29. številka. Ljubljana, v torek 5. februvarja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan an**er, izimfii nedel;e in praznike, ter velja po pošti prejemtn za avstro-ogemke deSele za » Re leto 16 gld.. m pni leta M gld.. za četrt leta 4 trld., za jeden muc 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. lo kr. Za pošiljanje na dom radona po 10 kr. na mesec, po HO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se <>d fitiristopne petit-vrste pa *> kr., če se oznanlo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in p-i 4 kr . če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nifttvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni atvu naj se blagovolijo posdjati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Sraka in pavovo perje. Pred nekoliko časom je kat polit, društvo v Ljubljani imelo hvoj občni zbor. To priliko j« porabil gospod državni poslanec kanonik Klun, da je zagovarjal in hvalil koalicijo. Njegov govor smo pazno čitali, a reči moramo, da bi bili zastonj iskali kake nove misli. Skoro vse to z malimi izjemami je že povedal le malo v drugačni obliki Dunajski „Vaterland" in pa „Slovenec". Sicer pa radi priznavamo, da je gospod kanonik jako umetno različna dejstva sestavil, in bi utegnil celo koga preslepiti, kateri vseh razmer dobro ne pozna. Videlo fie mu je pa, da naloga, koalicijo oprati mu ne bila lahka. Povedati je moral kaj vspehov, ali to je bilo težavno. Postavodajna doba, od kar je koalicija, je jako neplodna in je torej bilo treba z velikim trudom zbirati vse še tako dvomljive uspehe. Pri tem je gospod kanonik Klun celo stvari, za katere nima koalicija najmanjše zasluge, pripisoval tej modri politiki, za katero so gorenjski volilci grofu Hohenwartu izrekli zaupnico. Mej take plodove je pač prištevati kranjsko in celjsko gimnazijo. Javna tajnost je že, da je zaatran kranjske gimnazije bilo že vse dogovorjeno, ko se je snovala koalicija. Kranjci bi jo dobili, ko bi tudi nikdar Madevski ne bil učni minister. Naravnost čudno je pa, da se gospod kanonik upa ponašati z dvojezično gimnazijo v Celji, ko je vender vsa stvar jako negotova. Koalicija pa pri tem nima niti najmanjše zasluge. Sam minister Madevski, o katerem pač gospod Klun ne bode trdil, da se je lagal, je rekel, da je vso stvar prevzel še od prejšnje vlade. Vidno je torej, da je g. Klun tukaj hotel srako koalicijo nališpati s tujim pavo-vim perjem. Gotovo je to najslabši znak za koalicijo, da si mora tako že tuje zasluge za svoje pri-pisavati. Koalicija ima pri tem le toliko opraviti, da je ona stvar spravila v nevarnost ker je Nemcem dala prevelik upliv in je torej še mogoče, da iz vse stvari ne bode'nićesa. Da je ostala prejšnja vlada, bi bili dobili slovenske paralelke v Celji. Levica bi bila proti Taaff^ju zaradi volilne reforme nastopila opozicijo in baš to bi bilo vlado nagibalo, da bi se nanjo ne bila ozirala. Tako so pa haš slovenski koaliranci z grofom Hohenvvartom dali levičarjem tako moč, daje prav lahko mogoče, da dvojezična celjska gimnazija splava po vodi. Seveda kot velik uspeh je gospod Klun tudi na vel to, da so konservativci stavili v odseku za volilno reformo neki predlog. Dosedaj se je mislilo, da je dot:čni predlog se rodil v Dipaulijevih možganih, a gospod Klun je pa nas poučil, da je ta misel njegova. Vsekako jako označljivo je pa to, kar je gospod kanonik rekel o namenu tega predloga. Rekel je, da je upanje, da se ž njim prepreči levičarski predlog o volilni reformi. Zato pač ni trebalo vse te bistroumnosti. Glasovali naj bi bili konservativci proti levičarskemu predlogu, pa bi bil pal tudi brez vse Klunove prebrisanosti. Pričakovali bi bili, da bode gospod kanonik povedal, koliko upanja ima, da za ta predlog dobi potrebno dvetretjinsko večino na kakšen način mi«li levi-vičarje pregovoriti, da bi ga podpirali. Iz vsega je takoj vidno, da gospod kanonik sam nima upanja, da ta predlog kdaj zakon pO stane. Naloga koaliciji je, da izvrši volilno reformo, ali iz vsega dolgega govora gospoda Kluna nismo posneli, da bi koal in ne stranke v tem oziru se že bile kaj sporazumele. Torej je tudi v tem oziru koalicija popolnoma neplodna. Danes stoje razmere tako, kakor so kmalu po osnovi koalicije, da bodo konservativci morali levičarjem prsjenjati, ali se pa vsa volilna reforma razbije. Levica ne bode prijen-jala, ker ima skoro vse Poljake na svoji strani. Če konservativci odjenjajo, potem dobimo volilno reformo, ki bode očitno našemu narodu pa tudi kmetskemu stanu v kvar, ako pa ne odjenjajo, tedaj se pa zruši koalicija, ker je nezmožna dovršiti svojo nalogo. V tem slučaju pa odpadejo vsi povodi, zaradi katerih Klun misli, da bi morali vlado po I-pirati iz gospodarskih ozirov. V tem slučaji pade sedanja vlada in podpor bode nam iskati pri drugi vladi, in zatorej pač ni najmanjšega vzroka, da bi sedanjo vlado podpirali. Vse, kar je gospod Klun navajal za koalicijo, ali ni zasluga koalicije, ali pa še ni toliko dozorelo, da bi vedeli, kakšen bode sad. Pač boljših vzrokov limit- treba navesti za koalicijo; kajti vse to, kar je Klun povedal, ni vredno cene, katero nas stane koalicija, da se bo podaljšalo gospodstvo Nemcev še za nekaj časa v Avstriji, ko mu je že s Taaftvjevo volilno reformo imelo za zinirom od-klenkati. Deželni zbori. Kranjski. (X seja dne 5. februvarja 189 5.) Ob Vjll- uri otvori dež. glavar Detel a sejo. Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, se izroče došle peticije dotičnim odsekom; istotako poročila deželnega odbora glede odpomoči zoper škode po povodnji v Dobrniški občini v Novomeškem okraji; glede uvrstitve v cestnem okraji Kranjskem in Ljubljanskem ležeče občinske ceste od Podreče do Sroledniškega mostu mej okrajne ceste; glede naprave reljefnega zemljevida vojvodine Kranjske, glede dovolitve f>°/0 naklade na najemnino v Ribniškem trgu; gled« združitve vasi Gnadendorf in Hutterhiiuser z mestom Kočevjem in glede dozidanja pri brambovski vojašnici. Posl. Klun poroča o napravi zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem. Dež. inžener gosp. Hraskv je izdelal nov načrt, katerega je glede stroškov odobril državni stavbinski urad, le glede prostora je imel nekatere pomisleke. Stroški so proračunjeni skupno na 136.000 gld. Ker je zdaj na prodaj „Cekinov grad* pod Tivoli, bi morda kazalo pridobiti to posestvo za omenjeni zavod, ker ima ugodno lego in bi prezidanje ne stalo toliko. Vladni zastopnik je ugovarjal, da bi se bil nakupil v to svrho Zatiški grad, ker zavod mora biti v Ljubljani. Deželnega odbora poročilo govori poleg stavbinskega načrta in proračuna daijn o pravilih, glede katerih je vlada želela nekatere spremembe; o pripomočkih za pouk in učenje, učnem načrtu, o oddaji gluhonemh deklic šolskim sestram v Smi- Zakaj jaz, Bucek, meščan in posestnik, ki plačuje svoj davek, ne trpim tega, teh klafarskih — Videl sem, da je Bucek ie precej vinjen. Vse prigovarjanje bi bilo bob ob steno. Nasproti pa se mi je zdelo prav, da je prijatelj toliko tankočuten. Obljubil sem mu, da pojdem ž njim na vojsko zoper vsakega, ki bi se predrznil o moji prisotnosti zapeti kaj kvantarskega. Ni bilo dolgo, že se je polnila soba z gosti. Kar najedenkrat pa si izmislijo nekateri in postavijo tri mize skupaj ter sedejo. Jeden od njih vzame iz žepa piščalko in tiho zapiska. „Vidiš, to so klafarji !w pouči me Bucek skrivaj. »Kaj pa hoče tisti tam s piščalko?" prašam ga. „ Hudiča kliče! Ravno mu je dal znamenje, da se prično klafarske." Vsak si lahko misli, kako sem bil radoveden na te nesramneže. Vender pa so se mi zdeli ti ljudje precej dostojni in so se vedli mimo in olikano. Pa ravno to je Bučka najbolj jezilo. BSama binav-ščina", dejal mi je. Klafarski pevci okolo treh miz pa so zapeli: „Oj sijaj, sijaj solnčice!" „Vidiš jih klafarjev! To je sramota!" mrmral je Bucek ves čas. Druga pesem je bila; „Le nocoj le, luna mila, Razsvetljuj ml pot temno" —. „Klafarske" Moj prijatelj Bucek je jeden tistih junakov, ki dobe hišni ključ in prosto voljo po jedenkrat na teden za par ur. Kratko, Bucek je oženjen. Ljub-ljansk meščan je in hišui posestnik. Kadar govori o vinu, postaja njegov hripavi glas vedno nekako čudno mehak. Tiste dni me je pričakoval nestrpno v krčmi »Pri črni govedini", kamor je zahajal pred večerjo in pa po večerji, kadar mu je dovolila gospa Buca licenco. V takih časih seval je vselej posebno plemenit ponos z njegovega zabuhlega obraza. Brki so bili pogumno nafrlicani navzgor, in klobuk je čepel izzivalno po strani. Da, gotove dnove Bucek ni pogrešal vesele podjetnosti. Danes je bil zopet „tako prost". To me je veselilo; prijazno ga pozdravima pozdravom, katerega so rabili že stari Slovani in katerega rabi o še dandanes naši „odlični rodoljubi" po Ljubljani in drugod, ter pravim: »Servus, Bucek!" Stolnjoč za svojo polovico litra, katero je, mimogrede omenjeno, imenoval, kadar žene ni bilo blizu, nežno .svojega življenja boljšo polovico0, zinil je premišljeno in me ni pozdravil nič menj narodno: »Sto, prijatelj I* In podal mi je roko dosto- janstveno in samozavestno, kakor bi bil on tisti, kateremu je sojeno, da zjedini hkrati vse Slovence. Zato sem se namenil, da podražim nekoliko njegov ponos. „No, Bucek", pravim mu in prisedem, „kaj pa ti! Čemu si tako ošaben? Ali te kandidirajo že v naprej za mestnega odbornika?" „Pa ne!" nMorda si pa svoje hišne stranke zopet navil za kakih dve sto?" „Pa ne!" ponavlja on. nAli si, dragi Bucek, morebiti dobil" — tu je postal moj govor patetičen — „od mile ženke ključ hišni za izlete ponočne na rajanja krokarska?" Zadel sem. Bucek se je samega veselja ves smejal, kar ga je bilo, in debela srebrna veriga je živahno poskakovala ob trebuška okroženosti. nZdaj te bom pa jaz nekaj prašal", smeje se navihano. „Le prašaj, Bucek, le!" „Ali veš, kaj so »klafarji?" „Pa ne", oponašam ga. nKlafarji so ljudje, ki pojo klafarske pesmi. Ne razumeš? Fantovske pesmi!" „Klafarji, klafarske, fantovske. Prav! Ali je to vae, kar ved?" „ Počasi! Nocoj pridejo klafarji sem v „crno govedino'. In ti boš videl, kako jim bom pokazal. helu pri Novemmestu in o izročitvi Ign. HolzapHove in grofice Fr. Stubenbergove ustanove za gluhoneme v deželno upravo. Finančni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča: 1. Da naj da po deželnem stavbenem uradu pregledati Cekinov grad (Leopoldsruhe) ter se prepriča, ali bi se dal predelati kot zavod za gluhoneme in slepe otroke; 2. da v slučaji in pripravnosti njegove poizve od lastnikov, za koliko bi ga hoteli v ta namen prodati deželi. Ob jednem naj se dogovori z mestnim zastopom ljubljanskim, ali bi ga dežela in mesto ljubljansko ne kupila skupaj? 