Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 16. januarja 1924.
Izhaja vsako tredo ob 6 zjutraj. — Cena 33 Oin m celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V insjratneni delu vsaka drobna vTstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi s« pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacija in insarati pa UpravniStvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Mala Anfanta.
Naša zununja politika dosedaj ni bila najsrečnejša. Do večine naših sosedov nismo znali najti pravega razmerja. Proti državam, ki so manjše in šibkejše kakor mi, smo se obnašali visoko in zadirajoče kakor svojča.( velika Avstrija proti mali Srbiji, proti močnejšim sosednim državam pa smo bili ponižni in popustljivi. Z Albanijo srno imeli dolgo časa krvave prepire ob meji, zaradi Madžarske smo se parkrat naorožili, a na bolgarsko mejo smo od časa do časa grozeče iu preteče postavili večje vojaške oddelke. Le proti Italiji smo popuščali ter podpisali nesrečno rapalsko in svetomargaritsko pogodbo, s katerima smo zgubili nad pol miljona svojih bratov. Se-le pod vplivom naših zaveznikov in nekaterih domačih političnih strank se je polagoma začela naša zunanja politika bolj-Sati, seveda v marsikaterem oziru že prepozno. Med domačimi strankami, ki je vedno nastopala za spravljivost in znosljivost s sosedi, je bila na Slovenskem pač edino-lc Slovenska ljudska stranka, med zavezniki pa naša prijateljica Češka. Za to hva-tmo Bo*a, da imamo trajno zunanjepolitično zvezo s Češko in da tvorimo ž njo :n s sosedno Romunijo takozvano Malo Antanto ali Mali Sporazum v razliko od Velikega Sporazuma (antante), v katerem se nahajajo Angleška, Francoska, Belgija, 'talija in Japan. Zveza s Češko in Romu-mjc je za naše vročekrvne in bojaželine srbske brate, v kojih rokah se še žal vedno nahi .ja vsa zunanja politika, pripravna šoja, Kako je treba voditi pametno, miro-ljubno zunanjo politiko.
Ravnokar, od 9. do 10. jan. t. 1. se jc odigralo v Belgradu Velevažno posvetovanje zunanjih ministrov Jugoslavije, Češke m Komuni je glede nadaljne skupne zunanje politike, Cel svet jc z zanimanjem zasledoval to posvetovanje. V marsičem je zmagala hladna razsodnost in zdrava pa-meJ- Z Mažarsko bomo imeli mirno sosedstvo, glede Bolgarije sta nas zavcznici nagovorili, da smo se izrekli tudi za prijateljsko razmerje z njo, z Albanijo živimo p par let v miru. Le glede Rusije in Ita-»/e se še opaža slab vpliv nesrečnega Pa-a ,n njegovih učencev. Pašič še noče
zveze z Rusijo, niti tako daleč ne, da bi se moglo še vrniti nad 30.000 Jugoslovanov iz Rusije, kjer so nekateri že 10 let v ujetništvu, Pašič še vedno misli, da se bo vrnil carizem. Še bolj pa nas vznemirja to, kar zvemo o najnovejših pogodbah z Italijo. Baje smo izročili Italiji Reko, da nas pusti pri miru, za to pa smemo 50 let uporabljati reško pristanišče, a vrhutega se še Italija zaveže, da bo nas branila, ako bo nas kdo napadel.
Tudi mi si želimo mira z Italijo, toda pod pametnejšimi in koristnejšimi pogoji, kot so navedeni. Uporaba reškega pristanišča bo vzrok neprestanih prepirov, dokler bodo Italijani v Reki politični gospodarji, a koliko velja italijansko zagotovilo, četudi podpisano in zapečateno, da bo nam Italija pomagala, o tem pa lahko povprašamo pri Avstriji. Ako so že belgrajski oblastniki res hoteli prodati Reko, potem bi morali dobiti kot odkupnino dragocenejšo dovolitve, n. pr, da uživajo Goriška, Trst in Istra popolno narodno avtonomijo v italijanski državi. Ker je pri podajanjih z Italijo sodeloval tudi tržaški Slovenec dr. Rybaf, se nam zdi vsebina nove pogodbe z Italijo precej neverjetna. Toda dr. Rybar je nas že enkrat razočaral, ko se mu v Sv. Margariti ni posrečilo dobiti nobene ugodne zamenjave za krone hrvatskih in slovenskih posojilnic po Italiji.
Toda ne glede na vsebino nekaterih sklepov, ki so se pravkar sklenili v Belgradu, moramo vendar priznati, da se je posvetovanje Male antante končalo s sklepi, ki so za mirno sožitje sosednih narodov neprecenljive vrednosti. Nam se, v kolikor more človek videti naprej, ni bati v prihodnjem času nobenega neprijatelj-skega spopada. Iz tega pa sledi, da nam tudi ni treba tako velike vojske, kakor jo sedaj vzdržujemo. Mi se lahko začnemo razoroževati I Potem lahko znižamo davke, omilimo draginjo in zadovoljimo vse, ki sedaj trpe vsled izredno dragih časov. Ker so se pred kratkim samostojneži zvezali z radikali in začeli v Ljubljani izdajati celo skupno ž njimi svoj dnevnik, se bomo v tem oziru obračali do njih, kajti njihovi zavezniki radikali imajo sedaj pri nas vso politično moč v rokah,
Pod gospodstvom bank.
Prvi in glavni namen časopisja je ljud-. stvo poučevati, izobraževati, prav svetovati, svariti, vzgajati. Vrhovno načelo časopisja, ki danzadnem govori deset- in stotisočem, bi moralo biti: ljudem koristiti dušno ln telesno.
Ta namen in to načelo pa jo svetovno! časopisje že zdavnaj vrglo čez plot. Zakaj bankirji in veliki industrijci — kratko rečeno: kapitalisti — so prišli na misel, da Jo časopisje prav tako lahko dobičkanosno podjetje kot tovarna za sukno, užigalice aU za električne žarnice. Tega pa ne mislimo! tako, kakor bi danes časopisje samo mogl© donašati dobiček. To je pri sedanji dragi-? nji papirja in tiska izključeno. Kako pa to mislimo?
Časopisje je tista moč, ki dela in ustvarja javno mnenje, to se pravi mišljenje ljudi. Kar časopis danzadnem piše, to si či-tatelji prisvoje tudi v svojih mislih. Pote« pa gre po vrsti: časopis ustvarja mišljenje, javno mnenje; mišljenje in javno mnenj® ustvarjata volitve, oziroma izid volitev; volitve ustvarjajo državne zbore; državni zbori ustvarjajo vlado in postavo — zlasti najrazličnejše gospodarske postave: davčne, carinske, trgovske pogodbe itd. Od teh postav pa je vedno bistveno odvisen razvo| in dobiček velikih bankirjev. Če so vlada in postava na strani kapitala, služi le-ta na stotine milijonov, če pa sta vlada in postava proti, tudi bančni milijoni ne vzdiiai dolgo.	f.
Zato so se po vseh evropskih in ame-rikanskih državah polastili največjih in najvplivnejših časopisov v državi bankirji in veliki industrijci, kateri potem potom časopisja danzadnem vplivajo na ljudstvo, na stranke, na vlade, na državne zbore v takem smislu, kakor kaže to njihovim bankam in podjetjem.
Ob dragi priliki bomo našteli vse tiste bankirje, borzijance, Špekulante in velike industrijce, ki imajo na Francoskem, Angleškem. v Italiji, v Združenih državah V rokah največje svetovne dnevnike, pod katerimi se ne klonijo samo stranke, temvefl parlamenti, ministri ln vladarii.
Tako so povsem opravičene besede, ki Jih je govoril učenjak J. J. David: »Časopisje je danes brezpogojno in za vedno v rokah velekapitala.«
Narodnogospodar. strokovnjak SchBff-ie pa je napisal: »Velikomestno časopisje je v veliki večini prešlo v roke špekulantov in borzijancev.«
Na kar pa hočemo danes opozoriti, je pa to, da smo žal končno fudi v Sloveniji se povzpeli, oziroma padli v tem oziru na stopnjo drugih držav. Kakor druge svetovne banke tako tudi slovenske banke v medsebojnem konkurenčnem boju ne morejo ln nočejo pogrešati najmočnejšega orožja pri vplivanju na javno mnenje, na volitve, na narodno skupščino, na postave. Zakaj vsaka banka ima celo množico podjetij in tovarn in za te je življenjskega pomena, kakšne postave se kujejo v narodni skupščini v Belgradu in kakšen veter piha od vlade dol.
Tako je v zadnjem času vse slovensko liberalno časopisje vstopilo v službo bank, oziroma bančnih zvez. In banke mečejo milijone za te časopise, ker se zavedajo, da se ti milijoni morejo stotero povračati pri sklepanju gospodarskih in davčnih postav, trgovskih pogodb, državnih dobav itd.
»Jutro« vzdržuje in v milijonih plačuje Praprotnikova Slavenska banka, lastnica velikih podjetij in tovarn, ki hoče postati prva banka v Jugoslaviji ter odločujoča moč pri vseh državnih poslih, kjer bi količkaj mogli biti prizadeti-njeni kapitalistični interesi.
