprivrednih) srednjih šolah; v te strokovne srednje šole more vstopiti po sedanjih določbah le oni, ki je dovršil nižjo srednjo šolo. Dijaki podeželnih meščanskih šol, ki so kot kmetiški sinovi v tesni zvezi s kmetijstvom, se torej ne morejo sprejeti v kmetiisko-srednjo šolo, vstopajo pa lahko vanjo absolventi srednjih šol, ki so vzrastli po mestih, ter kmetijstva ne poznajo. Zato bi bila že skrajna potreba, da damo meščanskim šolam, kakor to predvideva novi državni zakon o meščanskih šolah, značaj posebne vrste nižje srednje šole. Naj ostaneio meščanske šole enojezične šole, ker bodo tudi absolventi izvečine kot kmetovalci, delavci, rokodelci ostali doma ter ne bodo potrebov.ali modernih jezikov. Omogočiti pa jim moramo z učnim načrtom tudi, da lahko posečajo strokovne šole kakor doslej. Dijaki meščanskih šol pa, ki se n. pr. odlikujejo v risanju, matematiki, muziki itd., naj imajo priliko, da napravijo rižji tečajni izpit na srednjih šolah in da morejo dalje študirati na višjih oddelkih srednje šole. — Tako bo meščanska šola v resnici koristila tistim slojem, ki jim je namenjena, ob enem pa vzgajala srednji stan, ki je naši državi tako zelo potreben. K. Ozvald: Ob tridesetletnici »Nastavnog Vjesnika". 9. in 10. snopič Nastavnega Vjesnika je nedavno izšel v Zagrebu naravnost kot knjiga, obsegajoč nič manje nego celih 10 tiskanih pol (— 160 str.) Čemu neki tolika obilnost, človek bi skoraj dejal razsipnost vpričo težkoč, s katerimi se ima danes boriti tiskanje knjig? No, Nastavni Vjesnik, znanstveno in deloma tudi stanovsko glasilo hrvatskih srednješolskih profesorjev, s tem bro-jen; zaključuje 30. leto svojega plodovitega, veselih pa tudi neveselih momentov bogatega življenja (gl. str. 529). In niz lepih prispevkov, zlasti te elegantne razprave in članki (20 po številu!), ki jili prinaša 9. in 10. snopič, je nekako darilo za — rojstni dan, s kterim so se pisri-gratulantje v imenu hrvatskih srednješolskih profesorjev na izredno pozoren način poklonili Nastavnemu Vjes-niku, svojemu dolgoletnemu mentorju in zaščitniku ob njegovem jubileju. Znanstveni prispevki, katere srečavamo v jubilejski številki N Vj. in ki jemljejo v pretres najrazličnejše predmete človeškega znanja, so večinoma potekli iz peresa vseučiliščnih profesorjev zagrebških (ljubljanska univerza je zastopana s poročilom prof. A. Ciavazzija o geografskem institutu vseučilišča v Ljubljani). S tako izdatnim sodelovanjem univerze v slavnostni številki glasila srednješolskih profesorjev je uredništvo Nastavnega Vjesnika v jako tenkočutni obliki simboliziralo medsebojni vlogi dajanja in jeni a n j a pri kulturni mizi znanstva pa njegovega poslanstva. Moje duše se je pred vsemi drugimi prijetno dotaknil Rožičev članek, ki kliče »Na odbranu hrvatskoga jezika!« — zoper različne trinoge jezika, zlasti zoper žurnalistične, ki začenjajo s tem najfinejše ubranim izrazilom človeške duše vedno bolj uganjati kakor, ne zamerite, svinja z mehom. A v prav posebno zadoščenje mi je bilo to, kar naš znanstveni, dični starina Tomo Maretič prinaša pod naslovom »Sred nioškolska knjiga, koju bismo trebali«. Pisec z naravnost mladeniškim zanosom opozarja, da bi to naj bila — »Etična čitanka« za srednješolsko mladino v višjih razredih. V zadoščenje,, pravim, mi je Maretičev esej, zato, ker me potrjuje v veri, da sem storil prav, ko sem v zadnjem času šel in začel, s pomočjo svojih slušateljev, snovati nekaj podobnega. — Nastavnemu Vjesniku tudi slovenski šolniki zakličimo ob njegovem jubileju: Vivat, crescat, floreat! Prvi doktor pedagogike. Dne 23. nov. 1922 je bil na ljubljanski univerzi promoviran za ■doktorja filozofije g. Stane Rape, ljudskošolski učitelj v Ljubljani. Samo na sebi bi to ne bilo nič takega, kar bi se naj še posebe omenjalo v Ped. Zb. Zanimiv pa bi vendar utegnil biti ta fakt v toliko, da je mladi doktor prvi — izmed naših promovirancev, ki ie za predmet svojega znanstvenega prizadevanja pred vsem drugitn vzel pedagogiko ter tako pravzaprav postal — »dr. ped.«. In še zanimivejša, naravnost kulturno-interesantna, bo pač vest, da si je dr. Rape za torišče i svojega bodočega praktičnega udejstvovanja izbral — • področje ljudske šole. Pri nas je že bilo takih primerov, da se ljudskošolski učitelj ni ustrašil žrtev, ki jih zahteva gimnazijska rratura — kot pogoj za vstop na univerzo, ter se je slednjič dokopal — do doktorske časti. Toda taki se mi ne zde toliko interesantni, zato ne, ker se jim je, brž ko so imeli diplomo v roki, ali pa tudi že prej, pogled začel obračati bolj »kvišku«, češ — ah, samo da se otresem ljudske šole . . . Moj junak je marveč dr. R.. ki je prišel iz gimnazije, se nato usposobil za Ijudskošolskega učitelja in ki zdaj, z najlepšimi uspehi, z vseučilišča odhaja — v ljudsko šolo, oziroma na njeno področje. S tem činom dr. R. nad vse razveseljivo izpričuje globoko pojmovanje pedagogiki poverjenega poslanstva: da bo moralni prepad, ki je v vsej strahoti zazijal zlasti po vojnih letih, mogoče zasuti ter nad njim začeti z novo kulturno le tedaj če se najprej z dotoki novega, znanstveno čim globlje fundiranega življenja primerno razmahne tista vzgojna naprava, ki se bodo ž njo najbolj dale zajeti najširše plasti našega naroda — ljudska šola! Naj bi dr. Rapetu prav kmalu sledili še drugi konge-aiialni tovariši! K. O. Letno poročilo »Slovenske Šolske Matice" za 1. 1922. Uredil Pavel Plesničar. A. Upravni odbor za triletno upravno dobo 1922 —1924. Predsednik: Dr. Ljudevit Pivko. Podpredsednik: Fran Gabršek. Tajnik: Dr. Maks Kovačič. Blagajnik: Pavel Plesničar. Knjižničarka: Vita Zupančičeva. Odborniki: Ljudevit Černej. Jakob Dimnik. Anton Dokler. Pavel Košir. Odborniški namestniki: Pavel Flere. Engelbert Gangl. Dr. Karel Ozvald. Računska pregledovalca: Alojzij Kecelj. Vendelin Sadar. B. Imenik članov za leto 1922.* 1. Bačka. Dušan Jelkič, učitelj v Starem Bečeju. (1) 2. Brežice. Poverjenik: Janko Knapič, nadučitelj na Vidmu pri Krškem. Bohinc Josip, Cvar Terezija, Černelč Franc, Frelih Vida, Gajšek Simon, Gomilšek Ljudmila, Jerše Josip, Knapič Janko, Knapič Janko jun., Knapič Marica, Knapič Viktor, Medved Jakob, Novak Vincencija, Pavlovič Ivan, Pečnik Cirila, Pečnik Josip, Pilgram Janko, Prezelj Iva, Ravbar Ciril, Sikošek Rezika, Supan Ignacij, Štraus Marica, Šircelj Mila. Šole: Dobova, Globoko, Pišece, Videm, Tominc Blaž, Vadnal Franjo, Vizjak Minka, Zevnik Terezija, Žagar Marica. (32) 3. Celje. Poverjenica: Angela Vorbachova, učiteljica v Celju. Bizjak Joško, Černej Anica, Černej Ivan, Černej Ljudevit, Gerlanc Milko, Gosak Josip, Gradišnik Minka, Hrevatin Ana, Jankovič Peter, Kapfer Lidvina, Karničnik Marica, Klinc Drago, Kroflič Mira, Kvac Marica, Mestni magistrat v Celju, Mastnak Martin, Pestevšek Riko, Petriček Lizika, Plevčak Berta, Pogačnik Janko, Požar Tilka, Požar Vinko, Pre-skar Marica, Potočnik Ljudevit, Razpotnik Franc, Rejec Franjo, Roš Franjo, Rošnik Erna, Sajovic Julija, Sepe Milka, Sivka Anton, Steska Ana, Strmšek Vekoslav, Simonišek Fina, Suhač Ana, Šinigoj Julijan, Špes Marica, Schreiner Ljudmila, Schreiner Stanka, Valenčič Josip, Va-gaja Ludvik, Vejeha Nace, Voglar Fran, Vorbach Angela, Vrečko Marica, Wittenbach Balbina, Wudler Makso, Zdolšek Marica, Zupanek Betka, Zupančič Ivanka, Žagar Franc, Žagar Milena, Žgajner Matko, Celjsko učit. društvo, Dekliška mestna šola v Celju, Deška mestna šola v Celju, Drž. trgovska šola v Celju. Šole: Gotovlje, Griže, Ljubečno, Petrovče, Sv. Peter v S. dol., Vojnik, Wudler Rudolf. (64) 4. Črnomelj. Poverjenik: Konrad Barle, nadučitelj v Metliki. Barle Konrad, Jarc Vera, Lukežič Gustav, Passek Franja, Pavlin Milka, Šoštarič Aleš, Špan Franc, Štrubelj Joško, Vigele Nande, Zalar Joško, Zorn Marica, Okrajna učiteljska knjižnica, Krajni šolski sveti: Adlešiči, Božakovo, Črešnjevec, Dragatuš, Griblje, Metlika, Planina, Podzemelj, Radence, Rožni dol, Semič, Stara Lipa, Stari trg, Suhor, Tribuče, Vinica. (28) * Ustanovniki so tiskani z ležečimi črkami. 