3. da naj da v slučaji pripravnosti njegove po deželnem stavbenem uradu pripraviti načrt in proračun za eventuvalno priredbo oziroma prezidanje in đdziđanje njegovo v zavod za gluhoneme in slepe otroke, ter tla o vsem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji, oziroma stavi potrebne predloge ; 4. ako bi s Cekinov!m gradom nič ne bilo, naj se zavod za gluhoneme in slepe otroke gradi po drugem spremenjenem načrtu dfžein^ga inžonerja Hraskega, toda s tem pogojem, da stavbeni troski ne presegajo proračunjenega zneska 120.000 gld. oziroma 136 000 gld. T), Razmi ttga se pa deželnemu odboru tuli se naroča, da naj vpraša vlado, ali bi bila morda ona pripravljena ustanoviti, sezidati in vzdrževati zavod za gluhoneme in slepe otroke, toda brez vsa-katerih deželnih prispevkov. Posl. Hribar jn iznenađen, da deželni odbor dozdaj še ni izvršil potrebnih povpraševanj, zato naj se z laj da striktni nalog, da vrši potrebna pogajanja. „Cekinov grad" se mn zdi bolj ugoden, nego da bi se gradilo novo poslopje. Treba je lepega in velikega vrta, ki bi se le težko naredil na prostoru, določenem za Zgradbo. Tudi mesto ljubljansko ima interes na tem, da „Oekinov grad" ne pride v take rok«, ki bi lahko zaprle lepa setališča. Zato priporoča nakup tega posestva, Posl. dr. Schaffer zagovarja postopanje deželnega odbora, ker se je lani o nakupu „Gekino-voga graduu le mimogrede govorilo. Viadni zastopnik marki G oz za ni, katerega de/.elni glavar predstavi zbornici, poudarja, da bi pr d vs-in bilo treba, da se vlada in deželni zbor dogovorita glede pravil, Njemu se „Cekinov grad", tak kot je, ne zdi primeren za zavod. Imenom vlade izjavlja, da ima vlada simpatije za zgradbo takega humanitarnega zavoda. Posl. Po vse navaja, kako se na Goriškem odga-jajo gluhonemi otroci, namreč za vrtnarstvo, sadjarstvo in poljedelstvo, kjer še najlažje najdejo dober zaslužek, ako se praktično izurijo za svoj poklic. „Cekinov grad" se mu zdi v to svrho posebno ugoden, zato toplo priporoča nakup. Posl. Lučk ma nn poudarja, da bi deželni odbor in občinski zastop skupno nakupila to posestvo, ako se spozna kot pripravno za to, da se v njem ustanovi zavol za gluhoneme; in slepe. Poročevalec Klun odgovarja na nekatere opazke predgovornikov in izreka, da ga veseli, ko vidi, kako ne zanimajo gospodje poslanci za to vprašanje. Ugovarja, da bi se bila vlada tako toplo zavzemala za ustanovitev zavoda, kakor je trdil vladni zastopnik. Nekatere zahteve vlade glede vzpre-jemanja tujih otrok v zavod se mn ne zde opravičene. Pri glasovanja so se vzprejeli predlogi fin. odseka št. 1—4. Zadnji predlog št 5 se zdi posl. Hribarja v protislovji s poprejšnjimi in zato pravi, da bode glasoval proti njemu. Ko sta vladni zastopnik marki Gozzani in poročevalec Klun odgovorila o tej zadevi, se vzprejme tudi ta točka predloga fin. odseka. (Konec prih.i V Izubijani, 5. februvarja. Državni zbor se bode bitje največ pečal, ko se snide, z novim zakonom proti pijančevanju. Ta zakon je sedaj skoro brez vsacega pomena, ko se je levičarjem posrečilo ovreči jedno njegovih glavnih določeb. — Potem pa pride na vrsto davčna reforma, katero pa morda tudi še večina kaj popači. Opozicija pa utegne toliko pokvariti račun večini, da bode zopet sprožila vprašanje o volilni reformi, katero bi koalicija bila že davno rada pokopala, da višji činitelji ne skrbe, da se nanjo ne pozabi. Priti bode morala na dnevni red, naj se koalicija še tako ustavlja. Levica je pa stvar jako zvito priredila. Najprej se reši davčna reforma, z njo zgube petaka rji volilno pravico, potem bodo pa konservativci morali se z liberalci pogajati, kako bi pri volilni reformi tem dosedanjim volitcem zopet pridobili volilno pravico. Ljudska stranka in Rumuni Rumun se vesele, da se je osnovala nova ljudska stranka na Ogerskem. Upajo, da bode nova stranka pripomogla do pravega ustavnega življenja na Ogerskem Posebno se pa vesele Rumuni, da je nova stranka opustila naslov „katolišk", ker bode sedaj lahko sodelovala z raznimi narodnimi strankami. Sicer bi nove stranke ne bdi mogli podpirati protestanti in pravoslavni. — Mi pa nismo tako optimistični, kajti bati se je, da bode ljudska stranka imela preveč madjarsko lice. Vsaj njen program v tem oziru preveč ne obeta. Veselilo bi pa nas, ko hi se motili. Novi ogerski ministri bodo že v začetku imeli prestati hude boje. Po ogerski parlamentarni navadi dati se morajo na novo voliti. Vsled tega bodo dopolnilno volitve v štirih ogerskih okrajih. V jednem okraji bode minister se moral boriti s kandidatom narodne stranke, v drugih treh okrajih je pa ljudska stranka postavila svoje kandidate. Posebno v Cakovoi bode učni minister imel hud boj. Na Svečnico je ljudska stranka bila ondu sklicala svoj volilni shod, h kateremu sta bila šla grof Ferdinand Zichy in grof Moric Nikolaj Ksterhazv. Če propade kak minister in ne dobi kje drugje kaesga mandata, bode moral odstopiti. Pri teh volitvah ima ljudska stranka pokazati svojo življensko sposobnost. Tudi ta je Buoktt razdražila, jaz pa sem molčal. Prijatelj je pridno topil svojo jezo v vinu. Pevci pa so po daljšem prestanku začeli : ,,Je pa davi h lan'ca padla —" Kosmata razuzdanost in okrogla frivolnost nečistih besedij je prouzročila, da je Bucek kar poskočil. „Ali slišiš, prijatelj, kako klafarijo? To so prave ba . . be. Ali se ne čutiš še nič pohujša-nega?" .Nikari se ne jezi, ljubi Mucek", pravim mu. „Meni se zde te pesence popolnoma nedolžne. Saj ne govore o drugem kakor o vremenu. Jedenkrat sije solnfiice, potem pride luna, kakor se spodobi, in nazadnje pade slana*. Z laj pa mi je prijatelj natanko raztolmačil, kako moram take stvari umeti, in kaj pomeni slanca. Tista slanca! Bit oaetera. Vesel je naročil Ilucek še liter vina, ker sem ga vender razumel Pila sva pridno, zlasti moj znanec. Klafarji pa so zapeli: .,1..ili U u noć bi ti jai vo&čil, Pa bo skoraj beli dun!" „Ta je pa očitno krokarska, kaj, Bucek?" pravim mu žalostno. „Vso noč je pijanec grdi .barko vozil" ; zdaj pa pride na vse zgodaj in hoče „laliko noč" želeti. Bucek, Uucek, ti imaš prav. To so klafarske. Hudo. hudo se čutim že pohujsanega." Prijatelj mi je resno pritrdil. Pevci pa so zapeli ; „Fantjo po polj' gredo, Žvižgajo in pojo, Jaz pa p i 3 8 alko 'mam, Žvižgat' ne znam. Tralajrira — Komaj, komaj sem zadržal Bučka iu Bebe, da nisva planila na brezsramnike. Moj tovariš se je ves tresel od jeze. Godrnjal je bil že ves čas in poluglasno zabavljal, tako da so ga pevci večkrat začudeni gledali. Tolažil sem ga, kolikor sem ga mogel; sam