Da so Slavenska banka znebi nevarnega tekmeca in okrepi svojo moč, je kupila večino delnic »Slovenskega naroda«, ki je tako prešel v njene roke in pod njeno komando.
Tako ima Slavenska banka v Sloveniji dva dnevnika, ki sta plačana zato, da vedno pišeta v interesu Slavenske banke, čeprav banke same naravnost nikjer ne omenjata. Cela njuna politika mora biti taka, da ostanejo ali pridejo k državnemu krmilu možje, ki bodo vedno in povsod znali varovati interes Slavenske banke in njenih velepod-jetij. Za zglede vzemimo samo Trboveljsko družbo (pri kateri je znatno udeležena Slavenska banka), kakšno mogočno zaščito je vživala pri vladi ob zadnjem štrajku. Posledica te zaščite je bila, da je bil štrajk zlomljen, družbi pa prihranjenega na desetine milijonov čistega dobička.
Na drugi strani pa imamo Jadransko banko — veliko nasprotnico in konkuren-tinjo Slavenske banke. Tudi ta se hoče in mora boriti za čim jačji vpliv na javno mnenje. Zato je z novim letom kupila kar štiri slovenske stranke — samostojno-kmetijsko, narodno-napredno, narodno-socialistično in radikalno — s tem, da jim je ustanovila in Jim doplačuje dnevnik, takozvani »Narodni dnevnik«.
Naloga tega dnevnika Je, braniti in zagovarjati stališče tistih strank, ki bodo pospeševale v narodni skupščini naravnost ali nenaravnost interese Jadranske banke.
Tako smo se torej tudi v Sloveniji po^ stavili na francosko in amerikansko stali-šče: časopisje in stranke so zato, dn služijo bankam in njih interesom. 2X
Edino izjemo tvori sedaj časopisje SLS, ki Je docela neodvisno, katerega edini namen je delati politiko, ki je v resnično korist ljudstva brez ozira na levo in desno. Edino to časopisje — s ponosom to izjavljamo — še ni prejelo nobenega vinarja podpore ne od države ne od katerekoli banke. Vsaka banka lahko proti določenem plačilu priobči svoj inserat kot vsak drug trgovec ali obrtnik ali zdravnik ali privatnik, toda pisanje lista samega je nič ne briga, dočim mora od banke plačani list vedno pisati tako, da posredno ali neposredno pospešuje njene interese.
Kmet, pomagaj si sam...
Oni pristaši Samostojne kmetske stranke, ki so resno verovali v kmetski progrum svoje stranke, so nad zadnjim korakom samostojnih voditeljev bridko razočarani. i'ri ustanovitvi stranke si jim je dopovedovalo, da je glavni vzrok za novo stranko geslo: kmet kmeta. Kmet naj kmeta vodi in voli, advokati in druga gospoda samo izrabljajo stranko v svojo korist, »kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam,« tako stoji do danes zapisano na glavi »Kmetijskega lista«.
Sedaj pa to sramotno udinjanje Paši-čevi radikalni velesrbski centralistični stranki! Stranki, ki je tako zelo protikmet-ska in protiljudska, da so je v njeni sredi sami začela velika opozicija kmetskih poslancev, ker jim Pašičevo paševanje presedal Sramotno udinjanje stranki, ki nam istočasno nalaga neznosne davke, kuluk, zvišuje takse itd.l
_ V istem času, ko se vse, kar vsaj nekoliko ljudsko misli, upira kruti Pašičevi politiki, v istem času izroča Pucelj glavne vajeti svoje stranke v roke g. Pašiču s tem, da z njimi izdaja skupen dnevnik, ki ga Pašič plačuje.
_ Pošteni pristaši SKS niso samo razočarani, temveč žalostni nad takim sramotnim propadom svoje stranke. Ce stranka pado v boju za svoja načela, je čast zanjo, stranka, ki se proda, je sramota za narod.
SKS se jo sedaj prodala drugič. Podobnega primera v zgodovini slovenskih političnih strank še nimamo.
Pucelj to dobro čuti in tudi ve, da bodo njegovi pristaši to težko prenesli. Zato bi stvar kolikor mogoče rad zabrisal ter za-branil, da bi se o njej govorilo. Zavoljo tega uprav sedaj pridno hodi po deželi in pripoveduje naravnost pravljice o SLS. Dasi cela država ve in Pucelj še najboljše, kako se poslanci SLS bore zoper vse krivične zakone, kako so se pri vsaki točki vojaškega, taksnega zakona, pri proračunih in dva-najstinah borili zoper vladno nasilje, ven-dar-le Pucelj z mirno vestjo pripoveduje pravljice, da je SLS kriva davkov, kuluka, taks. Kuluka niti še nimamo ne, prav zato «e Poslanci SLS z vsemi silami upr-
krivakuluka! mim° PriP°veduie> d« je SLS
Zakaj to? Da Pucelj sam sebi ne ver-ie, je jasno! Saj pride vendar včasih v „£aj.'n I Ustnimi očmi vidi in lastnimi aieei sliši, čeprav pri glasovanju proti kri-
m.
POSVETU
_^
Nemčija. Nemško-francosko in nem-iko - belgijsko razmerje postaja čimdalje bolj povoljno. Nemčija ves čas po sve. tovni vojni do zadnjega časa ni imela ne v Parizu ne v Bruslju »vojih poslanikov. V»led pametne politike sedanje nemške vlade pa »u je razmerje do Francije in Belgije v toliko že zboljšaio, da je pred kratkim nemška vlada imenovala za svojega pariškega poslanika dosedanjega odpravnika poslov v. Hoescha, za svojega poslanika v Bruslju pa v. Kellerja, dosedanjega nemškega poslanika v Belgradu. — V zasedenem ozemlju je bil v bojih med separatisti in »rajhovci« (prišla?! nemške enotnosti) ubit vodja separatistov Heintz-Orbis. (V Porenju in na Pfalci pa je treba ločiti med avtonoinisti, ki hočejo »rajlu le okrepiti, in med separatisti, ki so v tuji tlužbi.) — Vsled te/.ke gospodarske krize je 100 tovarn železne industrije ustavilo svoje delo. — V industrijskih podjetjih t>e jc znova uvedel deseturni delovni čas. — Po poročilu jugoslovanskega konzulata v Diisseldorfu se na spomlad vrne v domovino okrog 40.000 slovenskih rudarjev |ki so doslej delali v essenskih in gelsenkir-chenskih rudnikih), katere namerava naša vlada zaposliti v bosanskih rudnikih. V to svrho je že vlada določila nad 200.000 dinarjev kredita. — V 1. 1923. je v Nemčiji prenehalo izhajati 2513 časnikov, med temi 173 dnevnikov in 142 listov, ki so izhajali dva- ali trikrat na teden. — Z rentno marko, katero je uvedla sedanja nemška vlada, pa se notranje nemške razmere vedno bolj izboljšujejo. Cene vseh potrebščin so se že popolnoma prilagodile novo vpeljani denarni edinici ter so 100 do 150% višje, kot so bile pred vojno. Ljudje imajo malo denarja, toda ta, kar ga imajo, ima stalno vrednost. — Plače uradnikom in stalnim nameščencem so znižali za 50—70%. — Z 20. t. m. bo tudi železniška uprava znižala tarifo za tovorni promet. — Od 8. t. m. dalje v Nemčiji neprestano sneži.
Grčija. Grška narodna skupščina je izbrala Venizelosa za svojega predsednika. Zanj je glasovalo 343 poslancev, proti pa 40. Venizelos se doslej še ni izrekel niti za republiko niti za monarhijo. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da bo poizkusil sestaviti močno vlado, pod katero naj bi se narod « plebiscitom izjavil, kakšno obliko vladavine si želi. Na konferenci male
vičnim zakonom največkrat zbeži iz zbornice, da se ne zameri vladi.
Pucelj zato pripoveduje vse to, da spelje svoje pristaše! Misli si: dočim se bodo jezili nad SLS, bodo pozabili, da smo jih lepo »peljali pod okrilje centralistične radikalne stranke.
Čudovito potrpežljevost imajo pristaši Samostojne kmetijske stranke!
»Kmetijski list< pa naj s svoje glave »briše ponosni verz: Kmet, pomagaj »i Mm,,,
d Poravnajte naročnino! Vse dosedanje naročnike opozarjamo, naj zanesljivo do konca tekočega mescca poravnajo naročnino vsaj za pol leta, ker bomo koncem januarja ustavili »Domoljuba« vsem, ki doslej ne bodo plačali naročnine. Izjem ne moremo delati prav nobenih.
d »Domoljubova« nagrada. Ker smo z delnim ponatisom naše povesti »Dekle z Močevja« zelo ustregli našim naročnikom in ker nam je ta ponatis že pošel, smo se odločili za jionalis celotne povesti, da ustrežemo mnogim naročnikom, ki bi imeli radi v rokah celo povest. — Ponatis izide v nekaj dneh in ga dobe brezplačno vsi n o v i naročniki, ki niso prejeli prvega ponatisa povesti in ki bodo poravnali naročnine za celo leto do konca tega leta. — Vsi dosedani naročniki pa dobe knjižico za znesek 3.50 Din s poštnino vred, ako so poravnali naročnino do konca leta. — Znesek lahko pošljejo obenem z naročnino ali pa v pismu. Za Bkupne naročnike to lahko po-skrbe posamni gg. poverjeniki. — Za nena-ročnike velja ponatis 7 Din. Naročajte l nji-žico pri upravi »Domoljuba«. — Brez naročila knjižice ne bomo razpošiljali.