5. Goriški okraj. Poverjenik: Fran Mermolja, šolski vodja v Dobravljah, p. Sv. Križ-Cesta. Urbančič Alojzij v Mirnu, Nemec Peter v Bukovici, Brezovšček Avgust v Cerovem, Pelicon Fran v Vrtovinu, Lipovž Peter v Mirnu, Mozetič Josipina v Mirnu, Vilhar Zofija v Mirnu, Boštjančič Kati v Ajdovščini, Skočir Ernesta v Lokavcu, Mlekuž Zora v Dornbergu, Budal Josip v Podgori, Radinja Anton v St. Mavru, Križman Gabrijela v Šempasu, Paglavec Emilija v Ložicah, Vedramin Andrej v Gorenjem polju, Urbančič Ljudmila v Šempetru, Velišček Marija v Batujah, Mikuluž Gabrijela v Rihemberku, Klančič Emilija v Podgori, Tušar Anton v Prvačini, Možina Anton na Brjah pri Rihemberku, Rojc Jakob v Dornbergu, Jelšek Amalija v Dornbergu, Šinigoj Rozalija v Zaloščah, Paljk Leopold v Lokavcu, Vrč Alojzij v Kanalu, Prinčič Ana v Kozani, Strel Otilija v Rihemberku, Riimmler Gizela v Števerjanu, Kavčič Zora na Gradišču pri Prvačini, Vilhar Zora v Krombergu, Kenda Zora v Ozeljanu, Grbec Marija v Šempasu, Novak Jakob v Desklah, Stres Milena v Gabrjah ob Soči, Čus Olga v Podgori, Stepančič Ivo v Batujah, Kuntih Josipina v Oseku, Kuntih Matilda v Prvačini, Brajda Karmela v Rihemberku, Slokar Ida v Sv. Križu pri Ajdovščini, Vodopivec Marija v Kamnjah, Peršič Alojzija v Dolenji Branici, Soban Marija v Sv. Križu pri Ajdovščini, Ferlat Lada v Rupi pri Mirnu, Lapajne Ivanka na Vo-gerskem, Zajec Jožef v Sovodnjah, Pegan Dragica v Standrežu pri Gorici, Obljubek Stanislav v Višnjeviku, Ipavec Franc na Vrhu pri Kanalu, Soban Jožefa v Vrtojbi, Makuc Olga v Cerovem, Srebrnič Karla v Števerjanu, Kramer Franc v Orehovljah, Bratuž Davorina v Bukovici, Čehovin Rudolf na Dolu pri Ajdovščini, Mlekuž Franc na Vratih pri Čepovanu, Vižin Anton na Lokvah, Mavrič Franc v Kostanjevici pri Kanalu, Lenardič Peter v Vederjanu, Vodopivec Alojzij pri Štomažih, Vodopivec Bogomir v Gabrjah pri Ajdovščini, Reja Leopold v Pevmi, Zorn Ivan v Vrtojbi, Kumar Pavla v Kojskem, Berce Jožef v Oseku-Vitovljah, Makovec Ivan v Zapotoku, Šuligoj Josip v Šeberljaku, Šušmelj Jožef v Ravnici, Podgornik Franc v Gojačah, Skolaris Jožef v Kozani, Vergna Ida v Standrežu, Černe Milka v Grgarju, Krmac Anton v Vi-polžah, Blažiča Ernesta v Sovodnjah, Slokar Marija v Skriljah, Bratina Karol v Velikih Žabljah, Mermolja Fran v Dobravljah, Trusnovič Marija v Dobravljah, Stepančič Marija v Št. Petru pri Gorici, Krajnik Franja v Kanalu, Jug Marija v Št. Petru pri Gorici, Gorjup Alojzij na Voger-skem, Uršulinski samostan v Gorici, Dr. Henrik Tuma. (85) 6 Gornjigrad. Poverjenik: Ivan Pušenjak, nadučitelj v Mozirju. Dolinar Ivan, Černe Ivanka, Lekše Jože, Ločičnik Malči, Piano Anica, Poberaj Jože, Pulko Valentin, Pušenjak Ivan, Sotlar Martin, Zemljič Branko, Vajd Franjo, Weiss Josip, Solana Ljubnem, Krajni šolski sveti: Bočna, Luče, Ljubno, Mozirje, Gorica, Solčava, Sv. Frančišek. (20) 7. Gornja Radgona. Poverjenica: Marica Pušenjak, učiteljica v Kapeli (Slatina-Radenci). Brumen Marica, Dominkuš Marija, Erat Vladko, Fiirst Janko, Golob Jože, Grosman Ida, Ivanjšič Ludovik, Jan-šovec Franc, Kocmut Marija, Kozar Franjo, Kovačec Anton, Koprivc Aleksander, Likar Marija, Mavrič Karol, Mihalič Nada, Menhart Berta, Pertl Marija, Pušenjak Marica, Schmidlechner Fanica, Sole: Sv. Duh, Gor. Radgona, Sv. Juri ob Sč., pri Kapeli, na Ščavnici, Okrajna učiteljska knjižnica v Gor. Radgoni. (25) 8. Gradiščanski okraj. Prinčič-Biljana, Toroš-Medana. (2) 9. Idrija. Poverjenica: Marija Kavčič, šolska ravnateljica v Idriji Leskovec Leopoldina, Kavčič Marija, Rupnik Marija, Kos Leopol-dina, Lapajne Marija, Mačkovšek Frančiška, Novak Leopoldina, Kenda Frančiška, Knap Ivana, Dežela Davorina, Dekliška ljudska in meščanska šola v Idriji, Okrajno učiteljsko društvo v Idriji, Mikuž Matej, Tratnik Fran, Petrovčič Ivan, Zazula Rafael, Podobnik Leopoldina, Baebler Emilija, Kos Henrika, Petrič Ida, Rejc Franja, Jež Terezija, Kunc Marija, Novak Milena, Rupnik Jože, Vončina Albin, Kogej Leopoldina, Budal dr. Andrej, Žnideršič Franc, Leben Josip, Medveš Josip, Fon Danilo, Gašperčič dr. Anton, Pavšič Anton, Komac Adolf, Pirjevec dr. Karel, Kenda Irma, Cikovič dr. Ljudevit, Jože Roža, Krapš Zdenka, Arko Mihael, Šole: Spod. Idrija, Ledine, Vojsko, Črnivrh. (45) 10. Istra. Poverjenik: Silvester Cerut, šolski vodja v Ric-manjih pri Trstu. Cerut - Ricmanje, Bernetič - Sv. Anton, Sufič - Zminj, Staver - Lindar. (4) 11. Kamnik. Poverjenik: Smajdek Ivan, učitelj v Krtini, p. Dob. Smajdek Ivan, Albrecht Antonija, Artelj Antonija, Artelj Marija, Čenčič Angela, Čenčič Julij, Črnigoj Slavko, Frančiškanska gimnazija v Kamniku, Gabršek Marija, Germek Anton, Gradišar Angela, Grčar Angela, Hiti Matija, Iglič Kornelij, Janežič Bariča, Janša Angela, Kenda Angela, Kersnik Nuša, Kocijančič Julijana, Kratnar Marija, Krištof Anton, Labernik I., Labernik F., Legiša Mira, Levec Štefanija, Makovec Josip, Nanut Anton, Odlasek Jožef, Pavlin Antonija, Petrovec Tomo, Pivk, Poropat Marica, Potokar Ivana, Požar Vladimir, Praprotnik Miroslav, Primožič Ivan, Rožič Viljem, Rus Emil, Salaba - Vranjek M., Schnabl Balbina, Sire Peter, Sotenšek Viktor, Stele Cilka, Tiran Ernest, Toman Janko, Tomc Marija, Verbič Alojzija, Vremšak Angela, Žebre Jerica, Žitko Marija, Kovač Marija, Mayer Julij, Schubert Štefanija, Šole: Čem-šenik, Dob, Jarše, Kamnik (deška), Kamnik (dekliška), Krtina, Mengeš, Moravče, Repnje (šolske sestre), Stranje, Trzin, Vodice, Zg. Tuhinj, Okrajna učiteljska knjižnica, Sola Golo, Marija Onič-Cepuder. (69) 12. Kočevje. Poverjenik: Fran Štefančič, nadučitelj v Ribnici. Aichholzerjeva Mira, Ambrožičeva Ivana, Bajčeva Mila, Bartolova Fran- čiška, Betriani Božidar, Fakin Anton, Finkova Adela, Hočevarjeva Marija, Humekova Štefanija, Intihar Alojzij, Jakličeva Vida, Jaklič Franc, Jaklič Joško, Jelenčeva Iva, Kadunc Anton, Klunova Nežika, Lindič Joško, Keržič Franjo, Malešič Janko, Martinčeva Adela, Meralova Poldi, Mer-harjeva Ivanka, Mervič Anton, Nadlerjeva Jožica, Novak Josip, Okrajna učit, knjižnica Ribnica-Lašče, Oražmova Ivanka, Peterlin Alojzij, Prijatelj Josip, Riglerjeva Karla, Rupnik Franjo, Sedejeva Anica, Somrakova Ana, Šketeljeva Marija, Šola meščanska „Marijin dom“ v Kočevju, Šola osnovna v Vel. Laščah, Sola Turjak, Šolsko vodstvo v Kuželju ob Kolpi, Štefančič Fran, Schweiger Slavko, Tomšič Milan, Trost Mirko, Valjavec Frančišek, Zupančeva Slavka, Pavla Vrabičeva. (45) 13. Konjice. Poverjenik: Fran Golež, nadučitelj, Vitanje. Časi Janko, Posojilnica Konjice, Berce Alojzij, Bezlaj Minka, Bratkovič Anton, Brglez Fran, David Roza, Drasal Eliza, Fabiani Adela, Friedl Franjo, Golež Fran, Gselman Darko, Hren Vojteh, Hribernik Neža, Iglar Metka, Korbar Franc, Kržič Janko, Lehman Ema, Malenšek Alojz, Mayer Ernest, Mravljak Karel, Murgel Anica, Pernat Slava, Peterca Marija, Petrič Ljudevit, Pleško Marija, Podgoršek Marica, Podlogar Rado, Pozne Marica, Režabek Marjana. Roškar Eliza, Rudolf Vida, Rudolf Vilma, Schell Hinko, Serajnik Liza, Seručar Minka, Skok Jela, Solar Fran, Strigi Anton, Unverdorben Jos. (40) 14. Kozje. P overjenik: Robert Ivanuš, nadučitelj v Kozjem. Gherbaz Iva, Gradišnik Anton, Ivanuš Robert, Jerin Vojteh, Kobale Karol, Kos Maks, Kravarič Janko, Lovrec Franc, Lovše Ivan, Makari Aladar, Mohorčič Božo, Pečnik Alojz, Podlesnik Franica, Potočnik Ante, Rauter Otilija, Rauter Slava, Stadler Milka, Šerbak Ivan, Šetinc Fran, Sket Marijana, Okrajna učiteljska knjižnica v Kozjem, Šole: Buče, Kozje, Podsreda, Prevorje, Zagorje. (26) 15. Kranj. Poverjenik Anton Sepaher, šolski vodja v Kranju. Kenda Matija, Bradaška Albina, Dr. Dolar Simon, Erbežnik Avgusta, Gostič Florijan, Hiršman Ana, Ivanc Valerija, Klavora Hinko, Kmet Justa, Kovačič Terezija, Lapajne Josip, Leskovec Amalija, Logar Ivanka, Mally Ana, Mihelčič Ivan, Miklavčič Janja, Okrajno učiteljsko društvo. Okrajna učiteljska knjižnica, Papler Marija, Paternost Hinko, Perko Lovro, pl. Pilbach Ana, Primožič Josip v Sorici, Rant Franc, Rooss Marija, Rus Vilibald, Rustia Ana, Sajovic Minka, Sepaher Anton, Šavnik Olga, Urbančič Franica, Vester Cilka, Višner Stanka, Završnik Stanko, Zupančič Karolina; Šole: Kranj — deška osnovna, Kranj — dekliška osnovna, Škofja Loka — nunska notranja, Škofja Loka — nunska vnanja, Tržič — meščanka deška in dekl., Bukovščica (2 izvoda), Dražgoše, Goriče, Kovor, Križe, Malenški vrh, Olševek, Predoslje, Primskovo, Reteče, Šmartno, Trebija, Voklo, Železniki; Gojenke IV. letnika škofje- loškega zasebnega žen. učiteljišča: Blazina Mara, Ferjančič Henrika, Breznik Zofija, Grohar Valentina, Jelenec Božena, Klinar Jožefa, Kodrič Mara, Koren Marija, Lapajne Erna, Leonardis Aleksandra, Rožaj Marija, Šmid Marija, Zurc Valerija; 29 gojenk 3. letnika škofjeloškega zas. žen. učiteljišča. (96) 16. Krško. Poverjenica: Pavla Zirerjeva, učiteljica v Krškem. Armič Jcsip, Brodnik Anton, Faganel Leopoldina, Golob Janko, Grilec Gabriel, Habjan Danica, Jurčec Ivan, Lomšek Anton, Macarol Alojzij, Mesec Ivan, Pečenko Danilo, Peček Franc, Pečnik Ivo, Radin Mira, Rant Franc, Sterk Davorin, Stiasny Ludovik, Tavčar Josip, Urh Mira, Vardjan M., Vizjak Ciril, Vovk Milka, Weiss Lojzka, Zirer Pavla. Sole: Bučeča-vas, Kostanjevica, Krško, Okr. učiteljska knjižnica, Meščanska šola, Radeče, Raka, Studenec, Svibno, Vel. Dolina, Vel. Podlog. — „Tržiški krožek". Poverjenik: Vinko Ravnikar, učitelj v Tržišču pri Mokronogu. Ahačič Joža, Ažman Mili, Babnik Alfons, Berce Vinko, Brezovar Matija, Debeljak Janez, Demšar Ivan, Dolžan Marija, Fakin Tine, Heferle Vida, Hvala Mihaela, Kosec Ana, Košenini Ludvika. Mejak Roza, Mrzel Ankica, Omerza Zdravko, Pirkovič Ludovik, Pirnat Ivan, Perko Minka, Poljanec Marija, Ravnikar Vinko, Rojc Vladislav, Schweiger Marija, Špenko Josip, Vanič Ladko, Zupančič Franc, Bonča v Trebelnem, Sole: Mokronog, Šmarjeta, Št. Janž, Št. Rupert, Tržišče. — Učiteljstvo v Cerkljah: Čermeljeva Kornelija, Dolinšek Lojze, Hočevarjeva Irena, Jarnovič Janko, Rostohar Dragotin, Šolsko vodstvo Cerklje, Šrojfova Mica, Voduškova Verena, Šolsko vodstvo Boštanj, Dokler Justa. (77) 17. Laško. Poverjenik: Anton Gnus, ravnatelj na Dolu pri Hrastniku. Beg Anton, Bertoncelj Milena, Božič Vojtek, Bučar Alojzij, Cim-peršek Leopold, Drnovšek Franja, Drobnič Nina, Drofenik Drago, Fabjan Zinka, Gnus Anton, Gostiša Andrej, Groznik Josip, Haller Pavla, Hof-bauer Alojzij, Hofbauer Justina, lile Olga, Jesih Adolf, Jerše Milko, Jurko Vitko, Kalan Rudolf, Kern Ivan, Nislinger Juro, Lunder Hermina, Meško lika, Omerzu Karel, Pavlič Efrem, Plavšak Robert, Podržaj Ferdo, Pust Kristina, Roš Josip, Roš Miloš, Stegenšek Josipina, Sušnik Olga, Sušnik Mirko, Starc Luka, Tori Josip, Vendramin Fran, Vrtovec Ciril, Vodušek Gustav, Wessner Ana, Zechner