pa sem sklenil črtiti to klafarje z vso silo ravnokar pohujšane svoje duš«. Toda, ko je zapel kvantarski zbor „Oj ti sol-d a i k i boben!", poskočil je Bucek, kakor bi ga bil pičil sam gad, naglo po konci in stal nakrat pred zmočenimi kvantarji. Govoril je pa takole: „Gospoda, meni je Bucek ime!" „Ziveli, gospod Bucek, živeli! Stol za gospoda Bučka sem!" pozdravili so mojega prijatelja. Ta pa jih je hladno pomeril in dejal ognjevito: „Prej bo Šmarna gora skočila č*-z Ljubljanico, kakor bo sedel kakšen Bucek pri vaši klafarski mizi. Ni vam bilo dosti, da ste naju, mojega tovariša in mene, žalili z nesramnimi klafarskimi pesmami. Zbrali ste same take popevke, katere naravnost na mene cikajo. Prosim, mir! Mir! Rekli ste, da sem jaz tisti, ki ima tako piščalko, da na njo piska t i ne zna. Le smejte se! Vsak Ljubljančan ve, da hodim jaz brez piščalko po mestu. Hišni posestnik sem; meni ui treba piskati. Najgrje pa je od vas, da primerjate moj trebuh s „s u I d a š k i m bobnom", vi klafarji, vi — prijatelj pomagaj!" Bolgarska. Pri volitvah v nedeljo je vladna stranka dobila le 18, ne pa 20 mandatov, kakor se je sp'oh poročalo. V Razgradu voljena sta opozici-jonalca Karavelov in Ivančev. Važno je pa, da je v Trnovem ostal Stambulov z 248 glasovi v manjšini. Vidi se, da prejšnji ministarski predsednik nima več dosti zaupanja in Kobnrian torej ne more dosti računati nanj. S cer so pa te volitve poraz za opozicijo, ki se je nadejala, da pridobi mnogo več glasov. Nekoliko je pač to krivo, ker je opozicija jako razcepljena in posamične frakcije zasledujejo popolnoma nasprotne smotre. Propali so mej drugimi tudi Cankov, Tončev, Ludskanov, general Nikolajev, major Popov in Salabašev. Kitaj in Japan. Vojna mej Kitajci in Japonci se bode najbrž še nadaljevala. Kitajski pooblaščenci nimajo pooblastil skleniti mir, temveč le mirovne pogoje sporočiti v Peking, kjer jih bode še pregledala vlada. Nekoliko bode pač na Kitajce to uplivalo, da so zgubili trdnjavo Vaj haj vaj in ž njo skoro vse vojne ladije brez velicega boja. Po morji se Kitajci ne morejo več braniti, po suhem bodo pa tudi Japonci najbrž brez prevelikih ovir prodirali proti Pekingu. Kitajski vojaki niso sposobni zadrževati dobro izvežbane vojske. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. februvarja. — (Državnozborska volitev na Dolenjskem.) Volilno gibanje se je z včerajšnjim dnem začelo sukati okolo treh določnih kandidatov. Višje-sodni svetnik g. dr. V o j s k a , kojemu so ponujali kandidaturo volilci v Krškem, v Novem mestu, v Metliki in Kostanjevici, odklonil je to, kakor razvidno iz njegove izjave v denašnjetn listu. Namesto njega je nastopil kot kandidat gosp. prof. Tomo Zupan, predsednik Cuil-Metodove družbe. O tej kandidaturi je bilo že prejšnji teden mnogo govorice in g. prof. Zupan se je bil tudi že izjavil, da kandidature ne vzprejme. Zadnje dn pa so mu dohajali vnovič pozivi zlasti iz Novega mesta, in tako se je torej odločil za kandidaturo Oni, ki so bili iz prvega za g. dr. Vojsko, obrnejo se sedaj najbrže vsi k gosp. prof. Zupanu, in to, če se ne motimo, skoro vsi volilci v Krškem, potem znabiti večina v Kostanjevici in Novem mestu, znateu del tudi v Metliki. Utegnejo biti to nezavisni volilci, katerim je za načelno, zlasti za protikoalicijsko politiko, ker se je g. prof. Zupan izjavil, da ne bi vstopil v koalicijo. — Drug kandidat je g. sodnik V i š n i-k a r . čigar program priobčimo ob kratkem jutri. On ima največ zaslonibe v Crnoinlji, Ribnici in Metliki, koder volilci upajo ž njim ter dvornim svetnikom Sukljejem doseči potrebno si uspehe na gospodarskem polji s pomočjo koalicije. — Tretji kandidat gosp. grof M a r g h e r i zbira okolo sebe svoje stare znance in politične prijatelje iz prejšnjih let po dolenjskih mestih in trgih, a zmagati se na-deja s Kočevjem, če ga bode kompaktno volilo. Program njegov se čuti, da je ta: storiti vsem prav, — Takšna utegne ostati konstelacija, vsled katere bo ožja volitev neizogibna. Ta čas je prijel neki Golijat družbe, drugi klafarski bas, Bučka in se požogal ž njim tako, da je zletel Bucek v finem krogu čez prag na knp snega. Tudi meni je pomagal v višave. Jaz pa sem po slavnem vzgledu Munchhausena porabil krajce svoje suknje kot jadra tako, da me je zanesel lahek sever ravno na Buckov „sol daski boben". Tu sem padel na mehko. Lepo me je prosil, naj sedem kam drugam. Toda jaz mu pravim po daljšem premišljevanji : „Ljubi Bucek! Pusti me tu na vzvišenem sedežu, od koder lože opazujem bližnjo domovino. -— Ako nocojšnjo vojsko prevdariva, morava rnči, da je dobra ideja". „Pusti ideje, pojdi doli, komaj že diham!" ječi Bucek. „Da je plemeniti princip naših teženj zmagal," nadaljujem mirno. „Moralično seveda." „V resnici pa sva midva tepena, poražena, pomendrana —". „Ali res ne greš doli?" zdihuje Bucek. Jaz pa premišljujem dalje: „To sramoto je treba maščevati. Zakaj midva nisva Kineza, da bi se —M. Pri teh besedah me je Bucek grozovito vščipnil. Tako me je prisilil, da sem skočil s kupa in končal dovršeni govor sredi uvoda. Zato pa „klafarskih" ne pozabim vse žive dni. H. — (Deželni zbor kranjski) je danes imel zopet precej dolgo sejo. Posebno živahna debata je bila o točki glede vpeljave deželne naklade na pivo, o katerem predmeta so obširno govorili poslanci vseh treh strank deželnega zbora in stvar na vse strani pretresali. Seja se je zaključila ob 3. uri. — (Repertoar slovenskega gledališča) Kakor smo že naznanili, predstavljala se bo danes Šnbertova drama v petih dejanjih »Jan Vyrava". Zanimanje za to predstavo je veliko, pričakovati je torej, da bo gledališče jako dobro obiskano. — („Slovensko učiteljsko društvo") priredi v sredo, dne" 6. svečana t. 1. v dvorani