Oglase v »Domoljubu« smo morali z novim letom znatno podražiti, da 8 tem kolikor največ mogoče pokrijemo primanjkljaj pri naročnini. Da pa našim naročnikom čim največ omogočimo oglaševanje v »Domoljubu«, bomo vsakemu naročniku-plačniku, ki kaj kupuje ali prodaja ali išče ozir. oddaja službo, tako objave računali po stari ceni.
antante v Belgradu se jc glede Grčije sklenilo, da se mala antanta »ne more in ne sme niti najmanj vmešavati v njeno notranjo ureditev in razmere«. Vrnitev Ve-nizelosa v Grčijo in njegov zaenkrat še odločujoči vpliv na politike te države je delo francoske politike, katera je tudi hotela Grčijo uriniti v malo antanto, kar se pa zdi Romuniji, ki je članica male antante, kot grožnja s francoske strani ter Ji tudi v ostalem ni vseeno, ali se v Grčiji obdrži monarhija s sedanjo dinastijo, ali ne: odtod tako značilen sklep državnikov p a'e antante na belgrajski konferenci. —
I o najnovejših poročilih je Venizelos že
sestavil vlado.
Anglija. 8. t. m. je imel angleški par-
lament svojo prvo sejo, pri kateri je bil izvoljen za predsednika dosedanji pred-sednik Whitter. Po izvolitvi predsedstva )e parlament za en teden odgodi' in se J5- t. m. s prestolnim govorom slovesno otvori. Danes je že popolnoma gotovo, da bo sestavil novo vlado voditelj delavske stranke Makdonald, ki bo poleg predsedstva vodil tudi angleško zunanjo politiko.
V njegovi vladi bo najbrž tudi ena ženska ""'inister, in sicer skoro gotovo za zdravstvo. — Na Angleškem se je pred kratim osnovala četrta politična stranka — Kmetska, ki bo že pri prihodnjih volitvah Dostavila svoje kandidate.
Najmanjši oglas — prostor treh drobnih vrstic — te vrste bo veljal 16 Din, večji po obsegu. Vsak naročnik, ki naroča tak oglas, mora točno povedati, da je stalen naročnik našega lista. Ta izjema pa seveda ne velja za večje oglase ter za reklame trgovskih in obrtnih podjetij.
d Proti kmetijski šoli na Grmu. Ministrstvo je črtalo pri kmetijski šoli na Grmu dve neobhodno potrebni učiteljski mesti in vse pisarniško osobje. Ostali so samo ravnatelj in dva strokovna učitelja. S tem je šola, ki izvežba vsako leto do 40 kmetskih sinov, obsojena na smrt.
d 15.000 uradnikov je bilo v zadnjem času odpuščenih v naši državi. S tem je uradniška redukcija končana. Država si je s tem prihranila nad pol milijarde kron na leto.
d Princ Jurij, brat našega kralja, se je vrnil v Belgrad. Baje piše svoje spomine, ki jih bo založil neki amerikanski založnik. Za vsako besedo bo dobil princ Jurij 50 centov, t. j. 44 Din. Mož bo bogat.
d Srečna občina. Občinski svet v Velikem Bečkereku je sklenil znižati vse občinske davke in doklade na polovico, pa bo kljub temu v proračunu ostal še precejšen prebitek. Vsem občinskim uradnikom bodo plače povišane za 500 do 1000 dinarjev.
d Vojaški vpoklici. Lani potrjeni mladeniči bodo vpoklicani v naslednjem redu: dne 31. januarja t 1.: artileristi, konjeniki, konjeniki kraljeve garde, konjiški pionirji, telegrafisti, vozarji; bolničarji, pekarji in neborci. Vsi ostali pridejo pozneje na vrsto in sicer: v začetku marca: pešadiia, pionirji, letalci in obrtniki; v aprilu: železničarji in avtomobilisti; okoli 1. oktobra pa mornarji.
d Trgovina z dekleti. Doznava se, da hodijo po Sloveniji židovski agentje in pod raznimi obljubami zvabljajo dekleta s seboj. Potem jih oddajajo v razne zloglasne hiše. Pozor, starši in dekleta!
d 7 najvrednejših učencev državnih srednjih šol v Sloveniji je prejelo kraljevo božično darilo po Din 500.
d Kamniške zdraviliške in kopališke napravo nameravajo obnoviti in popraviti, da se dvigne dotok tujcev. V ta namen se je sestavil v Kamniku poseben odbor.
d Nov nedeljski vlak. Ob nedeljah vozi iz Ljubljane v Kranj in nazaj vlak in sicer je odhod iz Šiške ob 8.54, odhod iz Kranja 17.17.
d Podružnica sv. Ane na Kožljckn v župniji Begunje je dobila nov zvon, ki je bil v nedeljo pred n vim letom blagoslovljen.
d Največja povodenj v Petrogrndn. Ne-va, to je reka, ki teče kozi nekdanje glavno rusko mesto Petrograd, se je razlila letos tako, da so pod vodo celo oni deli Pe-trograda, kateri niso poznali pre} povodnji. Več ulic je pod vodo. Množica ledu je napolnila reko Nevo in vstvarila ponekod »zamaškec. visoke do 20 metrov. Pod že-
lezniškim mostom je aegal led do dna reke. Vojaki so morali minirati ledrni zid s 40 kg težkimi piroksilinovimi streli. Dola-lo se je nepreirgoma po dnevu in po noči pri luči močnih žarometov. Finsko železnico je rešilo samo nečloveško naporno delovanje vojnih minerjev.
d Velik mraz vlada po celi Evropi; po nekaterih državah neprestano sneži. V Srbiji, Sremu in Vojvodini je bil železniški promet popolnoma ustavljen.
d Plazovi na Tirolskem. Na Tirolskem je padel silen sneg. Z gora drve ogromni plazovi, ki uničujejo gozdove, ceste, železniške proge in sploh vse, kar dosežejo. V dolini Oetz je ogromen plaz razdrl državno cesto, zasul električno centralo in veliko kolonijsko hišo. Stanovalci so se zatekli v klet, kjer so jih našli, ko so hišo odko-pali, še žive.
d Spomin iz preteklih časov. Takole poroča v kroniki pri Sv. Lenartu takratni duhovnik g. Primož Peterlin. L. 1869 je bila zgodnja zima in veliko mraza. Pred župniščem ga je bilo cele kupe. Ker sem imel ravno čas, sem napravil pred župniščem iz snega lično kapelico. Prostora je bilo v njej za kakih deset ljudi. Dne 13. prosinca 1870, v praznik pres . imena Jezusovega napravim transparent z imenom IHS, ga razsvetlim, prižgem še več luči,
Rovabim sosede, pa smo zapeli litanije latere božje,
d Rdeč sneg je padal te dni v nekem švedskem mestu. Baje je to rdeč puščavski pesek, ki ga je veter prinesel iz juga in ga pomešal s snegom.
d 220 otrok obdarovanih. Božičnico je napravila Ženska zveza z Elizabetinimi konferencami dne 6. januarja v veliki Unionovi dvorani. Pri tej božičnici je obdarila s čevlji, obleko in pavolo 220 revnih otrok. Sodelovala je Salezijanska godba. Peli so obdarovane! dečki in deklice. Zelo ljubko so nastopile deklice s tro-govorom ob jaslicah. Živa slika: Sv. trije kralji s spremstvom je dala celi prireditvi ljt<bek sijaj. Prevzvišeni g. knezoškof, veliki župan, občinski svet in mnog! dobrotniki in prijatelji dobrodelnih društev so počastili to prireditev.
d Umrla je dne 7. jan. 1924 v Zg. Per-ničah pri Medvodah Terezija Srebernak. Bila je dobra krščanska žena in pridna gospodinja. N. v m. p.l
d Umrl je 3. t. m. v Pilštajnu 83 letni kapelnik godbe pilštanjskega Orla I. Vajt Bil je od mladega zelo nadarjen in spreten glasbenik in je v kratkem času orlovsko godbo dvignil do precejšnje dovršenosti. Orli bo ga nosili k zadnjemu počitku. Bil je tudi nad 30 let naročnik »Domoljuba«. Pokoj njegovi duši I
d Električni tok je ubil v papirni tovarni v Vevčah 24 letnega elektromonterja Pavla Šubica lz Vevč.
d Vlak je povozil na železniškem mostu v Mariboru vojaka, ki je stražil most. Odtrgalo mu je obe nogi.
d Nenadna smrt. V torek, dne 8. januarja je umrl v Žužemberku zelo nenavadne smrti vulgo Bebrček iz Kebri. Zjutraj je šel še zdrav s Hotkotovim hlapcem v gozd na delo, popoldne pa je nenadoma omagal in kmalu zatem, ko so ga prinesli v hišo, je umrL O tem, zakaj je umrl, sa
3'
raziično govori. Vsa znamenja Se najbolj potrjujejo domneve, da je bilo zastruplje-nje vzrok smrti. Zato so tudi orožniki zahtevali obdukcijo, ki je pa sodišče ni odredilo. Nam se zdi, da bi bilo vsekakor boljše, če bi moža preiskali, vsaj ne bi bilo povoda za raznovrstne govorice, ki so se zdaj pojavile v Žužemberku in okolici.