Mirka, Zencovich Ema, Šole: Dol, Henina, Sv. Katarina, Laško, Loka, Sv. Marjeta, Razbor, Trbovlje, Trbovlje - Vode deška, Trbovlje - Vode dekliška, Učiteljsko društvo za laški okraj. (53) 18. Sv. Lenart v S 1 o v. g o ri c a h. Poverjenik: Franjo Jakopec, učitelj v Sv. Rupertu v Slov. goricah. Bračič Vera, Caharija Božidar, Cujnik Mirko, Gomsi Olga, Jakopec Drago, Jakopec Franjo, Kovačič Henrieta, Krajnc Franjo, Kriste Josip, Kronabethvogl Hinko, Knjižnica meščanske šole, Knjižnica učit. društva, Majhen Ivan, Osterc Josipina, Pauscha Ana, Petelin Jožica, Perger Matko, Plšek - Kukman Gizela, Pohar Sonja, Stumpf Ludovik, Šafarič Franjo, Šegula Franjo, Škerjanc Srečko, Štuhec Jakob, Schweiger Katika, Velnar Josip, Vobič Ciril, Vogrinec Anton, Vreš Antonija, Železnik Oroslav. (30) 19. Litija. Poverjenik: Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji. Abramova Slavica, Andoljšek Bernard, Bensa Andrej, Bezeljak Ivan, Čučkova Julija, Del’ Cottova Olga, Dolinarjeva Roza, Furlanova Zinka, Groharjeva Valentina, Kalinova Minka, Kavčičeva Beti, Kovačič Maks, Lenarčičeva Ana, Okorn Vinko, Pelko Matija, Prestorjeva Ana, Prestor-eva Julija, Ravnikova Milica, Ritterjeva Bernarda, Samec Franjo, Smoletova Josipina, Štravsova Marija, Sulin Matko, Tramtetova Minka, Ur-šičeva Pavla, Vrbič Josip, Zajec Adolf, Sole: Dole, Hotič, Krka, Polica Polšnik, Sava, Stična, Toplice, Št. Vid, Zagorje (2 izv.). (38) 20. Ljubljana. Poverjenik: Rado Grum, učitelj na I. mestni deš. osnovni šoli v Ljubljani. Minister Ivan Hribar, dr. Skaberne Fran, dr. Beuk Stanko, dr. Bezjak Janko, dr. Požar Lovro, dr. Poljanec Leopold, Wester Josip, Gabršek Franc, Engelbert Gangl, Gregorič Vinko, Juvanec Ferdo, Lesica Djuro, Lužar Fortunat, Pirc Avgust. — Černivec Anton, Gnjezda Franc, Mazi Josip, Bele Ivan. — Dokler Anton, Arnšek Rudolf, Bačič Josip, Bajželj Ivan, Dr. Demšar Josip, Lenarčič Anton, Marolt Nande, Pavčič Jos p, Suher Franc, Sirca Ernest, Vazzaz Ludovik, Knjižnica drž. moškega učiteljišča, 99 gojencev. — Dr. Orel Ivan, Cidrih Gabrijela, Graselli Lea, Knez Olga, Dr. Merhar Alojzij, Dr. Peterlin Viktor, Robida Adolf, Skaberne Marija, Verbič Josip, Zajc Adela, Knjižnica drž. ženskega učiteljišča, 102 gojenki, Vencajz Slavica — Jelenc Luka, Primožič Ludovik, I. deška meščanska šola. — Zemme Frančiška, Sodnik Marija, Ojstriž Ana, Fajdiga Palmira. — Dimnik Ivan, Gruden Štefanija, Lebar Ana, Matkovič M., Mihelič J., Vode Angela. — Kecelj Alojzij, Avbelj Marija, Černe Roza, Goli Ruža, Kokalj Štefanija, Knjižnica manjšinske osnovne šole — Dimnik Jakob, Beniger Viljemina, Bolhar Slavoj, Fabijanič Niko, Gale Franc, Grum Rado, Kocijančič Ivan, Malnarič Ivan, Marok Alojzij, Pehani Milena, Plesničar Pavel, Rape Mila, Repovš Miro, Sadar Vendelin, Škrinjar Alojzij, Trošt Franc, Wagner Josip, Knjižnica I. mestne deške osnovne šole. — Čepon Janko, Fegic Mirko, Horvat Rudolf, Mlekuž Vekoslav, Potočnik Alojzij, Škulj Andrej, Tavčar Danica, Tratar Josip, Volkov Milan, Knjižnica II. mest. deš. osnov. šole. — Gorjup Pavel, Kališ Dana, Šeme Anton, Knjižnica III. mestne deške osnovne šole. — Bratina Viktorija, Levec Ana, Mlakar Franc, Pavlica Ulrih, Perič Cirila, Repovž Ivan, Knjižnica IV. mest. deš. osnovne šole, Maček Milica, Dr. Rape Stane, Knjižnica V. mestne deš. osnov. šole. — Furlan Jakob, Berglez Avgust, Herbst Pavel, Hubad Serafina, Petrič Ivan, Petrovec Ciril, Tavčar Ivan. — Bitenc Marija, Likozar Ana, Lunder Franja, Piller Ivana, Puc Mira, Werne Dora, Knjižnica I. mestne dekliške osnovne šole, Franke Lena, Knjižnica IV. mestne dekliške osnovne šole. — Bernot Ivan, Engelman Mira, Hočevar Maks, Kante Matko, Kante Stana, Kersnik - Rottova Leopoldina, Knjižnica Lichtentur-novega zavoda, Kobal Josip, Leskovic Viktor, Mikuluž Mara, Okrajna učiteljska knjižnica ljubljanska, Pretner Miroslav, Rape Andrej, II. deška meščanska ljudska šola v Šiški, Državno vzgajališče v Ljubljani, Knjižnica škof. gimnazije v St. Vidu, Seminar za pedagogiko v Ljubljani, Sežun Andro, Uršulinsko učiteljišče v Ljubljani (2 izv.), Zgeč Franjo. — Belin Franc, Grčar Tit, Petrič Angela, Slatnar Amalija. — Dostal Rudolf, Zupančičeva Vita, Jeran Fran. (348) 21. Ljubljanska okolica. Poverjenik: Viktor Mihelič, nadučitelj pri Devici Mariji v Polju. Bevke: šola, Ahčin Lija, Trpin Josip; Blatna - Brezovica : šola, Zakrajšek Josip; Dol: šola; Hrušica: šola, Arnšek Janko, Černe Josipina, Dimnik Flora, Klovar Štefanija; Ig: Rupnik Albina; Kopanj: Flajs Andrej; Pirniče: Čolnar Antonija; D. M. v Polju: Divjak Ruža, Divjak Vera, Flego Marija, Kregelj Mirko, Kuhar Elizabeta, Mandelj Franja, Mihelič Viktor, Močnik Pavla, Stojkovič Hedvika, Trošt Franc; Moste: Okrajna učiteljska knjižnica, Stojkovič Josip, Slapšak Julij, Hrovatin Ema, Rape Vladko, Završnik Rudolf, Škulj Terezija, Sekula Martina, Wagner Rudolf, Tomšič Ana, Franke Darinka, Krapš Iva, Zehrer Karolina, Jeraj Ruža, Dekleva Ivana, Gabršek Ljudmila, Randl Tončka, Salberger Mihael, Vidmar Bogumila, Jarec Mara, Gams Dragica, Sedlak Gizela, Peče Hermina, Kleč Karla; Preska: Kržišnik Alojzij; Škocjan: šola, Rupret Vinko; Šmarje: Schott Erna; Šmartno pod Šmarno goro: Šola, Kalan Franja Kuhar Zora, Macarol Josip; Tomišelj: Trošt Ivo; Vič: Štrukelj Ivan, Lampe Pavla, Toplikar Julija, Rupar Marija, Premelč Iva, Zavašnik Albina, Rozman Erna, Ka-ligar Emilija, Štritof Antonija, Petelin Marija, Košca Ana, Hiti Justina, Pristov Anton, Hafner Franc, Čuk Mara, Kumelj Metod, Srebrnič Franc, Klasinc Engo, Saršon Pavel, Sola Vič, Schwinger Justina; Zalog: Šola, Borovnica: Miklavčič Anton, Petrič Minka, Španger Vekoslav, Žirovnik Janko; Sv. Peter: šola, Kredar Amalija, Krapš Ana, Fabjan - Mlakar Marija, Levstik Anton; Dobrova: šola, Rant Leopoldina, Adela Pogorelčeva. (91) 22. Ljutomer. Poverjenik: Franjo Zacherl, učitelj v Ljutomeru. Bajec Alojz, Baukart Jan, Čeh Ivan, Cvetko Franjo, Čulk Marija, Gabrijelčič Franjo, Hayne Josipina, Herzog Anton, Horvatič Andrej, Jug Milica, Karba Angela, Kladnik - Karba Inka, Kocuvan Mara, Koropec Ivan, Kutin Vera, Lubej Franjo, Lupša-Jandl Franja, Mahorčič Hermina, Meščanska šola v Ljutomeru, Mihalič Janko, Mihalič Matilda, Miki Ciril, Okrajna učit. knjižnica, Ostre Anica, Ostre Jožica, Perko Jul., Prelog Janko, Rauter - Herzog Leonida, Robič Janez, Schneider Franica, Sever Minka, Špindler Štefanija, Stopar Slavko, Šimon Marija, Sole: Cven, Cezanjevci, Ljutomer, Mala Nedelja, Sv. Križ (Križevci), Stara cesta, Veržej, Vučja vas, Učit. društvo za . pol. okr. Ljutomer, Vundrl Matija, Wessner Josipina, Zacherl Franjo. (46) 23. Logatec. Ložko-cerkniški krožek. Poverjenik: Matej Jug, nadučitelj na Blokah. Furlani Ladislav, Jerala Josip, Kabaj Miloš, Korene Riko, Kosin Mirče, Smolih Rupert, Vončina Josip, Žnideršič Rudolf, Hočevarjeva Terezija, Marija Premrou, Mina Selanova, Kristina Sturmova, Mira Tomc, Viktorija Trošt, M. Vilar, Sonja Vivoda, Sole: Begunje, Bloke, Grahovo, Stari trg, Sv. Duh, Sv. Vid. — Logaški krožek: Poverjenik: Leopold Punčuh, okrajni šolski nadzornik v Gor. Logatcu. Okrajna učiteljska knjižnica v Gor. Logatcu, Šolske knjižnice: Gor. Logatec, Dol. Logatec, Žiri, Gorenje jezero, Cerknica, Rovte, Modic Marija, Prudič Ana, Zwolf Iva, Stegovec Ivan, Hladnik Leopold, Močnik Marija, Weber Matilda, Menart Ana, Zalar Franc, Kalmus Frida, Treo Ela, Dolenc Marija, Doljak Valentin, Gabrovšek Frančiška, Rajer Jelica, Šorli Cilka, Ložar Marija, Hribernik Edo, Štravs Karl, Šola v Igavasi. (49) 24. Marenberg. Poverjenik: Mirko Lešnik, nadučitelj v Maren-bergu. Brandsteter Betka, Crnovšek Mara, Dugar Marica, Golob Joško, Hauptman Ulrik, Iglar Franc, Klacer Jelica, Kogelnik Drago, Krajnčič Martin, Lavrič Stanko, Lešnik Franica, Lešnik Mirko, Pirjevec Andrej, Pirc Maks, Porekar Vlado, Robič Ivan, Runovc Albina, Sepe Ljudmila, Štibler Janez, Vidmar Ivanka, Viher Šimon, Visočnik Andrej, Vollmaier Karol, Widmoser Josip, Womer Ivan, Witzmann Franc, Sole: Marenberg, Muta, Ribnica na Pohorju, Vrata. (30) 25. Maribor — mesto. Poverjenik: Kožuh Mirko, nadučitelj v Mariboru, Razlagova ulica. Alt Aleksander, Berglez Marija, Bobič Ferdo, Bračič Herma, Braz Franja, Brence Berta, Brumen Anton, Cajnkar Ana, Cibič Drago, Coretti Justina, Čižek Franjo, Dimnik Vida, Fabjan Marica, Fajgelj Avgusta, Faganeli Anton, Ferjančič Fran, Gobec Marta, Gorup Alfonz, Gosak Ruža, Grčar Milica, Haberman Franjo, Hergouth Josip, Horvat Albin, Hren Anton, Humek Dragotin, Ipavec Vojeslav, Ješovnik Marija, Jurčič Joakim, Juvančič Olga, Klemenčič Josip, Korošec Josip, Kosi Ema, dr. Kovačič Maks, Kožuh Mirko, Krebelj Cvetka, Kutin Mara, Lukman Ivan, Luknar Franjo, Medved Marica, Mešiček Ana, Mlinarič Josipina, Nemanič Ernesta, Novak Rožica, Osterc Anton, Pavlin Leopold, Perme Olga, Pirkmaier Ljubica, Planer Albert, Poljanec Josip, Pučelik Miroslav, Rehar Marija, Rode Viktor, Roškar Franjo, Slavec Ivan, Smerdu Katarina, Stanzer Josip, Supanek Marija, Šorli Marija, Šumljak Ivan, Tomažič Ivan, Tribnik Krista, Tušak Radivoj, Unger Tilica, Vertačnik Vido, Vinšek Dora, Vobič Amalija, Vrščaj Nada, Wach Milka, Weber Marija, Zacherl Minka, Živko Vinko, Deška meščanska šola, Deška osnov, šola II., Deška osnov, šola III., Deška osnov, šola IV., Dekliška osnovna šola I., Dekliška osnovna šola II., Dekliška osnovna šola III., Dekliška osnovna šola IV., Šola