Hafnerjeve pivarne obiteljski zabavni večer. Vspored: 1.) A. Nedvčd: Zvezna, moški zbor; 2.) A. Foerster : V tihi noči, čveterospev; 3.) a) C. Bohm: Čez leto, b) A. Rubinstein: Jutro, pesmi za tenor s spremljevalcem klavirja; 4.) K. Mašek: Strunam, moški zbor; 5.) Tombola, katere čisti dohodek je namenjen „društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" ; Ples, pri katerem svira oddelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcov, št. 27. Vstop je dovoljen samo p. n. povabljenim gostom. Začetek ob 8. uri. — (Koncert ribniških tamburaše v) se je vršil predvčerajšnjim zvečer v Ferlinčevem steklenem salonu, ne, kakor objavljeno, na starem strelišči ; ker je ravnateljstvo kranjske hranilnice dano obljubo nenadno preklicalo, morali so se tamburaši zadovoljiti s salonom gospoda Ferlinca. Žal, da se je še ta prostor skazal prevelicega za pičlo število slušalcev. — Vneti mladeniči, kateri gredo na 14dnevno potovanje, tla koncertujejo po domovini v prid družbe sv. Cirila in Meto la in vzbujajo ljubezen do narodne glasbe, bi pač zaslužili izdatnejše podpore. V nastopnih dneh koncertovali bodo mladi tamburaši na raznih krajih Gorenjske, kjer jim je zagotovljen najboljši v/.prejem in prihodnjo nedeljo na ljubljanskem strelišči. Prednašanje koncertnih točk se je vršilo pod vodstvom kapelnika gospoda Andreja Kezeleta z veliko preciznostjo na izbornih inštrumentih, posebno sijajno pa so uspele točke: „ Venec vojaških pesnij", „Prodana nevesta" in „Ena noč v zlati Pragi". S hvalevrednim humorjem se je dodala h konci še originalna kompozicija po motivih slavnoznaue „Ribniške". — (Knjige Matice Hrvatske za I. 1894) so prišle v Ljubljano. G g. dijaški člani jih dobe* pri g. knjigovezcu Ronaču, drugim gg. udom dostavijo se na dom. Matičin odbor želi, da bi se letnina za 1895 pobirala takoj pri sprejemu baš došlih knjig. Kdor izmej č. gg. članov more, naj blagovoli izpolniti to odborovo željo ter izročiti raznašatelju knjig g. Bouaču 3 gld. za tekoče leto. Prijateljem hrvatskega slovstva javljamo, da ima „Matica Hrv." še mnogo iztisov lanskih knj g v zalogi ter jih prodaja za navadno društvenino (za 9 gld. devet knjig). Slovenci, sezite po njih! — t Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca januvarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte, in sicer: Janez Zorman, v Kolizeji, br njarijo; Moric Mardetschlilger, Preširnov trg št. 2, izdelovanje soda-vode; Fran Plazar, stanujoč v Glincah, podo-barski obrt; Ivana Šusteršič, Sv. P tra cesta št. 19, prodajo polenovke; Josip Hribar, Kolizejske ulice št. 2, krojaški obrt; Janez Uršič, Florijanske ulice št. 35, krojaški obrt; Henrik Kenda, Mestni trg št. 17, trgovino z mešanim blagom; Helena Skutel, Poljanska cesta št. 5, branjarijo; Martin Slaje, Florijanske ulice št. 32, pekarski obrtj Karolina Bilina, Cesta na južni kolodvor št. 12, trgovsko agenturo in trgovino s komisijonskim blagom; Josip Mantoni, Marije Terezije cesta št. 16, kolarski obrt; Štefan Peterlin, Križevniško ulice št. 10, prodajo soda-vode; Rudolf Bayer, Stari trg št. 5, agencijo zavarovalne družbe „Anker" ; Terezija Dežman, Dunajska cesta št. 8, trgovino h suho mesnino, špehom in sirom; Marija Baumgartner, Dunajska cesta št. 8, žensko krojaštvo; Karol Počivalnik, Sv. Petra cesta št. 9, prevažanje oseb; Antonija Štrukelj, Stari trg št. 3, kramarijo z mešanim blagom; Oto Pammer, Marije Terezije cesta št. 4, trgovino s pivom; Josip Makovec, Moste št. 68, pleskarski obrt; Viljem Helfer, Sv. Petra cesta št. 4, fotografski obrt; Pavlina Šerc, Kapiteljske ulice št. 13, žensko krojaštvo; Edvard Svoboda, Mestni trg št. 11, lekarniški obrt, Adolf Perles, Resljeva ceBta št. 18, gostilniški obrt; Gregor Pance, Stari trg št, 19, pekarski obrt; Jo-aipina Gnezda, Dunajska cesta št. 2, prevažanje oseb; Lambert Fridrih, Mestni trg št. 13, vinotoč. Odpovedali, odnosno opustili pa so svoje obrte in sicer: Viljem Gvajc, tesarski obrt; Marija Ces-cutti, kramarijo ; Eogelbert Klein, preprogarski obrt; Jakob Fridrich, vinotoč; Miha Petrove, vozniški obrt. — (Vreme) je bilo dozdaj večinoma neprijetno in pusto megleno ter mrzlo. Po malem je naletaval sneg. Pospravljanje snega prizadeva letošnjo zimo mestni občini nenavadno velike troske. Danes se pa je zjasnilo in smo imeli solnčen dan ter se je začela tajati ledena skorja. — (Umrl) je v Zatičini ondotni sodni pristav g. Kgidij Kastreuz, zapustivši vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Bodi mu zemljica lahka! — (Otroška veselica.) Iz Litije se nam piše 4. t. m.: Včeraj je bila tu v šolskih prostorih otroška veselica, katero so otroci sami priredili. Vspored je bil jako zanimiv: Deklamacija (Gregorčičev „Voseli pastir",) petje in celo igra „Kdor ne uboga, ga tepe nadloga". Ker se je te mične veselice udeležilo tudi več tukajšnjega odličnega občinstva, nabralo se je čistega dohodka 52 kron, kateri znesek so prireditelji izročili družbi sv Cirila in Metoda. — (Znižanje cen smodniku erarične zaloge.) S 1. j an u varjeni t. 1. znižale so se cene smodniku, in sicer razstrelilnemu smodniku, če se ga vzame manj ko 5 kilogr. na G4 kr., če se ga vzame najmanj 5 kilogr. na 53 kr., če pa 500 kilogr. in več na 48 kr. za kilogram] nabojem z razstrelilnim smodnikom, če se jih vzame menj ko 5 kdogr., na 76 kr , če se jih vzame najmanj 5 kilogr na 04 kr., če pa 500 kilogr. in čez na 58 kr. za kilogram. Nova močnejša vrsta zabojev z razstrelilnim smod-nikom, ki se je stoprV v najnovejšem času začela prodajati, se bode prodajala po 1 gld. 16 kr. kilogram, če se jih vzame menj ko 5 kilogr., če se jih pa vzame najmanj 5 kilogr. pa S8 kr„ če pa 500 kilogr. in več, po 80 kr. kilogram. Cene za količine preHezajoče 500 kilogr. veljajo