d Nagle smrti je umrl dne 3. t. m. 19 letni Ivan Vidmar v Podlipi pri Ajdovcu. Zvečer je potožil, da ga znotraj nekaj boli, zjutraj so našli mrtvega. Dogodek je vse prestrašil. Ker starši nimajo nobenega doraslega otroka in so zgubili edino podporo in pomoč pri kmetiji, so seveda veliko sol-ca pretočili. Naj jih potolaži Bog in Marija!
d Nagle smrti. Iz Dobrindola pri Toplicah se nam poroča: Zadnje dni nas je na-nagloma obiskala in opomnila smrt. — 70 letna vdova Ana Štrumbelj je bila vedno iidane volje. Vesela in živahna je šla pred nekaj dnevi v trgovino iskat Štruce. Sme-
Sila se je in šalila in zapela eno luštno. a nogi je imela malo rano, ki jo je prijela naenkrat skeleti. Hotela je trgovki pokazati rano, pri tem jo je neprevidno udrla. Kri se je curkoma vlila iz rane in čez nekaj hipov je bila mrtva. — Teden pozneje je odšel nenadoma za njo sosed Jožef Ke-stnar. Zvečer je legel zdrav in vesel; nI še bila ura polnoči, je bil mož že mrtev. — Nagle ln neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!
d Bojeviti verniki Ob priKki božje dužbe na božični dan se je začel v cerkvi v vasi Plehana blizu Dcrvente prepir med seljaki. Iz prepira se j« izcinul pretep in raztogoteni seljaki so pograbili svečnike na oltarjih in lop eden po drugem. Radi pretepa je moral duhovnik službo božjo prekiniti. Gvardijan tamošnjega samostana se je preril med pretepače in jih skušal pomiriti, a tudi njega so obdelali s svečniki. Red in mir so napravili v cerkvi šele orožniki, ki so polovfli glavne pretepače in jih zaprli
d Na smrt obsojeni. V Macedoniji obstoji takozvani Makedonski komite, ki ima tajne načrte za osamosvojitev Macedonije. Zaupnike, ki bi izdali te načrte jugoslovanski oblasti, komite obsodi na smrt. Prav tako ravnajo s tistimi, ki pomagajo se boriti proti tej organizaciji. V bližini Stipa je bil nedavno umorjen neki učitelj, te dni pa so razbojniki vdrli v hišo popa Anastazija Petroviča ter ga obesili v njegovi sobL Ženi in otrokom niso ničesar rtorili; obeh se je najbrž hotel makedonski komitč odkrižati, ker se jih je bal,
d Bogati razbojniki. Blizu Vinkovcev je orožništvo aretiralo nevarno razbojniško družbo, ki je delovala po Sremu in med drugimi napadi izvršila tudi onega na brata ptujskega okrajnega glavarja g, Pirkmajerja, pri kateri priliki je bil gozdar Pirkmajer ubit. Sedaj se je izkazalo, da je ropala v teh krajih družba, sesto-ječa iz vojnega dobavitelja Nikole Drez-gjč, penzijonlranega orožnika Marka Drez-gič, narednika Nikole Tepavec ter trgovcev iz Karlovca Pavla Popi« m Martina Krmpotič. Vsi osumljenci so znani kot dobri posestniki fn bogataši. Pri aretiranih posestnikih so našli mnogo orožja, vojaške obleke ter precej naropanih predme-
tov, ki jih še niso spravili v denar. Glavar družbe Nikola Drezgič je imel vloženih v večjih trgovskih podjetjih v Vinkovcih več milijonov dinarjev. Izkazalo se je, da je ta Nikola Drezgid tisti slavni razbojnik, znan pod imenom Jovan Čaruga, ki so ga preganjale in lovile cele čete orožnikov, vojakov in kmetov, dočim se je Čaruga sukal kot najuglednejši trgovec elegantno oblečen v najboljših krogih. Imel je v Vinkovcih razkošno stanovanje, se-stoječe iz petih sob, in dočim so ga orožniki in vojaki iskali po celi Slavoniji, je on prebival v razkošnem letovišču v Dalmaciji. Star je šele 27 let in je že med vojsko pobegnil v »Zeleni kader«. Po prevratu je osnoval narodno stražo in dal ustreliti nekega kmeta. Nato je bil zaprt, pa je pobegnil v slavonske gozde, kjer je ustanovil razbojniško bando »Kolo gorskih ptičev«, ki je postalo strah vseh bogatinov. V svoji četi je imel železno disciplino. Več upornih razbojnikov je dal postrelhi. Priznal )e 18 razbojništev, med tem 7 umorov. V zaporu je zelo vesel in prepeva. Moralno je propal človek. Vislice mu ne uidejo, če jim preje ne uile on.
d Rop na pošti v Strniščn na Dravskem polju. Poštarico v Strnišču je ra-padel neki moški, ko je odpirala pošto, toliko časa bil po njej, da se je onesvestila, nato pa odprl blagajno in vzel iz nje 28.000 Din.
d Bratec ustrelil bratca. V župniji Vej-šovicah pri Podkloštru se je odigral na sv. večer žalosten dogodek. Posestnik Drba-lek je odšel z doma k polnočnici ln Je pustil doma brez nadzorstva dva sinka. Dečka sta se šla lovca ln zajca. Starejši, ki rau je bilo 10 let, je bil lovec, njegov sedemletni bratec pa zajec. Lovec je vzel očetovo puško, napel petelina in sprožil. Zabliska-lo se je in zagrmelo je in deček se je zgrudil na tla. Oče je našel, ko se je povrnil, mlajšega sinka mrtvega v mlaki krvi.
d Strašna samoobsodba. V Vršcu je samega sebe na ognjišču sežgal bivši avstro-ogrski stotnik Josip Higer. V pismu, ki ga je pustil na mizi, izjavlja, da ne more več živeti, ker ga neprestano preganjajo strašne prikazni. Odkod te prikazni, je razvidno iz dnevnika, ki je bil priložen pismu. Glasom zapisnikov v dnevniku je Higer za časa vojne pri Lojnici v Srbiji dal postreliti 40 srbskih družin z otroci vred. Sam je ubil pet otrok. V Šabcu je dal aretirati več srbskih izobražencev in jih dal brez razloga postreliti. V Ntgotinu ji oplenil ear-kev in si dragocenosti prisvojil ubil dva nedolžna človeka in onečastil z enim tovarišem časfiikom dve 12 etni deklici. Z vsemi te^.! zločin' se v dnevniku naravnost hvali. V Vršcu je živel brez ovir, ker ga ni nihče poznal.
d Draga ceha. 69 letni berač Osenar je jeseni nabral pšenice in drugega žita, da je celo zalogo v Ljubljani prodal za 6120 kron. Na potu na Posavje je dobil 40 letno Amalijo Kautz, s katero sta popivala od gostilne do gostilne, da sta naposled pijana obležala ob cesti. Ko se je berač zbudil, je ugotovil, da je zapravil 620 K, drugo mu je pa premetena tovarišica odnesla. Zato je dobila pred sodiščem 6 mesecev.
š čuden volk. Velika m važna novica je šla pretekli teden v Kranju in okolici od ust do ust; v Gorenjah so ustrelili groznega volka, ki ga je pregnala lakota Bog ve od kod. Vsak, kdor je videl ustreljeno mrcino, je z grozo pripovedoval, da je pravcati volk z ostrimi zobmi, namršeno dlako in grdim pogledom. Strah se je pa vsem odvalil od srca, ko so zvedeli, Ha je ustreljena volčja pošast ubogi pes-ču-vaj »Brani« od tvrdke Zabret in komp. Pes je ušel in ni znal več domov. Med potom se je izpremenil v volka. Za to svojo pasjo nečimernost pa je moral dati svoje življenje.
d Skozi osem dni v zanki. Posestnik Anton Jarc iz Zagrada v bližini Št. Petra p. N. m. je 5. t. m. dop. pogrešil svojega zvestega psa. Gospodar je menil, da so mu psa ustrelili lovci, ko se le ni povrnil. 12. t. m. pop. pa so dobili ubogo živalico v zanki —■ vso sestradano in premrznjeno. To je bilo veselo snidenje, ko ga je gospodar po dolgih 8 dneh prezebanja in stradanja rešil neznosne muke.
d O. C. P. Škofja Loka. Samo tisti mladeniči, ki se jim pripozna pravica do skrajšanega roka, bodo služili 9 mesecev. Seveda velja to tudi za mladeniče rojene leta 1902; a le za tiste, ki od 1. januarja t. 1. dalje nastopijo vojaško službo. Novi vojni zakon je namreč stopil v veljavo 1. januarja t 1. Za tiste mladeniče, ki so bili vpoklicani v 1. 1923 In sedaj še služijo, velja še stari vojni zakon, po katerem traja skrajšan rok 12 mesecev. Preberite tozadevne članke v 44* in 45. številki »Domoljuba« lanskega letnika l
Gospodinje! Ali zahtevat« pri trgovcu, kjef Va« strežejo, vedno testenine PEKATETE? Ako nc, prosimo, storite to vedno.