v Krčevini, Sola na Pobrežju, Deška osnovna šola v Studencih, Dekliška osnovna šola v Studencih, Pedagoško-didaktiški krožek v Mariboru. (84) 26. Maribor — učiteljišče. Poverjenik: Dr. Ljudevit Pivko. Kutin Tone, Dr. Ljudevit Pivko, Ivan Vreže, Moško učiteljišče, Matija Pirc, Anton Kovačič, Ivan Mravljak, Frid. Šijanec, Adolf Schaup, Dr. Rudolf Perhavc, Alfonz Vales, Ivan Vrščaj, Sokolska župa Maribor, 150 gojencev moškega učiteljišča, 56 gojenk drž. ženskega učiteljišča, Žensko učiteljišče šolskih sester, 104 gojenke ženskega učiteljišča šolskih sester, Profesorski zbor drž. realke: Jakob Zupančič, Dr. Janko Kotnik, Viktor Gruntar, Dr. Matko Heric, Pero Cestnik, Jože Pirnat, Luka Brolih, Ivan Bogovič, Ilarijon Tofan. (333) 27. Maribor — okolica. Poverjenik: Franc Kramer, učitelj v Mariboru (okr. šol. svet). Arko Lavoslav, Amalietti Viktorija, Ambruš Ana, Avgustinčič Rajko, Benini Drago, Bizjak Franja, Blažič Stefan, Bregant Henrik, Bregant Marija, Cujnik Gabrijela, Čepe Fran, Čonč Josip, Čonč Franja, Črnko Jernej st., Črnko Jernej ml., Delak Pavla, Ferk Bogomir, Fras Pavla, Gninšek Edmund, Gornik Alojzija, GroBlinger Ognjeslav, Gselman Anton, Heričko Vekoslava, Ivanuš Valentin, Janež Mercedes, Jevšenak Antonija, Jug Vinko, Jurgl Antonija, Kavčič Fran, Klugler Ivan, Komavli Irma, Konečnik Franja, Košuta Josipina, Košutnik Silvester, Kovačič Edvard, Kotnik Fran, Kožuh Vilma, Kramer Fran, Kraševec Olga, Kregau Ljudmila, Križman Josip, Lasbacher Josip, Lesjak Davorin, Lešnik Josip, Lichtenvvallner Matija, Lutman Marija, Macarol Pavla, Majcen Alojz, Majcen Marija, Makuc Karel, Mohor Anton, Mohorko Ivan, Namestnik Anton, Osana Romana, Pajtler Josip, Puhr Josip, Rau-nicher Helena, RoberAna, Rojko Ljudmila, Roth Marija, Rozbaud Brunon, Rozman Ljudevit, Rustja Drago, Sardoč Adam, Skrbinšek Ignac, Skrbinšek Ljudmila, Skrbinšek Vladko, Soršak Olga, Spreitz Albin, Stani Tomaž, Stranjšak Angela, Stupan Milica, Trebše Zinka, Troha Pavla, Urbajs Marija, Vauda Mirko, Vauhnik Helena, Vodenik Simon, Vodošek Marjeta, Vrane Ernest, Žolgar Rozalija, Antonac Andrej, Sole: Fram, Hoče, Sv. Jakob v Slov. goricah, Limbuš, Sv. Marjeta ob Pesnici, Radvanje, Razvanje, Kamnica, Sv. Peter p. Mar. zasebna dekliška šola. (91) 28. Mežiška dolina. Poverjenik: Pavel Košir, šolski voditelj v Prevaljah. Doberšek Karel, Feinik Ivo, Fieler Vita, Gačnik Ivo, Golob Rudolf, Haderlap Mara, Hafner Urh, Kogelnik Franc, Komar Ludvik, Komel Josipina, Konečnik Zofija, Kert Eliza, Kordež Anica, Kosi Drago- jila, Košir Pavel, Lebič Ivan, Mencin Rudolf, Mihev Ivo, Močnik Ivo, Močnik Peter, Moderndorfer Vinko, Mlačnik Ignacij, Pečnik Ferdo, Pečnik Ida, Pečnik Olga, Ratej Franc, Simon Rudolf, Stres Feliks, Thuma Ivan, Trampuš Matilda, Verček Alojzija, Zega Joško, Šolsko vodstvo v Crni, Kuhar Janko, Dobrovc Jožef, Soli: Mežica, Guštanj. (37) 29. Mostar. Ilija P. Opačič, profesor. (1) 30. Novo mesto. Poverjenik: Martin Matko, nadučitelj v Novem mestu. Colja Alojzij, Dereani Vida, Gantar Ivan, Grad Janko, Hrovat Ivo, Hrovat Valči, Ivanetič Alojzij, Judnič Davorina, Kastelic Ema, Kopitar Ciril, Koželj Ludovik, Lahajner Niko, Lamut Anton, Lapajne Mara, Lobe Antonija, Lužnik Franc, Matko Martin, Menard Vilko, Meršol Zorka, Mervar Franc, Potočnik Marijana, Rajšp Magda, Smolik Marica, Sušnik Milena, Schvveiger Hedvika, Dr. Tiller Viktor, Verče Ivanka, Weber Alojzij, Hočevar Franc, Malešič Janko, Gimnazija Novo mesto, Okr. učiteljska knjižnica, Sole: Ajdovec, Ambrus, Bela cerkev, Birčna vas, Brusnice, Čatež, Dobrniče, Dolž, Dvor, Gaberje, Hinje, Karteljevo, St. Lovrenc, Mirna, Mirna peč, Nemška vas, Novo mesto (deška), Orehovica, Št. Peter, Podgrad, Prečna, Selo - Šumberk, Smuka, Soteska, Šmihel (deška), Šmihel (dekliška), Šmihel-Žužemberk, Stopiče, Sušice, Toplice, Trebnje, Valta vas, Zagradec, Žužemberk, Žvirče. (67) 31. Ormož. Poverjenik: Josip Rajšp, nadučitelj v Ormožu. Andrejka Urška, Belšak Ljudevit, Bezjak Simon, Bitenc Drago, Bratanič Franja, Dobernik Simon, Friedl Adolf, Gabršček Lucija, Gselman Roza, Hiti Zora, Irgolič Roza, Jagodič Ivanka, Klemenčič Vlado, Kosi Anton, Lehman Anda, Megla Milan, Mlinarič Zinka, Musek Ljudevit, Najžer Ivan, Papst Rihard, Pinterič Drago, Pinterič Kristina, Poplatnik Franc, Porekar Anton, Preindl Jakob, Rajšp Josip, Rosina Adolf, Šalamun Martin, Trstenjak Ana, Vaupotič Franja, Vennigerholz Friderik, Verč-kovnik Josip, Vittori Srečko, Okrajna učiteljska knjižnica, Šole: Sv. Lenart, Sv. Miklavž, Ormož, Središče, Sv. Tomaž, Velika Nedelja. (40) 32. Postojna. Šolske sestre v Trnovem. (1) 33. Prekmurje. Poverjenik: Janko Ko rž e, ravnatelj meščanske šole v Murski Soboti. Antauer Evgen, Ažmanova Jelka, Bantanova Ana, Benkovič Arpad, Berden Drago, Benkovič Ladislav, Cepuder Leo, Čižek Gustav, Črnko Draže, Cucek Josip, Čuček Franjo, Čuček Mira, Dujc Mirko, Droč Janko, Dolinarjeva Elvira, Engelsberger Viktor, Gaberc Anton, Gnusova Amalija, Hočevar Ciril, Ježovnikova Tončka, Jurko Rado, Justinova Leopoldina, Judnič Mara, Kalat Angela, Kaučič-Toroš Amalija, Kočar Karol, Kotnik Drago, Kotnik Josip, Kotnik Vilko, Kontler Julij, Korže Janko, Korošec Vida, Kreps Arnold, Lazar Tone, Madonova Olga, Minkuš Avgust, Nerima Aleks, Osterčeva Amalija, Ozmec Janko, Pavličeva Roza, Peršakova Anica, Prelogova Tilika, Poredoš Štefan, Po- žeger Avguštin, Požar Vaclav, Rusjan Ambrozij, Šprager Ferdo, Schmid-lechnerjeva Fanica, Tauzes-Oswaldova Minka, Titan Josip, Titan Ivan, Telkeš Andrej, Turk Fortunat, Trobej Joško, Trinajstič Ante, Veberjeva Josipina, Zorko Edvard, Zornova Olga, Okrajno glavarstvo (šolski oddelek) Sobota, Državna osnovna šola Sobota, Sola Mačkovce, Meščanska šola Sobota. (62) 31. Ptuj — desni breg Drave. Poverjenik: Ivan Žolnir, nadučitelj na deški osnovni šoli Ptuj — okolica. Benič Mavricij, Burja Rikard, Cesar Tončka, Culek Jože, Dostal Slava, Filipčič Marica, Gulin Milka, Hasl Drago, Janežič Ema, Jarc Franjo, Kasper Franjo, Kavčič Skalko, Kerbler Simen, Klenovšek Hinko, Kovač Albina, Kukovec Eliza, Lovrec Jože, Martinc Asta, Martinc Franjo, Mauer Lavoslava, Mrovlje Anuša, Osenjak Marija, Predika Marija, Rebolj Leopoldina, Sel Ivan, Šircelj Marija, Širok Armela, Vičič Stanko, Vrhovnik Marta, Žnidaršič Justa, Žolnir Ivan, Okrajna učiteljska knjižnica v Ptuju, Šole: Sv. Janž na Dravskem polju, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Majšberg, Ptuj — okolica (deška), Ptuj — okolica (dekliška), Šola: Sela, Sorec Karl, Pirh Klotilda, Toplak Ivana, Dular Marija, Belšak Blanka, Cizerl Mara, Grogi Srečko, Herbst Pavla, Herbst Pepca, Kokol Eliza, Kosi Mirko, Mlakar-Mešiček Nežica, Pogrujc Lojze, Premk Ivanka, Rakuž Martina, Svetlin Irma, Visenjak Trezka, Sola: Sv. Barbara, Mervič Milka. (57) 35 Ptuj — levi breg Drave. Poverjenik: Valentin Kajnih, učitelj na osnovni šoli Ptuj — okolica Baša Andrej, Bezjak Anica, Burja Ljudevit, Cepič Dragotin, Cilenšek Franjo, Čoki Ignac, Dolenc Leopoldina, Ferenčak Asta, Filipčič Marija, Fink Tone, Flere Pavel, Gabrijelčič Zofija, Gorup Franc, Gorup Josip, Hočevar Julka, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, Ivanuša Angela, Jančič Ivo, Jerše Štefka, Jurančič Bogdan, Jurman Marija, Jurtela dr. Franc, Kajnih Valentin, Kaukler Valentina, Kegl Vekoslav, Klemenčič Ivan, Kobal Ivana, Kocmut Alojzija, Kocmut Rudolf, Komac Rado, Komljanec dr. Josip, Kos Stefan, Koser Julijana, Kožuh Anton, Križaj Ivan, Krulc Ana, Lešnik Janko, Luknar Marijana, Majcen Mirko, Marinič Julka, Marinič Mirko, Mervič Dora, Peček Avgust, Perko Marija, Pertot Janko, Praprotnik Edvard, Predan Zvonko, Ramšak Franjo, Randl Roza, Senčar Mila, Svoboda Ivana, Sabec Angela, Šalamun Marija, Schalda Leopold, Scheligo Irma, Šerona Vinko, Stritar Albin, Štrucelj Vilma, Turk Alojzij, Voršič Mara, Učit. društvo za Ptuj in okolico, Drž. realna gimnazija v Ptuju, Mladika, Sole: Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Marko, Polenšak, Sv. Urban, Vurberg, Mestna deška osnovna šola, Mestna učiteljska knjižnica. (71) 36. Radovljica. Poverjenik: Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah. Flere Fran, Hude Drago, Iskra Zora, Jagodic Francka, Klavora Franjo, Kobentar Anton, Kokalj Janko, Mlekuž Vlado (2 izv.), Okrajna učiteljska knjižnica v Radovljici, Oman Erna, Pavlošič Minka, Pleničar Josip, Ramovš Antonija, Razingar Valko, Rupnik Ivica, Schiffrer Egidij, Zavrl Valentin, Zupanc Apolonija, Žagar Ivan, Sole: Begunje, Bohinjska Bela, Breznica, Dobrava pri Bledu, Dobrava pri Kropi, Dovje, Gorje, Jesenice (deška), Lesce, Leše, Ljubno, Ribno, Sv. Križ nad Jesenicami, Zasip, Meščanska šola Jesenice, Žagar Stanko. (36) 37. Rogatec. Poverjenica: Marta Sekirnikova, učiteljica v Rogaški Slatini. Cencič Josip, Cvetko Cilka, Glinšek Danica, Jarh Josip, Kit Ivan, Leban Rudolf, Ogrizek Marija, Predan Rudolf, Sekirnik Marta, Sekirnik Simon, Sekirnik Srečko, Sotošek Martin, Sotošek Zdravko, Stefanciosa Tone, Ukovič Dolores, Verk Miloš, Visenjak Jerica, Wretzl Karl, Okrajna učiteljska knjižnica, Sole: Rogatec, Rogaška Slatina, Sv. Rok, Žetale. (23) 38. Sevnica. Poverjenik: Fran Drnovšek, nadučitelj v Sevnici. Boštjančič Ana, Bras Marija, Drnovšek Fran, Jamšek Fran, Kladnik Jože, Kunej Marija, Likar Hinko, Morič Ruža, Narodna šola Rajhenburg, Narodna šola Sevnica, Schubert Angela, Štraus Marica, Tavčar