tudi potem, če kupovahu materijal po takojšnjem plačilu jemljo le v partijah, tekom meseca iz eraričnih skladišč. Mnoga razstreljevanja, vršivša se z novo upelj mirni razstrelilnimi naboji, so imela jako sadovoljiven rezultat in se ti naboji mogć uspešno rabiti namesto najmočneje učinkujoči h razstrelil. — (Čitalnica v II. Bistrici) je priredila dne 3- t. m. veselico" katera se je v vsakem oziru Sijajno obnesla. Velika čitalniška dvorana bila je prenapolnjena, a mej občinstvom smo zaj>azili nekaj tujcev, kar nas je z^lo veselilo. Igrala se je igra „Stempihar mlajši". Pohvalno je zlasti omeniti gospč. Zorijo Valenčičevo iz Bistrice in Paniko Bun-čekovo iz Trnovega ter g. Domladiša. Šaljivi prizor, v katerem je i uspehom nastopil g. Brinšek, obudil je mnogo smeha. Glavna točka je bil seveda ples in plesalo se je z veseljem! Zasluga, da se je veselica sijajn ■ obnesla, gre čitalniškemu odboru in v prvi vrsti g. notarju Rahnetu. — Veselica gasilnega društva bo v nedeljo 17. t. m. Igrala se bo igra „Katero bo". Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo gasilnega orodja, je pričakovati številne udeležbe. — (Zdravstveno stanje.) V Jesenicah na Gorenjskem je lejjar ponehal in so samo še 3 bolniki v fužinski bolnici. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ormož in okraj ) Prvomestnikoin ormoške podružnice izvoljen je hd pri novi volitvi gosp. dr. Ivan Geršak, c. kr. beležnik v Ormoži; tajnikom gosp. Anton Porekar, nadučitelj na Humu; blagajnikom pa gosp. Anton Šostarič, zasebni uradnik in posestnik v Ormoži. — (Slovenski kurs v Gradci i Štajerski deželni zbor je lansko leto sklenil, naj se v Gradci ustanovi poseben kurs na deželni realki, kjer bodo učenci deželne realke pa tudi druge osebe imele priliko naučiti se slovenskega jezika in si pridobiti veljavna spričevala. Deželni šolski svet se je izrekel zoper ta nasvet, češ, da v Gradci niso razmere za to ugodne. Šolski odsek deželnega zbora pa neče odnehati. Zdi se mu, da je nujno potrebno, da se na Spodnjem Štajerskem naseli kolikor mogoče nemških uradnikov, odvetnikov in notarjev in zato bo predlagal deželnemu zboru, naj obnovi svoj sklep. — (Posl- Spi uči e pred svojimi volilci) Shod volilcev, kateri je sklical v soboto pri Sv. Petru v šumi posl. Spinčič, se sme po vsej pravici imenovati sijajno manifestacijo volilcev za slovenske in hrvatske poslance isterske in za njih politiko. Celo c. kr. korespondenčni urid, ki sicer kaj rad in jako spretno prikriva resnico, je priznal, da se je na shod zbralo nad 1000 kmetov-vo-1 i 1 c e v. Kar jih ni moglo v dvorano, ti so ves čas stali pred dvorano, dasi je močno snežilo. Vladal je uzoren red. Zborovanje je otvoril župan tinjanski dime Dafar. Predsednikom je bil izvoljen pazinski župan dr. Dinko Trinajst ič. Volilci so soglasno odobrili Spinčićevo poročilo o delovanju njegovem v državnem in v deželnem zboru, in odobrili s posebnim navdušenjem, da so slovanski poslanci zapustili isterski dež. zbor. Shod je nadalje protestoval proti postopanju italijanske veČine v isterskem dež. zboru in vzprejel več resolucij. Zborovanje je trajalo dve uri. — (Razpisane službe.) Mesto sodnega pristava v Zatičini oziroma pri kakem drugem sodišči z dohodki IX č n. razreda. Prošnje do 18. t. m. vložiti pri predsedstvu okrož. sodišča v Novem Mestu. Mesto pisarniškega oficijala pri višjem sodišču v Gradci. Prošnje je do 20. marca vložiti istotam. Drugo učiteljsko mesto v Dolu z dohodki 4. plač. kategorije in stanovanjem. Prošnje do 2f>. t. m. pri okr. šolskem svetu kamniškem. Mesto sodnega sluge v Kostanjevici s plačo 250 gld. aktivitetno doklado 2.")°/, in obleko Prošnje do 3. marca pri predsedstvu okr. sodišči v Novem Mestu. * (Umor advokata Rothziegla.) Ta skrivnostni umor, ki razburja v največji meri vse dunajsko prebivalstvo, še vedno ni pojasnjen. Obdukcija je dognala, da je bil Rothziegel na grozovit način umorjen. Morilec ga je najprej z nekim topim instrumentom udaril na glavo tako, da je koj obležal, potem ga je z nožem razmesaril. Iz te okolnosti sklepa preiskava, da je morala navdajati morilca silno sovraštvo proti Rot.hzieglu. Jedrni sled, kateri se je našel, so krvavi madeži na kljuki vrat. ka tera vodijo iz Rothzieglove sobe v sobo njegovega solicitatorja Kiehingerja. S tem seveda ni še nič dokazano. Eichinger, bivši topničarskt nadporočnik, ki je izstopil iz katoliške cerkve in iz vojske, da se je mogel poročiti z neko giliško Židinjo, je pa priznal, da je dan pred umorom poneveril svojemu šefu 50 gld. Tudi Kichingerjeva žena je zaprta. Nadalje je policija dognala, da je imel Rothziegel ljubavno razmerje z neko omoženo ženo, a te doslej še ni bilo mogoče zaslediti. S >di 88, da je bila ta žena uzrok grozovitemu umoru. * (Na smrt obsojena zavdajalka ) Porotno sodišče v Antvvrpenu je v soboto izreklo razsodbo v velesenzačni pravdi. Skoro leto dnij je tega kar je policija pri|ela jedno prvih dam autwerpenskih, duhovito sojirogo znamenitega inSenerje, vdovo slo-večega učenjaka, gospo Joniaux, hčer zaslužnega generala, ker je letel nanjo sum, da je zavdal i svojo sestro, svojega brata in svojega strica. Sestro in brata jo bila prej zavarovala za večje zneske, p> stricu je podedovala lepo imetje Obravnava je do kazala grozno moralno pokvarjenost tožene Žene. Dokazalo se je, da je bila svoj-mu moža nezvesta, da je varala pri kartab, varala znance in prijatelje, delal.i dolgove, kjer je mogla, a dokaz do seje tub, da je zavdala sestro, brata in strica. Sodišče j« zavdajalko obsodilo na smrt. * (Klofutan odposlanec) Miroškt sultan ji poslal v Madrid posebno odposlanstvo, katero s« šjianska oblastva vzprejnla z velikim sijajem Ko ju odposlanstvo zapustilo ho'al, lrjer se je nastanilo, da se pokloni kraljici regenti nji, pristopil je k nje voditelju penzijonirani general Faentea in mu zalotil tako zaušnico, da se mu je kar kri iz nosa poce-• lila. Fuentes že dlje časa ni z Irave piineh. Odposlanstvu oziroma klofutanemn paši se ju dalo koj zadoščenje. Bazni general se je odpeljal v zapor M se postavi pred vojno SOdiŠČe, I _____ —. 