Pozor!	Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzaiemni posojilnici«
v Ljubljani — r. s. s 0. «.
ki se je PktbtLILA iz hiše Uršulioskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkva v lastno oovo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela "UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6°/o
brez odbitka rentnrga in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu M obrestujejo
po 5 %, vez. tudi po 6l/?°A>
VAKNOSl za hranilne vlog« je ZELO DOBRA, ker p^sedui« Vzaiemna posojilnica relativno večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Unlon« * Ljubljani — Vrhutetfa ie njena last nov« lep« palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hii, stavhišč in zemljišč > tu-tn inozemstvu — Denar se naioii lahko tudi po puštnib položnicah.	5881
Bronssfe zvonove vliva
najceneje in z dobavnim roko do a do 5 mesecev
Irnim id livarna St. Vid udiMiio
W

POLITlCni • 2RPISKI
&&_
>m
p Shodi SLS »o »e vršili v Št Rupertu Dri Mokronogu, v Trebnjem, v Novem mo-*,u v Metliki, v Podaredl, na Vel. kamnu, v Mariboru, v Kamnici, Selnid ob Dravi, Podbrežju, v Studencih, na Raki, v Velikem Pod logu, Cerkljah pri Krškem, v Resnici, na Dovjem, v Bukovlci, v Ljubljani, na Vrhniki, v Motniku, Št. Gothardu, Polšniku in Radovljici. Ljudstvo povsod ogorčeno obsoja laži, ki jih Siri Pucelj zalo, da bi maski-ral svoj odhod v velesrbsko centralistično stranko ter izraža popolno zaupanje JugoaL klubu.
p Reka izgubljena. — Srbska vlada j® končno sklenila z Italijo pogodbo, po kateri postane Reka italijanska, Jugoslavija pa dobi reško luko za 50 let v najem, poleg tega pripadejo Jugoslaviji BaroŠ, Delta in Bankino in nekaj dosedaj laških otokov ob Reki. Ce se bo tudi meja na Kranjskem kaj popravila, se ne ve.
p Za Združene srednjeevropske in balkanske države. Odlični češki politik Kloiač je napisal v nekem dunajskem listu članek, v katerem prorokuje, da se bodo vse srednjeevropske in balkanske države strnile v Združene evropske države po vzorcu se-veroameriških Združenih drŽav. Seveoa bi bile posamezne države čimbolj samostojne in avtonomne. Misel je zelo dobra.
p Proti opozirionalnemu bloku. Opozi-cionalni blok naj bi pomenil enotno delovanje vseh protivladnih strank z namenom, da se čimpreje vrže sedanja protiljudska Pašičeva vlada, ki Slovenijo tira v gospodarsko pogubo. Proti opozicionalneinu bloku se jo pa prvi izjavil g. Pucelj, kar je razumljivo, ker je zvezan z radikalno stranko in ne more v istem hipu delati proti njej. Proti bloku je nadalje g. Pribičovič, ki bi rad prišel s Pašičevo pomočjo do vlade. Končno so proti bloku srbski zemljoradni-ki, ki jih vodi nekmet Voja Lazič in ki m je v zadnjem času pod Pucljevim vplivom tudi naslonila na radikalno srtanko.
p A vtono mistična cunja. Vsakemu nahodu je njegova zastava sveta. Zastava mu je znak svobode, znak volje do življenja in obstoja. Sleherni narod svojo zastavo časti jn brani, največje svoje praznika proslavlja z narodno zastavo, v sprevodu jo nosi na najodličnejšem mestu. Kdor narodno zastavo razžali, velja za izdajalca in grdega človeka ali pa za najhujšega sovražnika do-ncnega naroda. V tej dobi splošne propalo-™ se je našel pri naa časopis, ki sramoti in P'uje na slovensko narodno zastavo, ki nam """ skozi stoletja znamenje odpora proti ™e®> ki so nas hoteli zasužniti in znamenje volje do Življenja in napredka. Ta Ust imenuj« častitljivo slovensko zastavo — avtonomistično cunjo. In ta list je glasilo slovenskega liberalnega — učiteljstva. Po-S ,P/8aleli Cankar bi se ob tem bridko S« m napi8al drugL del svojih >ffiap-
Ko!"u t dobro? Po deželi se razpo-"jajo neki lističi, na katerih stoji vabilo pristop v neko avtonomistično društvo, imamo danes veliko organizacijo avto,
n ZADRU2N0-G0SP0DARSKI TEČAJI »e bodo v bodočem tedno vršili: RIBNICA 21. januarja, ŠMARJB (SAP) 22. januarja, VIŠNJA GORA 23. januarja, SMLEDNIK 24. januarja. Tečaji so celodnevni. — Predavanja 8« prično mod 8. in d. nro dopoldne. — Predavatelji iz Ljubljane bodo predavali • kmetijskem zadružništvo (zlasti o kreditnem ia blagovnem), o kmetijskem gospodarstvi (živinoreja, prašičereja, mlekarstvo, gnojenje itd.) in o potrebi ter pomena strokovne organizacije.
Člani zadrug, zlasti člani načelstev in nadzorstev, ndeležite se polnoštevilno tečaja in priredite s seboj tudi druge!
DAVKOPLAČEVALCEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA! V nedeljo, dne 20. t. m. se vrši v Sloveniji volitev v cenilne komisije. Za novomeški politični okraj 60 volitve: za davčni okraj Novo mesto pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem mestu; za davčni okraj Trebnje pri davčnem uradu v Trebnjem in za davčni okraj Žužemberk pri davčnem uradu v Žužemberku, povsod od 7. zjutraj do 1. popoldne.
Novomeški politični okraj voli dva Člana in dva namestnika. Nosilec naše kandidatne liste je g. Alojzij V o v k , ži;pari šmi-hel-stopiški. Po njem se imenuje naša l^sta »V0VK0VA LISTA«.
Voliti sme vsakdo, ki jo plačal za preteklo leto dohodninski davek .in je vpisan v volivni imenik. Tudi ženske, ki so zavezane plačevanju dohodnine, imajo pravico voliti.
Opozarjamo na veliko važnost teh volitev zlasti naša kmete in obrtnike, da se udeležijo glasovanja. Ako bi se pri naših ljudeh pokazala brezbrižnost glede teh volitev, bodo izvoljeni ljudje, ki bodo valili plačila na obrtnike in kmete, ščitili pa one, ki bi lahko plačali. Zato je v interesu posameznikov, da gredo 20. t. m. na volišče in volijo »V0VK0V0 LISTO«.
n Kranjski okraj. Dne 20. t. m., to je v nedeljo, ae vrše volitve v cenilno komisijo za osebno dohodnino. Davčni okraj Kranj voli v okrajnem glavarstvu v Kranju, pritličje. Škoijeloški davčni okraj voli v davčnem uradu v Škofjiloki in tržiški davč. okoliš tudi v davčnem uradu v Tržiču.
nomistov, ki so odločno, brezobzirno in z vsemi dovoljenimi, pa tudi v teh razmerah najuspešnejšimi sredstvi bori za avtonomijo Slovenije, to je Slovensko ljudsko stranko, zato se nam zdi tako cepljenje moči ne samo neumestno, temveč naravnost škodljivo. Stvar prihaja menda iz krogov, ki so Radiču prav zelo blizu in bržkone ni brez podlage trditev, da je to društvo pripravljanje za Rarličevo stranko v Sloveniji. Radi-ča pa v Sloveniji prav nič ne potrebujemo, ker nam že Radič na Hrvatskem s svojo zapečkarstko abstinenčna politiko dosti škoduje,
Voli te od 7. do 1. ure popoldne. Volita se dva odbornika in dva namestnika. Kmečka zveza. Županska zveza iu Obrtna zveza in MeSčanska zveza so se sporazumele in postavile pod iirmo SLS sledeče kandidatk: 1. Josip H a i n e r , posestn., župaa in lesni trgovec v Skoiji Loki; namestniki Jožei Burgar, posestn. in župan Hra-še. — 2. Josip Stritar, posestn. in mizar v Krizah pri Tržiču; namestnik Mati. ja S a j o v i c , pos. in župan v Predosljih. — Pravico ima voliti vsak, kdor plačuje osebno dohodnino. Ker je ta komisija veli« kega pomena za odmero davkov (osebna dohodnine), je dolžnost vsakega, da se volitve udeleži in voli zgoraj omenjene kan« didate. Zato vsi v nedeljo na volišče ia zmaga je sigurna! — Kmečka sveža — Županska zveza — Obrtna zveza — Meščanska zveza.
n Litija ia Višnja gora. Volitve v de-hodninsko cenilno komisijo za davčna okraja Litija in Višnja gora se vrše v nedeljo, 20. januarja od 7. do 12. pri davkarijah v Litiji in Višnja gora. Opozarjamo na važnost teh volitev in poživljamo vse dohodnini zavezane posestnike, da se to nedeljo gotovo udeleže teh volitev.