Evlalija, Tomič Avgust, Križman Emil, Rauter Fran, Skalovnik Zora. (17) 39. Slovenjgradec. Poverj nik: Franc Vrečko, šol. ravnatelj v p. v Slovenjgradcu. Arnečič Alojzija, Arnuš Marija, Belina Alojzij, Barle Karel, Bregant Zmago, Cocianzig Karla, Cepin-Wut Anka, Dular Milka, Grmovšek Miloš, Kaffou Ignacij, Klinc Iva, Mithans Minka, Mlinšek Franc, Podvršnik Tone, Purkart Josip, Rogina Pavla, Rogina Pepca, Rozman Franc, Schechel Alojzij, Sovre Karel, Stanovnik-Grum Franja, Šalamun Simon, Sentjurc Ferdo, Šerbec Josip, Šinigoj Franc, Smid Matilda, Vaupot Tončka, Vrečko Franc, Okrajna učiteljska knjižnica v Slovenjgradcu, Šole: Št. Ilj pod Turjakom, Pameče, Razborje, Slovenjgradec (osnovna), Slovenjgradec (meščanska). (34) 40. Slovenska Bistrica. Poverjenica: Otilija Feigel, nadučite-Ijica v Slovenski Bistrici. Babšek Josip, Baučer Marica, Bratoš Fran, Ceh Bran mir, Feigel Otilija, Goričan Marija, Hinterlechner Karolina, Hribar Franja, Janžekovič Matko, Karbaš Fran, Koki Josip, Kukovič Anton, Leben Rozina, Lešnik Amalija, Logar Fran, Metlika Anton, Pehani Marija, Rainer Josip, Puc Franja, Sabati Josip, Schweigler Marija, Tomažič Ivan, Tomažič Božidar, Turnay Marija, Urbančič Alojzija, Živko Janko, Sola Sp. Polskava, Okrajna učiteljska knjižnica, Gabrijela Fisolič, Povh Stanko. (30) 41. Sodražica. Poverjenik: Mihajl Vrbič, nadučitelj v Sodražici. Blenkuš Alojzij, Čampa Angela, Lapajne Berta, Lovšin Iva, Markič Alojzij, Vodopivec Stanko, Volk Cilka, Vrbič Mihajl, Žitko Matko. Šole: Draga, Gora, Sv. Gregor, Sodražica, Trava. (14) 42. Srbija. Ministrstvo prosvete v Beogradu; Jovan P. Jovanovič, šef kabineta ministrstva prosvete; Uredništvo »Narodne Prosvete"; Mil. R. Majstorovič, učitelj, selo Vlaška p. Mladenovac; Steva Pivk, na-stavnik gimnazije v Ložnici. (5) 43. Šmaije. Poverjenik: Hinko Šumer, nadučitelj v Šmarju pri Jelšah. Bevc Fran, Blazinše'< Hinko, Cajnko Avgust, Debelak Dora, Goričan Marija, Jaklič Angela, Kovačič Jakob, Kramar Justina, Kregar Marija, Lecker Tilka, Lovrec Zinka, Medved Viktorija, Mušič Anton, Plhak Hugon, Smeh Lavoslav, Strašek Ivana, Sega Franjo, Sumer Hinko, Zupančič Ivanka, Soli: Sv. Vid, Šmarje. (21) 44. Šoštanj. Poverjenica: Cilka Trobejeva, učiteljica v Šoštanju. Bačič Bogomir, Dolenc Helena, Fister Julija, Janežič Gusta, Kristan Zmago, Kurnik France, Okorn Zofija, Piano Mara, Pokeržnik Ferdo, Rakovec Iva, Rozman Avgust, Stopar Vinko, Sola Šoštanj, Tajnik Miloš, Trobej Cilka, Vaupot Ernestina, Vihar Leopold, Vrbančič Zofija, Vrečko Martin, Meščanska šola v Šoštanju. (20) 45. Tolminski okraj, a) Tolmin-Cerkno. Poverjenik: Filip Podgornik, šolski vodja na Slapu ob Idrijci. Podgornik — Slap, Kalan — Tolmin, Silič - Tolmin, Giraldi — Tolmin, Marcuzzi — Tolmin, Obleščak — Tolmin, Jenko — Tolmin, Rakovšček — Sv. Lucija, Grželj — Sv. Lucija, Drekonja — St. Viška gora, Tavš — Ponikve, Grželj — Cerkno, Močnik — Cerkno, Mesar - Cerkno, Matelič—Tolmin. — b) Kobarid. Poverjenik: Fran Bogataj, nadučitelj v Kobaridu. Bogataj F. — Kobarid, Bogataj V. — Kobarid, Gorjup — Borjana, Ivančič - Idrsko, Ivančič —Trnovo, Miklavič — Livek, Rutar — Sužit. — c) Bovec. Poverjenik: Fran Uršič, nadučitelj v Bovcu. Uršič — Bovec, Trebše — Srpenica, Trebše — Zaga, Rautar - Zaga, Mlekuž - Bovec, Miklavič - Bovec, Uršič - Bovec, Pevsko društvo „ Rombon" (2 izvoda) Bovec, Uršič - Strmec, Cičigoj — Kal, Klampfer — Plužna, Mladič — Log, Strguljc — Čezsoča, Logar — Soča, Carli — Soča. (38) 46. Trst in okolica. Poverjenik: Anton Germek, mestni učitelj pri Sv. Ivanu 950. — Sv. Jakob-Trst: Čok, Žgur, Vouk, Ribičič, Sancin J., Slekovec, Nagu, Lah, Svagelj, Arrigler, Perhauc, Dolenc, Pfeifer, Hartman, Dellasavia, Logar. — Barkovlje: Kraševic, Culot, Humplik, Scheimer, Sedevčič O., Posega J., Starec. — Bazovica: Cibic, Čok, Kiinstler, Prešel — Gropada: Čok Ana, Čok Albert. — Katinara: Čok J., Čok L, Čok M., Valentič, Sancin, Širok. — Opčine: Gorkič, Keber, Križman, Daneu, Starčevič. — Prosek: Kosovel, Furlan, Martelanc T., Martelanc J., Martelanc A., Sosič, Pertot, Grilanc. — Rojan: Fonda, Noth, Sedevčič L., Čermelj-Vouk, Švagelj, Širok, Vodopivec, Stubel, Gruntar. — Skedenj: Godina L., Godina I., Sancin A., Sancin C., Birsa, Gerbec. — Trebče: Miklavčič. — Vrdela: Daneu, Trobec, Rode, Brana, Germek, Požar, Peternel, Košir, Čok, Pahor. — Sv. Križ: Košuta, Caharija, Čermelj, Sorre. (78) 47. Vipavski sodni okraj. Poverjenik: Ivan Mercina, šolski vodja v Ložah pri Vipavi. Bratovš Dora v Vipavi, Kalin Julka v Vipavi, Skala Ljudmila v Vipavi, Justin Iva na Slapu, Fajgelj Ljudmila na Planini, Knap Anton v Vrabčah, Bianchi-Mohorčič Marica v Sturjah, Jamšek Darinka v Šturjah, Kmet Herman v Podkraju, Šelj Franc na Colu, Bolčina Marica na Colu, Trošt Jože v St. Vidu, Rudolf Ema v St. Vidu, Balanč Fanika v Lozicah, Mercina Ivan v Ložah, Mercina Fran na Gočah, Poljšak Srečka na Erzelju, Grilc Marija v Podragi, Šole: Vipava, Slap, Budanje, Podkraj, Lože, Goče, Erzelj, Podraga. (26) 48. Vransko. Poverjenik: Ivan Kramar, nadučitelj na Vranskem. Kramar Ivan, Urek Ivan, Jakše-Kolšek Belijana, Sevnik Julče, Wudler Marica, Železnik Adela, Svetina Ida, Karba Milena, Podboj Draga, Šušteršič Jožica, Gorišek Simon, Lušin Lojze, Zdolšek Bogomir, Zotter Ivan, Miklič Minka, Mejovšek Rado, Brišnik Jana, Novak Fan:, Rojnik Marija, Samobor Ivana, Koch Dorče, Lavrič Mara, Ahtik Josipina, Virant Julka, Okrajna učiteljska knjižnica, Šole: Braslovče, Letuš, Marija Reka,. Polzela. (29) C. Pregled članov „Slovenske Šolske Matice" v letu 1922.* 1. Bačka 1 ( —) 2. Brežice 32 •(+ 3) 3. Celje 64 (- 5) 4. Črnomelj 28 (— 1) 5. Goriški okraj 85 (+ 40) 6. Gornji grad 20 (—) 7. Gornja Radgona 25 ( —) 8. Gradiščanski okraj 2 (+ 2) 9. Idrija 45 (- 6) 10. Istra 4 (- 9) 11. Kamnik 69 ( - 4) 12. Kočevje 45 ( - 5) 13. Konjice 40 (+ 6) 14. Kozje 26 (- 12) 15. Kranj 96 (+ 24) 16. Krško 77 (+ 15) 17. Laško 53 (-5) 18. Sv. Lenart 30 (—) 19. Litija 38 (+ 12) 20. Ljubljana — mesto 348 (— 93) 21. Ljubljana - okolica 91 (— 28) 22. Ljutomer 46 (+ 1) 23. Logatec 49 (+16) 24. Marenberg 30 (— 3) 25. Maribor — mesto 84 (+ 8) 26. Maribor — učiteljišče 333 (+ 125) 27. Maribor -— okolica 91 (— 1) 28. Mežiška dolina 37 (— 1) 29. Mostar 1 (+1) 30. Novo mesto 67 (+ 4) 31. Ormož 40 (— 4) * Število v oklepaju pomeni napredovanje oziroma nazadovanje članov v primeri j. letom 1921. 32. Postojna 1 (+ 1) 33. Prekmurje 62 ( - 8) 34. Ptuj — desni breg Drave 57 ( - 5 ) 35. Ptuj — levi breg Drave 71 (—11) 36. Radovljica 36 (—1) 37. Rogatec 23 (— 1) 38. Sevnica 17 ( 5) 39. Slovenjgradec 34 (—4) 40. Slovenska Bistrica 30 (— 4) 41. Sodražica 14 ( — 1) 42. Srbija 5 (—) 43. Šmarje 21 (— 1) 44. Šoštanj 20 (+ 3) 45. Tolmin 38 (—) 46. Trst 78 (— 4) 47. Vipava 26 ( — 10) 48. Vransko 29 (+4) Skupno število članov za leto 1922. znaša 2559 proti 2553 članom preteklega leta. Število letošnjih članov je torej narastlo za 6 v primeri z lanskim letom. Č. Občni zbor Slov. Šol. Matice se je vršil v sredo, 12. aprila 1922 z začetkom ob 14. uri v osnovni šoli na Ledini v Ljubljani. Navzočih je bilo kljub slabemu vremenu, ki je bilo dan poprej, in kljub slabim potom vendar še zadostno število članov. Po pozdravu je ugotovil predsednik dr. Pivko na podlagi § 20. društvenih pravil sklepčnost in prešel takoj na dnevni red. V svojem govoru ni imel namena podati kritike niti smernic; hotel je le opozoriti, da je tekom občnega zbora treba rektifikacije pravil, ki imajo zastarelo besedilo, katero naj se času primerno formulira. Nato omeni izredni občni zbor, na katerem je bil radi smrti ravn. Schreinerja izvoljen za predsednika. Končno opraviči sklicanje občnega zbora v velikonočnem času, dasi je bil doslej običaj, da se je vršil občni zbor vedno v božičnem času. To pa je bilo treba storiti največ radi računov, ki jih v preteklem Božiču še ni bilo mogoče skleniti, in tudi radi drugih okolščin (zastanek dela v tiskarni itd.), radi česar odbor svojih del še ob Novem letu 1922 ni imel završenih. Tajnik dr. Kovačič je poročal, da so bila na občnem zboru, ko je bil izvoljen novi predsednik, izpopolnjena namesto umrlih odbornikov tudi njihova odborniška mesta, in sicer so stopili v odbor kot odbornika prof. Mar. Štupca in ravn. Ant. Dokler, kot namestniki vse-učil. prof. dr. K. O z v a 1 d, višji šolski nadzornik E. G a n g 1 in šolski nadzornik Pavel Flere, kot pregledovalci računov pa učitelja Ven d. Sadar in Al. K e c e 1 j. — Članov je štelo društvo v zadnjem poslovnem letu 2553, in sicer 14 ustanovnih in 2539 rednih; njih število se je tedaj zvišalo v zadnji poslovni dobi za 407 rednih članov. Smer, ki je bila podana odboru na zadnjem občnem zboru, je bila pridržana; ni bilo mogoče le prirejati skupnih počitniških potovanj in to radi prometnih težkoč ter radi ogromnih nepremagljivih stroškov, ki bi nastali iz njih. V literarnem oziru je odbor izpolnil vse, kar mu je bilo na zadnjem rednem občnem zboru naročenega. Ko je bil podan še na kratko program za prihodnjo dobo, je bila izrečena zahvala ministrstvu prosvete, poverjeništvu za prosveto in vere, zdravstvenemu odseku za Slovenijo in ljubljanskemu magistratu za izdatne podpore, končno pa tudi slovenskim časnikom za priobčevanje društvenih objav, predvsem „Uči-teljskemu Tovarišu". — Ko je podal predsednik k tajnikovim izvajanjem še nekaj pojasnil, je bilo tajnikovo