1 Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda ? 1 Darilo.: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Pet dijakov v Ljubljani 2 k r o n i ti 0 v i n. — Gdčna. Alojzija Skala v Gorenjem Logatcu nabrala 21 kron 2 vin.; darovali so: gdčue Ivanka in Franja Gostiša in neimenovana, gg. Matajec, Jul. Lenassi, Lavrič, Jož. špančkov, Fr. Kogej, Ko-čevar, G. Puppis, Fr. LIrbas in V., vsak po l krono; pri licitaciji zobne šćetke (na veselici bralm-gi društva v Gorenjem Logatcu dne 8. t. m.) 9 k. 2 vin. — Gosp. Vincenc Vizjak v Ljubljani 1 krono (najdenimi, kateri se je odrekel). Skupaj 24 kron (5 2 vin. — Živeli rodoljubna nabiralka io darovalci in njih nasledniki! ]£L n j i ± e ir n o s *» — „Dom in Svet", ilustrovan list za leposlovje in znanstvo izhaja letos že osmo leto in M je v tem času pridobil po vsem Slovenskem obilo prijateljev. Letos izhaja po dvakr.it na mesec. V letos izdanih treh številkah je prinesel že več pesmij in ukovitih spisov ter priobčil začetek daljših povestij „Lepi Tonček" in „Tlačanje", vrh tega pa še celo vrato književnih ocen in drugih primernih sestavkov, Vsaka številka je okrašena z lepimi ilustracijami, prvi številki pa je bila dodana tudi umetnostna priloga „Ilirija oživljena". Urednik „Dom in Svetu" je dr. Fr. Lampe. List stane za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. I u kr. za četrt leta 1 gld 5 kr.; za dijako na loto 3 gld. 40 kr., za pol leta 1 gld. 7o kr., za četrt leta 8.> kr. List je dobro pisan in spretno uredovan ter vreden toplega priporočila. — »Slovanski svet" ima v št. 5. tole vsebino: O taktiki k volilni reformi; Naše posvetno razumništvo in akademiška mladež; Pesen o Veščem Olegu; U predvečerje: Nije tajna; Književno pismo; Aleksander Sergčevič Griboedov; Ruske drobtinice; Ogled po slovanskem svetu; Književnost. Dunaj 5. februvarja. Javlja se, da pride bolgarski minister Načovič sem, da se z grofom Kalnokvjem dogovori glede uvedene užit-nine in porama nastali konflikt. Budimpešta 6, februvarja. Pri raz pravi o zakonu glede kontingenta novakov je domobranski minister Fejervary na zahtevanje opozicije se izrekel za to, da se oproste jednoletni prostovoljci dolžnosti, službovati dve leti, če ne prebijejo Častniške skušnje. Minister je izjavil, da pomankuje častnikov samo še pri domobrancih in črnovojnikih iti obljubil, da se oproste za sedaj drugega slu/.benega leta vsaj tisti prostovoljci, ki imajo dobro konduvito in se ne oglase za častniško skušnjo. Beligrad 5 februvarja. L:sti javljajo, da je Čebinac ovadil sodišču udeležnike neke zarote zoper kralja Aleksandra. Rim. 5. februvarja. Polici a je zaprla anarhista Kavaglio in dva njegova tovariša. V stanovanju Ravaglie je našla mnogo pripravljenih bomb, obilo dinamita in anarhističnih spisov. Pariz 5. februvarja. Kralj srbski je odpotoval k svoji materi v Biarritz. Pariz 5. februvarja. V rudokopih v Montceau je nastala eksplozija. 40 rudarjev je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Velecastitim gg. volilcem dolenjskih mest! Radi svoje bolehnosti, rastoče v poslednjih dneh, sem nujno prisiljen, odpovedati se kandidaturi za državno poslanstvo. Usojam se ob jednem izraziti svojo najinkre-nejšo in najprisrčnejšo zahvalo vsem velečast tim gospodom volilcem, ki so mi tako velefastno izkazali zaupanje in veliko čast s tem, da so brez vsa-cega nagovarjanja ali prizadevanja z moje strani hoteli me izvoliti za svojega poslanca. Slava jim! Dr. Andrej Vojska, C kr. deželni so ti ni nadsvetnik. Poslano« Gospodom deželnim poslancem kranjskim. V letošnjem poročilu slav. deželnega odbora čitam, da je grobišče na Bleda čisto novo in da se takih starin na Kranjskem še ni našlo. To ni res, ker že I. 1886 in 1887 našel je podpisani več grobišč iz onega časa pri Semniku in Strahovljiih v Zagorski okolici ter na Sv. gori nad Vačami. Dal sem tudi nekatere zelo zanimive starine iz one dobe deželnemu muzeju in tudi vem £e za mnogo podobnih bivališč iz onega časa na Kranjskem, torej blejske starine niso prve. — Da je ravnatelj iz Rima hvalil čoln s Kozlerjevega zemljišča, to je pač malo verjetno, saj se g. Mlillner še ni mogel z njim pogovoriti, ker ravnatelj samo italijanski razume. Sicer pa mora vsakdo priznati, da oni čoln ni več stoletij star in da njegov model v muzeju le napotje dela. — Videl sem jedenkrat, kako je g. Miillner vodil tri tuje gospode po muzejn in jim samo žlindro hvalil, češ, vse drugo v muzeju nima vrednosti. /I*udre je pač vse polno po Kranjskem in nje ni š« le g. Miillner našel, kopali smo jo že davno pri Gradcu. Sploh se pa ne morem načuditi, da je g. Miillner tako ponosen na svoje „ReiMeskizzen aun I tal t en*, «aj so te le prepisane iz starih knjig, katere je sedanja starinska vednost že davno zavrgla. J"ernej ^ečnilc, (159) starinoslov cc. Umrli so v Izubijani: 3. februvarja: Jakob Vovk, paznik, 46 let, Florij&nske ulic« ftt- 85. V deželni bolnici: 31. jannvarja: Barbara Mihelič, gostija. 73 let. — Janez Magerl, natakar, 35 let. Meteorologično poročilo. 9 Čat opA-Kovanja Stanje barometra v mm. Toni peraturn Vetrovi Mokrimi v mm. | 7. ajntnvi 3 9* popol. . 9. aveč«r 72* 5 -r. 7 '29 8 728 8 .v —4 4" G —02 C —8 41 n brezv. j obl, si. sah. ohl. si. zah.! obl. OOOm Srednja temperatura —2 7°, za 1 9° pod normalom. T^-CLZiaJslESi "borza* dne 5. februvarja 1895. Skupni drsavni dolg v notah..... 