Na sestanku gospodarskih krogov 14 januarja v gostilni Borišek se je v sporazumu s predstavniki višnjegorskega okraja sklenila soglasno sledeča kandidatna lista: Člana:
Hinko Lebinger, trgovec in župan, Litija, za davčni okraj Litija;
Beršnjak Anton, posestnik, Hudo pri Stični, za davčni okraj Višnja gora.
Namestnika: :
Vojko Šribar, posestnik in gostilničar, Gradec pri Litiji, za davčni okraj Litija;
Anton Lampret, posestnik, Muljava, za davčni okraj Višnja gora.
V lastno korist vseh dohodnini zavezanih davkoplačevalcev je, da se teh volitev gotovo udeleže in pri davkarijah v Litiji ia' Višnja gora volijo omenjeno gospodarsko lista
n Volitve v dohodninsko kMnisijo za Kamniški pol. okraj se vršijo v nedeljo 20. januarja od 9. dalje za kamniški davčni okraj v Kamniku in za brdski na Brdu pri davčni oblasti. — Somišljeniki, udeležite aa volitev! — Tajništvo OKZ.
n Lom. V nedeljo, na god sv. Boli« jana, ki ga farani in okoličani pobožno častč in kličejo na pomoč v bolezni, se vrM v župni cerkvi rv. Katarine r Lomu služba božja ob desetih, ne ob šestih, kakor na« vadno ob nedeljah. — Fr. Govekar, župnik.
n Iz Mavčič. Tukajšnje Prosvetno drtfa štvo priredi v nedeljo, dne 20. L m. ▼ društveni dvorani igro v 3 dejanjih: «Fer-nando, strah Asturije« ali izpreobrnjenj« roparja. — Vsi, ki se za stvar zanimat«, ste vljudno vabljeni Začetek ob 3. uri po* popoldne.	Odbor.
n Izobraževalno društvo v MekinjaV priredi v nedeljo, 20. t. m., ob pol štirih popoldne burko »Babilon« v petih deja« njih Kdor se hoče nasmejati za predpust, naj pride v naš Dom.
n V Rctečah pri Škofji Loki uprizori zobraževalno društvo v nedeljo, dne 20t n 27. januarja ob 15. igro »Deseti brat« v. sedmih slikah. Domačini, pridite po nu*
-ii'ni—•■'■'".....
iRon

JAVOR POD LJUBLJANO.
Na praznik bv. Štefana je v gostilni razgrajal neki tukajšnji domačin, vznemirjal in napadal mirne goste ter se obnašal vpričo tujcev, ki so bili tudi v gostilni tako, kakor da bi bil v beznici. Kljub zahtevi gostov domačinov gostilničar ni hotel odstraniti nadležneža, temveč ga je pustil do polnoči razgrajati. Seveda gostje tujci niso mogli dolgo gledati surovega prizora, plačali so, odšli in odnesli svoje pojme o Javorcih. To zadevo pojasnujemo na tem mestu prvič zato, da ne bodo tujci mislili, da smo vsi Javorci suroveži in pijanci, drugič pa zato, da gostilničarja opozorimo, naj v nadalje bolj skrbi za dobro ime Ja-vorcev.
LESE.
V nedeljo dopoldne se je vršil v Lešah dobro obiskan zaupni sestanek SLS, na ka-lerem je poročal poslanec Gosti n čar o političnem položaju in potrebi dobre stanovske organizacije. Zborovalci 60 soglasno izrekli zaupanje Jugoslovanskemu klubu in poslancu Gostinčarju. — Vršil se je tudi občni zbor Kmetske zveze in se izvolil odbor. Razgovor se je vršil tudi o krajevnih potrebah in ])osebno o cestnih razmerah.
ŠT. VID NAD 1JUBLJANO.
Za hranilnico in posojilnico se bo v nedeljo 27. t. m. po zjutranji službi božji v cerkveni dvorani vršil redni občni zbor z običajnim dnevnim redom: računski zaključek za 1. 1923 ter volitev načelstva in nadzorstva. — ljudska knjiruica je imela preteklo nedeljo občni zbor. Po poročilih knjiž-gičarja, tajnika in blagajnika se je izvolil »dbor, ki je v večini ostal dosedanji s šol-Bkim vodjem J. Bajcem na čelu. — Na mno-
žnosti drugo nedeljo, da bodo prvo nedeljo
20.	januarja bolj tujci in gostje posetlli predstavo, razen seveda, če bi bilo prvič grdo vreme iu ne bi bilo tujcev. Med pav-zami bo tudi solopetje s sprem)jevanjem harmonija. Torej na svidenje!
n Županstvo Gradac v Beli krajini naznanja, da se vrše letos sejmi: v pondeljek
21.	januarja, vsi drugi pa v torek, in sicer 11. III., 13. V., 8. VII., 9. IX. in 25. XI.
d Izgubila se je črna usnjata denarnica t vsebino okrog devet tisoč kron dne 12. januarja 1924 okrog 7. ure zvečer skozi vas Naklo do vaBi Strahinj. Poštenega najdite-
lja prosim, da jo vrne proti primerni od-
škodnini na naslov: Jakob Mnrkič, Strahinj 48, p. Naklo.
n Našla se je lovska psica Brednje velikosti, črnošekasta. Dobi te pri Mariji Der-mastija, Skaručna št. 5.
Sej« mlekarskega drnitva bo v nedeljo, dne
27. (anuarja ob 10. url v gostilni Mrak, Rimska cesta. Seja bo važna, udeležba obvezna.
Prosvetno druStvo na Homcu priredi prihodnjo nedeljo 20, januarja popoldne ob 3. uri ▼ DruStvenem domu par razveseljivih iger. Prijatelji prijetne zabave so vabljeni, t- Odbor.
Priporočamo vsem rodbinam Kotinsko ciko-irfjo, izvrsten oridatek v. kavo.
goštevilno obiskanem zborovanju članov obrtne in kmečko zveze preteklo nedeljo zjutraj sta govorila domači dekan in predsednik jugosl. obrtne zveze Ogrin iz Ljubljane, prvi o našem političnem in strokovnem časopisju, drugi o davkih. — Čebelica, t. j. hranilnica za male varčevalce je začela poslovati v domači hranilnici in posojilnici. Tekom dveh mesecev se je malih vlog nabralo nad 6000 dinarjev.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICL
Zadnjo nedeljo v decembru se je pri nas vršil po prvi sv. maši javen shod SLS. Dasi je bil isti dan občuten mraz, je bila vendar dvorana do zadnjega kotička napolnjena in je z zanimanjem poslušala izvajanja g. poslanca Sušnika. Razjasnil jc dodobra naš sedanji politični položaj. Ljudstvo je soglasno odobrilo politiko Jugoslovanskega kluba in je našim poslancem hvaležno za vse njihovo delo in trud, ker res delajo in sc trudijo, da bi tudi kmetskemu ljudstvu zasijala boljša zvezda sreče in blagostanja. Naj bi nas g. poslanec, katerega tukajšnje ljudstvo res ljubi, večkrat obiskal.
Naročajte dobre časopise in liste, »Domoljuba«; in »Bogoljuba«. Dober časopis je vaš najboljši prijatelj. Kaj je n. pr. »Domoljubova« cena danes, ako primerjamo sedanjo vrednost denarja z nekdanjo vrednostjo. Za par litrov vina ti prihaja •iDomoljub« vsak teden in celo leto v hišo. Podpirati dobro stvar je človekova dolžnost. Le berite v lanskem »Domoljubu« izreke papežev in drugih cerkvenih mož o škodljivosti slabih in koristi dobrih časopisov in listov in dobili boste več zanimanja za njihovo branje in razširjanje. Izobraževalno društvo, Orel in Marijina družba, mladeniška in dekliška, ki dobro delujejo in napredujejo pri nas, naj posebno delujejo tudi na tem, da pride dober časopis v sleherno krščansko hišo, izgine iz njih pa vsak slab časopis iu list. Časnikarski odsek v Marijini družbi, potrudi sel
V	kratkem priredi tukajšnje izobraževalno društvo dve igri: »Užitkarji? in »Vestalkae,
(»MARTIN PRI LITIJI.
V	naši fari je bilo v pretečenem letu rojenih 121, umrlo jih je 64, poročenih pa 39 parov. — Topilnica v Litiji bo v kratkem zopet pričela z delom. Predilnica pa zida 2 veliki hiši za stanovanja delavcev. Menda bo postavila tudi tkalnico. — Orli in Orlice se pripravljajo za akademijo; Orlice jo mislijo imeti začetkom februarja, Orli pa 19. marca. Nekaterim lanskim Do-moljubovim naročnikom se še vedno smilijo dinarji za novo naročnino.
ST. PETER PRI NOVEM MESTU.
Dolgo je že temu, odkar je zadnjič nosil sv. Miklavž, nam v Št, Petru pa le noče iz spomina. Nekaj posebnega je bil Miklavžev popoldan* ki gf. nam je prire-
dilo izobraževalno društvo v Domu dne
P. m. m. To ie bilo prisrčnegu veselja pri otrocih in odraslih! Pa kako darežljiv jc bil sv. Miklavž! Nad 200 daril jc razdelil, Prav posebno hvaležni moramo biti našemu vrlemu učiteljstvu, 3u se je največ trudilo za lepo družinsko prir ditev. _ Tretjo adventno nedeljo je imel g. učitelj Bukovec zanimivo predavanje o dr. Kreku,
_ Nn. novega leta popoldne je izobraže-.
valno društvo uprizorilo ®Garcia Moreno«, Naš novi g. nadučitelj, ki je bil režiser te igre, je imel težko, a hvaležno nalogo, Udeležba je bila hvJevredna. — 18. t. m, bomo imeli v Domu gospodarsko-politični tečaj, na katerem bosta predavala gospoda Žara in Krek iz Ljubljane. Možje iu fantje ne pozabite, da je ta dan predvsem vaš!