poročilo odobreno. Blagajnik ravnatelj Dimnik je poročal, da je bilo v zadnji poslovni dobi dohodkov 242.848'09 K, izdatkov 241.420‘19 K, ali skupnega denarnega prometa 484 26828 K, torej krog pol milijona kron; 31. decembra 1921 je bilo prebitka 4.627‘90 K. Vendar je bil prebitek le navidezen, ker je Učiteljska tiskarna predložila po sklepu računov še tro-škovnike za tisk knjig za leto 1921; nekaj te svote je že poplačane, vendar ima še društvo vedno dolgove v znesku 11.480 Din. Po nekaterih pojasnilih, da društvo kljub temu ni pasivno, ker ima še veliko knjižno zalogo, ki je mnogo več vredna nego navedeni dolg; da se dolg poplača gotovo tekom leta 1922. z izredno prodajo knjig, kolikor se da prekal-Kulirati iz dosedanjega odjemanja knjig; da Učiteljska tiskarna even-tuelno prevzame del knjižne zaloge s 25%nim popustom, s čimer bi se dolg kril, se blagajnikovo poročilo odobri. Pregledovalci računov so predlagali blagajniku odvezo; sprejeto. Dodatno k blagajnikovemu poročilu poroča višji šolski nadzornik G a n g 1, da vlada ponekod nerazpoloženje za slučaj, da bi se letnina zvišala. Zato poziva na izdatno in vztrajno agitacijo, pri čemer naj se povdarja veliki pomen Matičinega dela. Nato je bil sprejet njegov predlog, da se po potrebi zviša letnina, vendar največ na letnih 20 Din. Pred volitvami so bila času in razmeram primerno rektificirana pravila. Popravljene določbe se glase v novi stilizaciji takole: § 1, 1. odstavek: Slov. Sol. Matica je pedagoško-književno društvo, ustanovljeno za vse slovensko ozemlje. § 2, b) Objava ..Pedagoškega Zbornika". § 8. Društvo upravlja kot upravni odbor predsednik in 8 odbornikov, ki se volijo za triletno dobo. Razen tega voli občni zbor tri odborniške namestnike. Če izstopi kakorkoli kak odbornik iz odbora, stopi njegov namestnik na njegovo mesto. § 20, 1. odstavek. Vsako tretje leto je redni občni zbor v 1. polletju. Ustanovnina je bila zvišana na 400 Din za nove ustanovnike, stari imajo doplačati enkrat 200 Din ali pa letno polovico letnine. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, le namesto prof. Mar. Štupčeve je stopil v odbor učitelj Pavel Plesničar. Občnega zbora se je udeležil tudi delegat ministrstva prosvete, g. Jovanovič, ki ga je predsednik pozdravil med živahno aklamacijo zborovalcev. Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je predsednik zahvalil zborovalce za poset občnega zbora, jim zaklical: „Na svidenje čez tri leta!" in zaključil občni zbor. Odborovi seji ste se vršili v letu 1922. dve, in sicer prva takoj po občnem zboru, druga pa 2. novembra 1922. Na odborovi seji, ki je sledila občnemu zboru, se je novi odbor konstituiral tako-le: Predsednik: dr. Ljudevit Pivko, podpredsednik :Fran Gaberšek; tajnik: d r. Maks Kovačič; blagajnik: Pavel Plesničar; knjižničarka: Vita Zupančičeva; odborniki : Ljudevit Černe j, Anton Dokler, Jakob Dimnik in Pavel Košir; odborniški namestniki: Pavel Flere, E n g e 1-bert G a n g 1 in dr. Karl Ozvald; pregledovalca računov: Alojz Kecelj in Vendelin Sadar. Od sklepov te seje bi bilo omeniti: Rokopise za Pedag. Zbornik morajo strokovnjaki, ki jih dobijo v oceno, predložiti društvenemu odboru, ki še le končno dovoli natis v Zborniku. — Rokopis šolskega nadzornika Finka z metodično razpravo o pouku slovenščine v šolah z nemškim učnim jezikom se odstopi uredništvu ..Popotnika". Sklep je bil izvršen. — Končno so se oddali strokovnjakom v oceno rokopisi: Botanični slovar, Pouk tuj ih jezikov (bivši šol. nadzornik M. Sijanec) in Ukoslovje matematike (f L. Lavtar). Iz poročil in ukrepov na seji dne 2. novembra 1922. posnemamo: Odbor je odobril zapisnik zadnjega občnega zbora in zadnje seje. — Temu so sledila poročila o publikacijah za leto 1922. Izmed njih bo Benkovičev „B otanični slovar" pripravna pomožna knjiga, posebno še radi tega, ker Glovvackega „Flore“, ki je izhajala svojčas v S. S. M., ni mogoče končati, kajti rokopis so sorodniki Glovvackega v Galiciji izgubili. — Blagajna je izkazovala od zadnje seje dohodkov 37'643'55 Din ter izdatkov 28.300'01 Din, tako da znaša prebitek 9343'54 Din. Dolgovi za publikacije leta 1921. so poplačani. Društvo je po prijaznosti ljubljanskega mestnega šolskega sveta oziroma magistrata dobilo svojo lastno sobo v I. mestni deški osnovni šoli na Ledini v Ljubljani; tu sta spravljena društvena knjižna zaloga in društveni arhiv. — Za leto 1923. izidelo te-Ie knjige: „Telo-v a d b a“ — zaključni del II. stroke, Vales: »Poskusi iz rastlinstva in r u d n i n s t v a* ali pa Košir: „Šolsko vrtnarstvo in kmetijski pou k“, dr. J. Bezjak: „D u š e s 1 o v j e in vzgojeslovje" (knjiga, ki bo porabna tudi kot šolska knjiga na učiteljiščih), I. zvezek »Pedagoških klasikov": John Locke: Spisi (v prevodu prof. dr. Jerovška) ter Letopis. Pedagoški Zbornik za to leto izostane. Ker je treba iz spisov J. A. Komenskega napraviti izbor, se ni mogla začeti zbirka »Pedagoških klasikov" z izdajo tega pisatelja, kakor je bilo svoj čas sklenjeno, nego bo sledil J. Locke-u še prevod Spencerjeve „Education“ (Vzgoja), tako da počnejo izhajati spisi Komenskega s publikacijami za leto 1927. — K temu še iz 1 i t e r a r- nega programa za poznejši čas: Zemljepis naše države najbrž v S. S. M. ne izide, ker začneta učitelja Plesničar in Grum v kratkem z izdajo tozadevnega dela. — Natis metodike računstva 'f L. Lavtarja je za enkrat še tudi problematičen, spisuje pa, kakor se poroča, krajše in porabnejše ukoslovje računstva mariborski učit. prof. Vrščaj, ki ga bo menda prepustil S. Š. M. — Naprosil pa se je šol. nadzornik Fink, da pripravi 2. izdajo svojega „Ukoslovja v elementarnem razredu" ter „Posebno ukoslovje slovenščine v osnovni šoli", ker naklada teh knjig že pohaja. — Končno se je zvišal po ključu „Društva leposlovcev" pisateljem času primerno honorar, in sicer na originalne spise 375 Din za tiskovno polo, za prevode 250 Din, za poročila v Letopisu 200 Din. Tajnik dr. M. Kovačič. D. Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig »Slovenske Šolske Matice". 1901. Prodajalna cena 1. Pedagoški Letopis, I. zvezek1.................................Din —•— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Zgodovina pedagogike, obča pedagogika in pomožne vede (H Schrei-ner) b) Latinščina (dr. J. Tominšek), c) Prirodopis (J. Koprivnik), č) Prirodoslovje JFr. Hauptmann), d) Risanje (Jož. Schmoranzer). e) Zenska ročna dela (P. pl. Renzenberg). II. Teme in teze pedagoških poročil o priliki uradnih učiteljskih skupščin. III. Poročilo o društvenem delovanju. IV. Imenik društvenikov. 2. Ilešič dr. Fr.: O pouku slovenskega jezika.1 Njega dosedanje smeri in bodoča naloga........................... „ —'— 3. Apih J.: Zgodovinska učna snov za ljudske šole. 1. snopič. (Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožna knjiga za ljudskošolske učitelje. I. del.)........................ „ 5' — 1902. • 1. Pedagoški Letopis, II. zvezek1..................................„ —*— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Nemščina kot drugi deželni jezik (dr. J. Bezjak), b) Grščina (dr. Jos. Tominšek), c) Računstvo (L. Lavtar), č) Zemljepisje (Fr. Orožen), d) Prostoročno risanje (Jož. Schmoranzer). II. Razprava. Kernova teorija o osebku in povedku (dr. J. Bezjak). III. Statistika ljudskih šol 1. 1870., 1880. in 1890. Po uradnih izvestjih statističnega osrednjega urada sestavil M. J. Nerat. IV. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah 1. 1902. V. Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice" 1. 1902. VI. »Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. 2. Učne slike k ljudskošolskim berilom, I. del: Učne slike k berilom v Začetnici in v Abecednikih........................ 5’— 3. Apih-Bežek, Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 2. snopič. (Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožna knjiga za ljudskošolske učitelje, I. del.)......................... 5" — 1. Pedagoški Letopis, III. zvezek1 ..............................Din —' — Vsebina. I. Pedagoško slovstvo, a) Računstvo (L. Lavtar). b) Telovadba (dr. Jos. Tominšek). II. Razpravi. a) Kernova teorija o predmetu in prislovju (dr. J. Bezjak), b) O šolskih izprehodih, izletih in potovanjih (J. Koprivnik). III. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah 1.1903. IV. Poročilo o delovanju „Slov. Šolske Matice" 1. 1903. V. ..Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. . 2. Učne slike k ljudskošolskim berilom, II. del, I. snopič: Učne knjige k berilom v Schreiner-Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del, in v Josin-Ganglovem Drugem berilu.............................. „ 5'— 3. Schreiner H., Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. Nauk o formalnih stopnjah .................................................. 6'— 4. Apih-Bežek, Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 3. snopič. (Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožna knjiga za ljudskošolske učitelje. I. del.)......................... „ 5'— 1904. 1. Pedagoški Letopis, IV. zvezek.................................. 6'— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Verouk (A. Kržič). b) Zgodovina (Jožef Fistravec). c) Nazornj pouk (Dragotin Pribil), d) Prostoročno risanje (Josip Schmo-ranzer). e) Petje (H. Druzovič). II. Razpravi, a) Še nekaj o Kernovi teoriji in o nekaterih drugih slovniških vprašanjih (dr. J. Bezjak), b) Najnovejša struja o metodi prirodopisnega pouka (J. Koprivnik). 111. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah 1. 1904. IV. Poročilo o delovanju ^Slovenske Šol. Matice" 1. 1904. V. „Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. 2. Učne slike k ljudskošolskim berilom, II. del, 2. snopič: Učne slike k berilom v Schreiner - Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del in v Josin-Ganglovem Drugem berilu........................ „ 5’— 3. Apih - Bežek, Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 4. snopič. (Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožna knjiga za ljudskošolske učitelje. I. del.) ................................. 5'— 1905. 1. Pedagoški Letopis, V. zvezek................................„ 6‘— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Začetni pouk v čitanju in pisanju (Fr. Gabršek), b) O slovstvu za mla- dino (Josip Brinar). II. Razpravi, a) Umetniška vzgoja (Josip Schmoranzer). b) O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnocvetkah, semenčnicah ali semenoplodnicah. (Phanerogamae, Spermatophyta.) (Janez Koprivnik). III. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah 1. 1905. IV. Poročilo o delovanju ..Slovenske Sol. Matice" 1.1905. V. ,.Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik dru-štvenikov. 2. Učne slike k ljudskošolskim berilom, II. del, 3. snopič: Učne slike k berilom v Schreiner - Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del, in v Josin-Ganglovem Drugem berilu ...........................Din 5' — 3. Majcen Gabriel, Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 1. snopič. (Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. I. del.)............................" . . . . » 5" — 4. Apih-Režek in Potočnik dr. M., Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 5. snopič. (Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožna knjiga za ljudskošolske učitelje. I. del.) ... „ 5'— 1906. 1. Pedagoški Letopis, VI. zvezek...................................... 6' — Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Zgodovina peda- fogike; obča pedagogika in njene pomožne vede (H. chreiner. b) Začetni pouk v čitanju in pisanju (Konec.) (Fr. Gabršek.) II. Razprave, aj O pouku latinskega jezika (dr. Jos. Tominšek), b) Javen telovadni nastop (I. Kren, poslovenil I. Bajželj.) III. Teme in teze pedagoških in drugih poročil za 1. 1906. IV. Poročilo o delovanju ..Slovenske Šolske Matice" 1.1906. V. ..Slovenske Šolske Matice“ upravni odbor in imenik društvenikov. VI. Letno izvestje „Društva slovenskih profesorjev" za 1. 1906. 2. Bezjak dr. J., Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli, 1. snopič. (Didaktika [Obče in posebno ukoslovje] I. del)..................................... 6'— 3. Druzovič Hinko, Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] II. del.) . . „ 6'— 4. Majcen Gabriel, Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 2. snopič (konec I. dela). (Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. I. del.).................................. ,, 5'— 5. Potočnik dr. Matevž, Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 6. snopič (konec). (Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. 1. del.).................. „ 5’ — 1907. 1. Pedagoški Letopis, VII. zvezek .................................Din 6'— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Prijegled savre-mene hrvatske omladinske književnosti (Rudolfo Franjin Magjer). II. Razprave, a) O fonetiki v ljudski šoli (H. Druzovič). b) Potopis — najprimernejša oblika pri po-davanju zemljepisne tvarine v ljudski šoli (M. Lichten-vvallner). c) Gimnazijske študije v dobi našega preporoda (priobčil dr. Fran Ilešič). III. Teme in teze poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah leta 1907. IV. Poročilo o delovanju^ ^Slovenske Šolske Matice" 1. 1907. V. »Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. VI. Letno izvestje „Društva slovenskih profesorjev". 2. Bezjak dr. J.: Posebno ukoslovje slovenskega učnega fezika v ljudski šoli, 2. snopič (konec). (Didaktika Obče in posebno ukoslovje] I. del.)........................... „ 8'— 3. Černej Ljudevit, Stupica B. in Schreiner Ljudmila, Na- zorni nauk za drugo in tretje šolsko leto, I. snopič. Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. II. del . „ 5'— 4. Pribil Dragotin, Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere, I. Teoretični del......................... „ 6— 1908. 1. Pedagoški Letopis, VIII. zvezek............................. „ 6-— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Prirodoslovje (Fran Hauptmann), b) Prijegled hrvatskih pedagoških časopisa u godini 1908. ^Rudolfo Franjin Magjer). II. Razprave. a) Prvi avstr, shod za otroško varstvo (Franc Milčinski), b) Preosnova avstrijskih srednjih šol (dr. Jos. Tominšek), c) Hrvatski narodni vezovi (Jelica Be-lovič-Bernadzikovvska). III. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah 1. 1908. IV. Poročilo o delovanju v„Slovenske Šolske Matice" leta 1908. V. ..Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. 2. Gabršek Fr., Dimnik J. in Heric Jos., Nazorni nauk za drugo in tretje šolsko leto, 2. snopič. (Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. II. del.) .... „ 5‘— 3. Pribil Dragotin, Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere, II. Praktični del......................6'— 4. Lichtenvvallner M., Prosto spisje v ljudski šoli, 1. snopič . 6'— 5. Poljudnoznanstvena knjižnica, I. zvezek. (Čadež dr. Fran, Skrivnost radioaktivnosti)......................... 5 — 1909. 1. Pedagoški Letopis, IX. zvezek . .......................Din 6‘— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo. Pouk francoščine in modernih jezikov sploh (Friderik Juvančič). II. Razprave. a) O glasbeni vzgoji s posebnim ozirom na ljudsko šolo (H. Druzovič). b) Prve učiteljske skupščine na Slovenskem (dr. Fr. Ilešič). III. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah 1. 1909. IV. Poročilo o delovanju Slovenske Šolske Matice" za 1. 1908. V. ..Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. 2. Nazorni nauk za drugo in tretje šolsko leto, 3. snopič. (Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. II. del.) . „ 5‘— 3. Lavtar Luka, Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli, (Navodilo ..Računicam za ljudske šole. Spisal Luka Lavtar".) — (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] III. del.)..................... „ 5'— 4. Lichtenvvallner M., Prosto spisje v ljudski šoli, 2. snopič „ 6'— 5. Poljudnoznanstvena knjižnica, II. zvezek. (Pivko dr. Ljudevit, Zgodovina Slovencev, 1. snopič) „ 6'— 1910. 1. Pedagoški Letopis, X. zvezek.................................. 6'— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Zgodovina (Fr. Fink). b) Dečja književnost srpska (dr. Milan Sevic). II. Razprave. a) O seksualni vzgoji (H. Schreiner). b) O glasbeni vzgoji z ozirom na učiteljišča in srednje šole (H. Druzovič). c) Narečje in književni jezik v šoli (dr. Fr. Ilešič). III. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah J. 1910. IV. Poročilo o IV. občnem zboru ..Slovenske Šolske Matice". V. Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice". JVI. Upravni odbor in imenik društvenikov ..Slovenske Šolske Matice". 2. Lavtar Luka, Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli, 2. snopič. (Navodilo .Računicam za ljudske šole. Spisal Luka Lavta r“.) — (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] III. del.................. „ 5'— 3. Vales Alfons, Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi . 5’— 4. Poljudnoznanstvena k n ji ž n i c a, III. zvezek. Pivko dr. Ljudevit, Zgodovina Slovencev, 2. snopič ... „ 6’— 1911. 1. Pedagoški Letopis, XI. zvezek................................ 6'— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Vzgojeslovne no-vine (dr. Karel Ozvald). b) Prirodopisje (A. Vales). c) Prostoročno risanje (J. Schmoranzer). II.' Razprave, a) Šola delavnica (M. Lichtenwallner). b) Praktična vzgojna skrb brez vzgojnoskrbnega zakona (Fran Milčinski). c) Osma štajerska deželna učiteljska konferenca iLu-dovik Černej). III. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah 1. 1911. IV. Poročilo * o delovanju „Slovenske Šolske Matice". V. Upravni odbor in imenik društvenikov „ Slovenske Šolske Matice”. 2. Ukoslovje računanja, 3. snopič, spisal prof. L. L a v t a r D n 5' — 3. Zgodovina Slovencev v 19. stol., spisal dr. L ju d. P i vk o „ 6'— 4. Zrakoplovstvo, spisal prof. J. Zupančič . . . . „ 5'— 1912. 1. Pedagoški Letopis, XII. zvezek............................ 6'— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Verouk (Anton Kržič). b) Spisi za mladino (Josip Brinar), c) Zemljepis (prof. M. Pirc), č) Prostoročno risanje (J. Schmoranzer). II. Razprava. Pedagoško in psihološko izobraževanje bodočih učiteljev w(dr. K. Ozvald). 111. Poročilo o delovanju ..Slovenske Šolske Matice" za letov1912. IV. Poročilo o V. občnem zboru ..Slovenske Šolske Matice". V. „ Upravni odbor in imenik društvenikov ..Slovenske Šolske Matice". 2. Posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka. Spisal šolski svetnik prof. France Hauptmann . . „ 8'— 3. Domoznanstveni pouk v ljudski šoli. Šestavila Eli za Kukovec............................ .... • • • n 6'— 4. Flora slovenskih dežel. Sestavil Julij G 1 o w a c k i, uredil d r. L. P o 1 j a n e c......................... 5'— 1913. 1. Pedagoški Letopis, XIII. zvezek............................ 6.— Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Prirodoslovje (Fr. Hauptmann), b) Spisi za mladino (Josip Brinar). II. Razprave, a) Eksperimentalna psihologija in eksperimentalna pedagogika (dr. K. Ozvald). 'b) Predavanja pri prvem počitniškem tečaju v Ljubljani leta 1912 (dr. Gvidon Sajovic). III. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščjnah 1. 1912-13. IV. Poročilo o delovanju ..Slovenske Šolske Matice" leta 1913. V. Upravni odbor in imenik društvenikov ..Slovenske Šolske Matice". 2. Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom. I. zvezek. Druga izdaja. Sestavil Viktor Bežek . . . „ 10’— 3. Obče in posebno ukoslovje računanja. 4. snopič. Spisal prof. Lulca Lavtar.......................................... 5'— 4. Flora slovenskih dežel. II. Sestavil Julij Glovvacki, uredil d r. J. P o 1 j a n e c.............................. 5’— 1914. 1. Pedagoški Letopis, XiV. zvezek................_. . . . Din 6'— Vsebina: Svetovna vojna in ..Slovenska Šolska Matica". I. Pedagoško slovstvo, aj Učiteljska knjižnica o delovni šoli (Pavel Flere). II. Razprave, a) Sodobno stanje vzgojeslovnega in dušeslovnega prizadevanja v Nemcih (dr. K. Ozvald). h) Kako naj se navaja mladina, da bo „tudi po izstopu iz šole rada in s pridom čitala? (L. Cernej). c) Zrak in njegove sestavine (J. Bračun). III. Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice" 1. 1914. IV. Upravni odbor in skupni pregled društvenikov ..Slovenske Šolske Matice". 2. Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom. 2. zvezek. Sestavil Viktor Bežek'....................................„ —'— 1915. 1. Pedagoški Letopis, XV. zvezek................................„ 6’— Vsebina: I. Sodelovanje slovenskega učiteljstva pri svetovni vojni (sestavil Jos. Schmoranzer). II. Mladinsko skrbstvo oziroma mladinska zavetišča (sestavil H. Schreiner). III. Poročilo o delovanju ..Slovenske Šolske Matice" 1. 1915. IV. Skupni pregled društvenikov ..Slovenske Šolske Matice". 2. Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom. 3. zvezek. Sestavil Viktor Bežek.....................................„ 10'— 1916 — 1918. \ 1. Pedagoški Letopis, XVI. zvezek.................................. 6-— Vsebina: I. Preosnova jugoslovanskega vzgojstva v zmislu demokratizma (sestavil H. Schreiner). II. v Odličnim Matičarjem v spomin. III. Občni zbor S. Š. M. IV. ^Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. 2. Občno ukoslovje z umoslovnim uvodom. I, del, Sestavil Viktor Bežek'.............................................10’— 1919. 1. Pedagoški Letopis, XVII. zvezek..............................Din 6'— Vsebina: I. Novo življenje — nove naloge (dr. Karel Ozvald). II. ..Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. 2. Občno ukoslovje z umoslovnim uvodom. II. del. Sestavil Viktor Bežek..............................................„ 6‘— Razprodano. 3. Skrbstvena vzgoja. Uredil H. Schreiner1 . . Din —'— Vsebina: Predgovor, a) O pomenu in vzgoji gluhonemih (Fr. Grm), b) Vzgoja slepcev (Minka Skaberne). c) Načelni podatki o vzgoji zanemarjene mladine (Fran Povše). č) Skrbstvena vzgoja mladine (Adolf Sadar). d) Vzgojevališče za zanemarjeno mladino (Adolf Sadar). e) Pomožna šola za manjnadarjene (Anica Lebar). 1920. 1. Pedagoški Letopis, XVIII. zvezek................................... 6’—■ Vsebina: 1. Članki: Jan Amos Komensky (dr. K. Ozvald). Henrik Schreiner (Jos. Schmoranzer). H. Schreiner kot prirodopisec in prirodoslovec (A. Vales). Neko! ko osebnih spominov na ravnatelja Schreinerja (Ljud. Černej). Bežek slovenski psiholog (dr. France Weber). Ivan Macher (dr. R. Mole). Ivan Kruleč (Jakob Dimnik). II. Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje (dr. Ljudevit Pivko). III. Občni zbor S. Š. M. 2. Fr. Fink: Posebno ukoslovje slovenskega učnega je- zika v osnovni šoli.........................................„ 8"— 3. Dr. Ljudevit Pivko - Adolf Schaup: Telovadba. 1. snopič „ 10‘ — 4. Jakob Dimnik: „Imenik društvenikov“ in Zaznamek za- loženih knjig ..Slovenske Šolske Matice"....................„ 1‘— 1921. 1. Pedagoški Zbornik (Letopis), XIX. zvezek........................„ 10'— Vsebina: f Kralj Peter I., Osvoboditelj. I. Razprave. Prirodoslovna izobrazba in vzgoja (dr. Simon Dolar). Vpliv matematike na duševno življenje narodov (Rihard Zupančič). O humanistični izobrazbi (dr. Janko Bezjak). Milje — njegova moč in meje (dr. K. Ozvald). L. N. Tolstoj pa njegova filozofija o življenju (Franjo Zgeč). II. Poročila. Novejše slovstvo za mladino (Josip Brinar). Individualna, socialna, delovna pedagogika — troje sodobnih gesel (Pavel Flere). Na Vidov dan (Silvo Kranjec). III. Ocene novih učbenikov. 2. Fr. Fink: Posebno ukoslovje pouka v element?rnem razredu osnovnih šol.1 (Prireja se druga izdaja.) „ —*— 3. Dr. Pivko - Schaup: Telovadba. 2. snopič........................„ 10' — 4. J. Dimnik: Letno poročilo za leto 1921..........................„ 1'— 1922. 1. Pedagoški Zbornik (Letopis), XX. zvezek .......................n 12'— Vsebina: I. Članki in razprave, a) K. Ozvald: Kdo je izobražen ? b) Dr. Stane Rape: Učitelj in univerzitetna izobrazba, e) Alojzija Stebi: Zamorjene sile. č) Franjo Čibej, stud. phil.: Pota in razpotja v sodobnem »mladinskem gibanju11, d) Fr. Fink: Metodične smernice za pouk slovenščine pri Neslovencih. II. Kuiturni pregled, a) Franjo Zgeč, stud. phil.: Akademski socialno - pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani, b) K. Ozvald : Zbornik za pučku prosvjetu. c) K. Ozvald : Hriščanska zajednica mladih ljudi, č) Dr. L. Poljanec: Današnje stanje meščanskih šol v Sloveniji, d) K. Ozvald: Ob tridesetletnici „Nastavnog Vjestnika11. e) K. O.: Prvi doktor pedagogike. 2. Fr. Fink: Posebno ukoslovje zemljepisnega pouka na osnovnih šolah...........................................Din 10' — 3. Dr. Ljudevit Pivko - Adolf Schaup ; Telovadba. II. stroka. Orodnevaje............................................... „ 12' — 4. Al. Benkovič: Slovensko - latinsko - nemški rastlinski imenik slovenskih dežel...................................„ 8'— Posebej je izdala in založila »Slovenska Šolska Matica": 1. Navodilo k 1. zvezku »Računice za obče ljudske šole, sestavil A. Črnivec11. — Priredil A. Černivec, dr. F r. 11 e š i č in J. Janežič. V Ljubljani 1902. . Din 3'— 2. Spominski list za učence, oziroma učenke....................„ 0'50 3. Javen telovadni nastop za ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole, sestavil in ilustriral I. Kren, poslovenil I. Bajželj. V Ljubljani 1906. (Ponatis iz »Pedagoškega Letopisa11, VI. zv. 1906) „ 2'— 4. Staršem šolske mladine,1 nemški spisal H. Trunk, slovenski priredil J. Dimnik. V Ljubljani 1917 . . „ —' — 5. Dr. Ljudevit Pivko: Dramatsko pesništvo. 1921 ... „ 2'— 6. Hinko Druzovič: Črtice k zgodovini glasbene umet- nosti. 1921 „ 2"— 7. Fr. Fink: Zbirka važnejših novih odredb in naredb za ljudske in meščanske šole in učiteljišča v Sloveniji, I. zvezek (1918 - 20)................-................... „ 10'— 8. Proste vaje v slikah. Priloga k 1. zvezku »Telovadbe". 1921...................................................... „ 2 — 9. Dr. Ljudevit Pivko: Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje ............................................ „ 1' — Posamezne knjige se oddajajo članom in nečlanom po določeni prodajalni ceni, učiteljiščniki imajo 25°/o popusta. Naznanilo. Vsak društvenik ^Slovenske Šolske Matice" prejme za leto 1922 četvero knjig, ki so: 1. Pedagoški zbornik, XX. zvezek. 2. Fr. Fink: Posebno ukoslovje zemljepisnega pouka na osnovnih šolah. 3. Dr. Ljudevit Pivko - Adolf Schaup: Telovadba. II. stroke. Orodne vaje. 4. Al. Benkovič: Slovensko - latinsko - nemški rastlinski imenik slovenskih dežel. Te štiri knjige prejmejo društveniki po svojih poverjenikih. Po § 7. društvenih pravil plačajo stroške za pošiljanje knjig društveniki sami; zato pa naj p. n. poverjeniki te stroške primerno razdele na svoje člane in jih izterjajo od njih. Vsakemu zavoju so pridejane nabiralne pole in položnice za 1. 1923. Po § 5. društvenih pravil je plačati letnino v prvi polovici vsakega leta. Zato naj p. n. poverjeniki poskrbe, da pošljejo nabiralne pole in letnino odboru pravočasno, in sicer za vse svoje člane skupno, ker povzročajo posamezne pošiljatve odboru preveč posla. Letnina znaša 20 Din, ustanovnina pa 400 Din. Stari ustanov-niki doplačajo enkrat za vselej 200 Din ali pa vsako leto polovico članarine. Na nabiralnih polah naj se označijo člani v abecednem redu. Izvirnik obdrži poverjenik doma, prepis pa pošlje odboru. Na naročbo brez denarja se odbor ne ozira~ Pri naročbah posameznikov naj se označi vselej poverjeniški kraj. Vsa pisma, denarne in druge pošiljatve naj se pošiljajo pod naslovom: „Slovenska Šolska Matica" v Ljubljani, Komenskega ulica 8. V Ljubljani, meseca decembra 1922. Odbor. 7 v-: . ‘ - J : r- * s'"*'' - .;v , ... :f . - 5 - .-:. . • v ' • ... ■ : ;v*i< -i&l -v 'U..- ' ?•;*• V- . ,r . ; 7*■;s11 7 4 s. • v.:. ' ■ * v, ' • ; '.-■'‘■'Št'. • Sfc&:?VK£- • ■ rk■ :■■ J ? 4 ' ' ' ' ‘ v - /&_ AVt-- V./