100 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 100 , H"> , &/atrijska zlatu renta....... I iT« . 70 „ Avstrijska kronska renta 4" ,...... 100 „ 80 , Oporeka ilata renta 4° „ ...... 124 , 75 , Ogerska krouska renta 4«/...... H9 „ 25 „ Avstro-ogeniku hanflne delnice .... 1078 „ Kreditne delnice......... 416 . — , London viata........... 1V4 , 20 , Nemški dr*, bankovci za 100 mark . tio a 70 t •Jo mark........... 12 , 14 , 20 frankov.......... 9 , H6'/, , Italijanski bankovci........ 46 , 65 C. kr. cekini........... ft . 84 Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja, doSle nuni o bolezni in o smrti našega iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta in svaka, gospođa Egidija Kastreuza in za častno spremstvo izrekamo vsem prijateljem in znancem <>d blizu in daleč, zlasti precastiti duhovščini iz Z tičine in Št. Vida, p. n. gospodom uradnikom c. kr. deželnega sodišča v Ljubijsni, c. kr. okrožnega sodišča v Novem m- sta, c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji, c. kr. okrajirh sodi&č v Velikih Laščah, Litiji, Novem mestu in v Zatičini, c. kr. davkarij v Litiji in v Z tičuii, gospodom beli žnikom, zdravnikom, poštarjem, poštnim uradnikom in učitelieni, p. n. gg. pevcem za gin-Ijivo žalostinko, darovalcem mnogih krasnih vencev in zl-tsti še onim, ki so nas v najtežjih trenutkih tešili in nam s tem ublažili prebridko žalost, našo najsrčnejšo zahvalo. V Zatičini, dne 4. februvarja 1895. (154) Žalujoči ostali. ►CSJ ti 7 o -a _s 2 I a > ►o p* >tc _3 — ~iZ 1-2 (J S3 m I E ^ GLAVNO SKLADIŠTE htjeiitljt tata* KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih «llhwl in prelmvIL pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolelo I. in mej nosečnostjo. (1 -2| Najlinljta iiijfMirna in memulna pijani. Henrik Mattoni, Giesshiibl Slatina. C. tf. glavno ravnateljstvo m\i trt železnic. Izvod iz voznega reda -v«>l1ab^rxi.e)fr» odi X. olctoTora. 1604. Naatopno omenjeni prihajal >1 in odhe.je.lnl ćeei oanaooul eo n m t6t+m**f4k$m eVM«*. 8rerlnJee»ropekl eaa Je k rajnemu onu v tijnl. IJaal M ■ minuti naprej. Odhod la LJubljana (jut. kol.) Ob 1». mri S men. pm nori oaabnl rlak v Trble, Pontabel, H«l)eh, Oe-lovec, Kreuaenefette, lijahuo, 6«e 8«l»thal v Aueeee, Ieohl, Omun-den, Holnegred, Lend-Oaatnlrj, Zeli 11» jeseru, Slejrr, Lina, BuJeJenIoe. Pleenj, Marijine vere, Rger, KarloTt vare, Kraucore vare, Progo, Llpaijo, D'inaJ via Amutatten. On «. etri IO ntln. fjutrnf mse*ni t Ifovo meito, Knće»|e. CM 7. uri JO mi**. 4tu*rt%) otebul vlak t Trbii, Ponlabal, H«lJ»k. Oe-loTeo, Prenienernits, Ijjnlino, Dunaj, Ani Rclillial ▼ SolnoRrad, Dima »Ia Ametntten. Oo> IV. etri Ml min. rtojtoturtmm metani vlak t Noto m*ieto, Kniavje. Ob 11. uri BO mite. dvi>ul**dn» oeebui vlak v Trbii, Poutabal, Haljah,. Oelorec, Krauientfeate, Ujubno, Helethal, Dunaj. 0» 4. uri 14 mite. popohšHmm oeabnl vlak * Trbii, Baljak, OeloTao, IJubno, dee Selathal » Holnua;rad, Leud-Oaetei«, Zali na Jasam, luo-moat, Hraitulo, Ourlh, Obuoto, Paria, Htejr, Lino, Omundan, Iaohl, Hudejevloe, FlaanJ, Marijina vara, Hfar, Franoo»e »are, Karlova vara. Prano, Iiipako, Dunaj vla Amatetlen. Oa> 7. arri VO min. mv*>*rr metani vlak v Novo malto, Kočevja. Prihod ▼ LJubljano (jul. kol.). O* š. etri S3 mite. eJ*« meianl vlak la Koiavja, Novega metla. Ob 4. »tri 4» min. fj*r>olMa Kamnika . JI. , tli . do%>ot%i . ,, .. • »o „ Pluss Staufer lepilo je najboljše zu lepljenje Mliimljeulli i>r«d-metitv, kakor steklo, porcelan, posodje, lea itd. itd. 1'ristno te v kupicah po Sit) ia 30 kr. pri Franu Kollumnn-u v LJubljani. (70) —17). Staroznana trgovina z urami najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re< petirk, kalendarskih ur in krono-grafov, najnovejšega v tableaux-urah, urah z njihalom in drugih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo itajskrbnnje. — Prvi in najstarejši opti6nl zavod najfinejših naoćal, Sčipalcev v ziatu, zlatu-duuble, niklu itd.; največja izbčr kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v ta Btroko spadajočih predmetov pri (1420—3t>) IN. KUDHOLZKH-Jii, rotuvien *». ». Lekarna Trnkćczv, Dunaj, V. a ►—t |> «5* § , u *o 1 IH eS ni I »J Sirup iz planinskih zelišč tudi prsni, pljučn in kašljev sok imenovati, prirejt-u iz planin aklh zellio ln lahko raz topljivega vapnenaca telesa. Steklenica s navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic & gld. Dobiva se pri (1230-15, t Iftalriu 5 i liko* A.v-jii lekarnarju v Ljubljani. Ponlljn ««•> a obratno posto. Lekarna Trnkćczv v Građci. rt> tri H| I D* I n N § Posojilnica v Črnomlji rogiKtrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj redni občni zbor dne 17. februvarja 1895 ob 3. uri popoludne v posojilnični sobi z n a s ] c d n j i m dnevnim redom: 1. Poročilo ravnatelja O delovanji poRojilnice. 2. Predlaga h« račun za leto 1894. 3. SklepaiijH o razdelitvi čiHtega dobička in o remuneraciji načelatvu. 4. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi zadružnike (140) iuii*olslvo. >>>>>>>>>> ti f j « t i -t 4 f 4 Moj ote *IomI|» l*rji/.n.I* in mati Ani« l*ru#iilla. zavarovala sta se vlneT* SO. aprila IftfKft pri banki „Slaviji «e> vsak za 1 (MIO za slučaj smrti. Po umrli materi izplačala je navedena zavarovalnica po jfe-ii4'raliieiii MVo|eni KUHtopii v Ij|iiI»I|mii1 mojemu očetu ItalKij, dne 13. septembra 1894, in meni po umrlem očetu isto-tako vcm zavaro«ani ItHpifal« za kar izrekam tem potom javno zahvalo ter priporočam banko ..Slavijo vsakemu, ki si hoče zavarovati svoje življenje in imetje ali pa priskrbeti svojim otrokom doto. V Koknrjih pri Nazarjih v Savinjski dolini, dne 29. janu-vatia 181,5 Josip Praznik, (145) posestnik. w It W >f M- Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".