TOPLICE PRI NOVEM MESTU.
V našo župno cerkev smo dobili za božične praznike nove, lepo jaslice. Delo je izvršil domači mojster A. Konig iz Srobot-nika. Celotno delo se mu je po enoglasnem priznanju zelo posrečilo. Mož je spreten stilist in skrit talent v kočevskih hribih. - V, prid jaslicam so na predbožičuo nedeljo igrali fantje Marijino družbe ..Na betleh- m-,škili poljanah«. Pripravili so nas v prvotno božična razpoloženje.
Podpisana Antonija MEGLIC it
Loma it 10 obžalujem vsa žaljc-
IZJAVA.
nia, kar tem jih zakrivila na dobrem imenu Franct Meglič iz Loma it. 30, ter »e zahvaljujem njej ia njenim etarfem, ker so odstopili od nadaljnje)!«, sodnijskega postopanja. ANTONIJA MEGLIC,
niMAMn R UD t km bakr. daljnovoda in j U1NAMU 3 lir TURBINO ceno PRODU. RANT, BISTRICA, p. P>dbrezje, Gorenjsko.
NEVESTE in ŽENINI
KUPITE NAJCENEJE rožno blag« ia obleke, rjuhe, za žimnice, kotenino belo in pisano, odej« v krasnih barvah, brisače, prte, serveie, najnovejše svilene robce, bele moike srajce in kravate edino le pri tvrdki
F. in I. GORIČAR, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29,
Pri večjih naročilih primeren popu«t!
Lisičje in vse im kože
divjačine kupu
D. ZDRAVIC.
Florij
ujc v vsaki množini celo leto trgovina usnja, LJUBLJANA, lorijanska ulica Stev. 9,


Trta F. Fajdiga i
Blzarstio h iilsgi loktftti
Priporoča omar« z ladelci in tudi visoke iz mehke** i" trdega lesa, postelje, o* drocc, žimnice, iičnike, •tole, mize, sploh vso biintt opravo dobite le v
v .jibljaiii. Sv. Petra essla H
po najnižjih cenah.
1 meter ttamačega platna
da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva — ali 14 Ug godenefl**
oziroma 20 kg surovega lanišča-aRnnA&auBaaaMMRRiiBUBK*11
GDSPDbnRi
PEN AR.
ir ZAKAJ DRŽITE DOMA VEC DENARJA KAKOR JU ZA TEKOČE POTRE-BL NEOBHODNO? — S tem kažete, da ste slabi gospodarji. Prvič: izgubite ua obresti h. Vsakega dne je škoda, ko denar leži mrtev. Ce je v posojilnici, nosi vsak dan obresti. Drugič izpostavljate svoje prihranke najrazličnejšim nevarnostim: požar, tatvina, vlom, izguba itd. Ce Vam denar zgori, ga Vam nihče ne bo povrnil. Ce Vam knjižica zgori, Vam bo posojilnica vseeno izplačala Vašo vlogo. Tretjič veste iz izkušnje, da se denar »o m a -n e«, ako ga držite doma. Marsikaj izdaste, marsikaj nepotrebnega knpite, ako denai držite doma. — Četrtič storite dobro delo tudi drugim, ako denar naložite v posojilnico. Ce bi ne bilo takih, ki vlagajo svoj denar v posojilnice, bi posojilnice ne mogle dovoljevati potrebnim in sposobnim posestnikom posojil, kadar hočejo izboljšati gospodarstvo ali kadar pridejo v stisko in nesrečo. — Dober zadmgar bo sam denar nalagal v posojilnico in bo tndi druge navajal k temu.
g O varčevanja. — Ena prihranjena krona je prav toliko vredna kot ena prislužila krona«, tako je učil dr. Krek. — Mnogi ljudje znajo denar prislužiti, ne znajo ga pa držali. — Mnogi ljudje znajo trpeti za denar,- nuioei pa tudi po nepotrebnem in po neumnem trpijo, ko denar zapravljajo. — Več iju,ii j0 zapravilo zdravje vsled za-pravljivosti nego vsled varčnosti. — Kdor zna varčevati, zna varovati tudi najdražji zaklad: zdravje.
g Papirnatega denarja v naši drŽavi je bilo glasom izkaza »Narodne banke z dne 81. decembra 1928 za 5790 milijonov 240 tisoč, 920 Diu.
g Zopet polom. — Listi poročajo, da je prišla v plačilne težkoče Kruševačka kreditna banka v Kruševcu. To je že peta ba i-a> kl Je podlegla v tej krizi. In vidi se, da »ajpre.l pridejo v polom banke na jugu, gotovo najmanj solidne. — Uradni list pa jav-kurz Stevilnih tvr(lkall> ki so prijavile kon-
g Nove kredite bo zopet dovoljevala Narodna banka, kakor objavlja v listih. Ce bo to res, pomeni to povratek k inflaciji, k poplavi papirnatega denarja in k vsem poledicam, ki jih ima inflacija. Ali se mogoče gospodje bojijo za nesolidne banke in njih nesolidna podjetja? ao 8 Vrednost denarja 15. t. in.: lira Din 3-80-3.85, angleški funt Din 370, dolar "m 87, dolarski ček Din 88, francoski frank JJm 3-80, češkoslovaška krona Din 2.55, avstnj&kih 10.000 kron Din 12..30—12.40, »vioarski frank Din 15.30,
CENE.
g Cene na žitnem trgu. Pšenica 15.60 kron, oves 11.40 K, koruza 12 K, moka St. 0 23 K, otrobi 6.20 K.
g Kože divjačine. Na Hrvatskem se tr-®]o lisice 400 do 500 Din, kuuc 1500, di-
hurji 150 do 200, vidre 1200, divje mačke 100 do 130, jazbeci 100 do 120, volkovi 200 do 300, zajci 15 do 18 Din, vse za komad. Večjih količin kož ni. Zanimanje s strani kupcev je precejšnje.
g Cene umetnim gnojilom so v naši državi neizpremenjene. V Zagrebu stane 12 do 15 odstotni kajnit 75 Din, 67 do 18 odstot. Thomasova žlindra 160 Din, 40 odstot. kalijeva sol 140 Din, 16 odstot. superfosfat 145 Din, vključno vreče za 100 kg.
g Gospodarsa zveza notira sledeče cene: Gnojila: Kalijeva sol 42 % po Din 150.— za 100 kg; kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po 160 Din za 100 kg; bela, razklejena kostna moka po Din 210 za 100 kg; tomaževa žlindra 18% po Din 180 zu 100 kg. — Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih po-šiljatvah se iste znižajo. — Krmila: La-ne tropine po Din 4.50 za kg. Vreče po 50 kilogramov; orehove tropine po Din 3.50 za kg, vsebujoče 42 % beljakovin in maščobe; K lajno apno po Din 4 za kg.
Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Drevesne škropilnice bakrene po Din 400.; modra galiea po Din 11 za kg; žveplo, dvojno rafiuirano po Din 4 za kg; trierji — žitni čistilniki — tt. Heid Din 2.900 znamke IA; trierji — žitni čistilniki — tt. Heid I Din 2.800 znamke IB; mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali Din 6.500; mlatil-, mce na ročni in gepeljni pogon po Din j 4.000; gepelji na 36 obr. Din 4.500 na 24 : obr. Din 4.000. — Poleg tega so na razpo-: lago vsakovrstni poljedelski stroji kakor: čistilniki (pajtelni), plugi, poljedelske in travniške bruno, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice itd.
ŽIVINA.
g Cene živini. Zagreb, dne 9. januarja. Današnji sejm je bil zelo slabo obiskan bodisi od strani kujicev kot prodajalcev. Za Trst sta bila naknpljena dva vagona živine. Cene za kg. žive teže: voli bosanski I. vrste 12.50 do 13. II. vrste 11 do 12, III. vrste 10 do 11. Voli domači: I. vrste 14.5 do 15.5, II. vrste 13.5 do 14.25, III. vrste 12 do 12.5. Mlada živina 15.5 do 16. Krave I. vrste 13 do 14, II. vrste 11.5 do 12.5, III. vrste 9 do 11. Svinje debele I. vrste 25.75 do 28, II. vrste 25 do 26, III. vrste 23.25 do 23.75. Teleta I. vrste 22.25 do 25.50, II. vrste 20 do 21.25 Din. — Knna: seno 105 do 125, otava 150 do 170, detelja 150 do 167,5, slama 62J5 do 112.5 Din. — Iz Novega Sada poročajo, da je zaradi močnega širjenja parkljevke v Vojvodini izvoz goveje živine zabranjen. Posledica tega je, da je na tržišču v Novem Sadu padla te dni cena za 3 do 5 Din pri kg žive teže. — Živinski sejmi v Maribora in Ptuju so zopet dovoljeni. Cene živini na Štajerskem niso padle, kot se je pričakovalo. Vzrok: zadosti krme.
g Nazadovanje svinjereje v naši državi. Kakor se vidi iz statističnih podatkov, svinjereja v naši državi nazaduje. Leta 1920. je bilo ,v državi okrog 4 milijone .489
tisoč svinj, leta 1921. 3 milijone 283 tisoč, leta 1922. 2 milijona 902 tisoč a leta 1923. 2 milijona 577 tisoč. Od leta 1920. do lani je število svinj v naši državi padlo skoro za polovico.
DAVKI.
g Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. Četrtletju 1924.
1. Vložitev napovedi.
a)Za	dohodnino. — Rok za vložitev napovedi poteče koncem februarja t. 1. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje do> hodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zs,-kona o osebnih davkih. Kako se vlaga napoved za dohodnino, smo začeli razlagati v današnji številki v obliki vprašanja in odgovorov. V treh številkah upamo, da bomo gotovi.
b)	Za rentnino. •— Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1923 niso izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi so dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi se po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezana taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roka, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
H. davek na poslovni promet.
a)	Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek jx> knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih iavni računo-daji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din), so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1923 do 30. januarja 1924. in pa hkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so se na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922. (Uradni list z dne 3. junija 1922, st. 59).
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter glob zaradi nerodnosti.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
b)	Davkoplačevalci, katerih promet nI v minulem letu presegel zakonito določene mejo 360.000 Din, niti ni bil manjši od 15 tisoč dinarjev, so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa predvidno objavljen v L četrtletju 1924.
Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnici, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije.
Kdor ne predloži pravočasno prijavo^ izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti ia podatkttt
OZEBLINE.
Tenka obutev je prava preskrbovalnl-ca ozeblin. Naši očetje so imeli prostorno obutev iz motnega, dobro ustrojenega usnja, v mrazu so si natlažili vanjo slame in hodili so lahko cele dneve po slabili, zametenih poteh, ne da bi jih zeblo v noge. Nosili so pa tudi debele nogavice iz doma spredene volne.
Zdaj zadostuje kratka pot v mestu, kaj šele par ur v snegu in ledu, da so noge vse
{»rezebljene. Pošteno obutev za zimo ima e še kak gozdar, drugim, predvsem mladini služi ista obutev za zimo in za leto. Tenko usnje se ovije, kadar je mokro, nog kakor ledena kača in kmalu ne veš več, ali so ledene kepe, ki jih vlačiš za seboj, tvoje noge ali kos lesa. Zato toži vse o ozeblinah.
Povojno usnje je tako slabo ustrojeno, da propušča mokroto; obutev je večinoma lz tovarne, v podplatu je lepenka, podloga jo rešetasta. Kaj čuda potem, če je toliko prehlada, trebušnih bolezni, bledice, udni-ee, trganja I Po nogah pride bolezen. Dekletca imajo pri kratkem krilcu kolena pokrita s pajčevino. A mlad človek ne veruje staremu, a ko dobi bolezen, imajo starisi težave ž njim. Matere skrbite, kolikor pač morete v teh hudih časih, da imajo otroci, če ni mogoče dva para, pa saj eno močno in celo obuvalo. No glejte na lepoto, glejte, da ne bo tiščalo in da je usnje dobro. Pošten čevljar je zdaj pravi dobrotnik. Ko pridejo otroci in odrasli domov, naj se takoj se-zujejo. Izgovor, da se nimajo kaj preobuti, ne velja, saj ni treba kupovati dragih šol-nov, vsaka gospodinja naredi lahko domačim kaj za doma; iz starih klobukov, starih oblek se kmalu kaj sešije. Včasih so delali na kmetih >pačme<, to je iz koscev sukna so spletli vrhno blago prav tako kakor za svitke, znotraj jo bila debela kosmata podloga. To je bila topla obutev za doma, posebno za otroke in starčke. Okoli Reke delajo še zdaj pačme in jih prinašajo na trg.
In če ni sploh kaj obuti za doma, je pa bolie, da so otroci bosi kakor v mokrem obuvalu; tolažba, da se bo že posušilo na nogah, je naravnost pregrešna. Mokro obutev natlači s slamo ali s papirjem in obesi ali posta,i na pete, da stoji pokoncu in se odteka od prstov. Namaži posušeno z lojem ali drugim voščilom in segrej malo, da popije usnje mast. Vojaki pravijo, da je obutev hitro suha, če zažgeš papir in ga vržea v mokro obutev, takoj za papirjem pa nogo. Pepel, oves, otrobe vzamejo tudi vso mokroto nase, če natreseš gorko noter. De-vaj v podplate papirja in ovij otrokom v hudem mrazu ž njim. Velika težava je, da
III. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1924. dospejo v plačilo direktni davki za L četrtletje 1924. Davčni uradi so npravičeni jih po 14. februarju 1924. prisilno izterjati in zaračunati poleg 6 odstotnih znmmlnih obresti še za opomin 4 odstotke terjanega zaetanka.
5'
so otroci, ko pridejo vsi premočeni v šolo, ves čas v mokrem obuvalu, in če tudi bi imeli povsod kaj za preobuti, morajo vendar obuti zopet ono premočeno, kadar gredo domov, ln to je vzrok neprestanih prehladov in bolezni šibkih otrok — ne dolga pot, kajti dokler hodi, je noga šo nekaj topla.
Mokre in premrzle noge otrok kakor odraslih je treba po sezutju dobro otreti z debelo platneno oteračo. Dvakrat v tednu ! okoplji prezebajočo noge v izkuhi smrekovih vršičev ali senenega zdroba, kar vzame nase prehlad. Po kopeli uteri zajčeve ali kake druge masti. Splošno pa umivaj in otiraj zdrave noge navadno z mrzlo vodo. Namazati je treba noge vselej, ko so bile premočene. Koža ima v sebi neko maščobo, ki varuje telo; ako je noga dostikrat mokra, izgubi to maščobo in treba jo je namazati. Stari ljudje so si vedno mazali noge. Res je zdaj vsaka maščoba draga, bolezen pa jo še dražja; tudi ni potreba, da kupuješ v lekarni, kar si pripraviš lahko doma. Raztopi loja, vrzi vanj žajbelja in prilij malo olja. Tt je izborno mazilo za noge. Olje, na katerem je prevrelo par stroč-lcov česna, vzame prehlad in trudnost iz nog, čo jih natereš z gorkiin, posebno po podplatih.
Ozeble noge kopiji v otrobovi ali repi-ni, pesini kopelji. Pomodrelo ozebline ma-ži z gorkim lanenim oljem ali ovij v cunjo namočeno v arničino tinkturo. Je polno zdravil, vsak ti jih naštejo, najboljša pa so široka topla obutev in snaga. Pomodrele ozeblino ne 6meš pritiskati, ne smeš obuvati črnih nogavic, da so kaj ne pritakne. Ozeblino srbijo in največkrat se ognojo radi praskanja in ribanja. Za hudo srbenje jo najboljšo hladilo rahel sneg. Kamnita in prstena mokra tia niso dobra za zdravo nogo, kam še za bolne; zato je treba podloge iz slame aLi deske.
Še bolj mučne kakor na nogah so ozebline na rokah. Dobijo so pa pri delu, največ ko hodimo hitro z mraza k ognju. Perice, ki si nosijo k mrzli vodi krop ali žerjavico, si pokvarijo roke za vso življenje. Tenke usnjate rokavice so jako slabe za pozimi. Roke je treba kar mogoče zavarovati; mufka ali šticelj je prava dobrota zanje, krznenega nadomestuje tudi, če za-viješ in skriješ roke v veliki robec. Ozeo-ljene roke kopiji v izkuhi smrekovih vrš-eev, v slanem kropu, v repi, v otrobih. Ogibaj se po možnosti pranja z mrzlo vodo, bivanja v mrzlih prostorih in žrjavice. Voda s sodo, lug, navadno milo, kis škodujejo ozeblinam. Za umivanje so dobre otrobe, razmočena skorja kruha, žganje, limona, krompir, moka. Varuj se tenkih rokavic in pri gnoječih s« ozeblinah vsako barvane stvari. Za ozdravljenje je posebno dobro, če namočiš krpico v terpenlin in oviješ ozeblino. Roke maži redno vsak dan a gliccri-nom ali kakim drugim mazilom.
V vsako hišo »Domoljuba7!
ZDRAVILNA MOC SOI.L
Sol, ki nam je postala v kuhinji neob. hodno potrebna, uparabljajo na razne načine tudi kot zdravilno sredstvo. Po opekli, ni nikoli ne nastanejo mehurji, Če opečeno mesto prav dobro potreseš s soljo in jo pustiš nekaj časa ležati na njem. Tudi pri t®, žavah v želodcu, ali če te gorečica pet«, j« sol uspešno zdravilo. Treba ti je le pol male žličke soli raztopiti v kozarcu mrzle vo. de in to jemali po požirkih. — Ako trpij na zagati (zaprtju) ali na motenju prebave, moraš jemati več slane vode. V ta namen raztopi na četrl litra vode eno malo žličko soli in jemlji to po požirkih. Kdor sploh Irpi na želodcu, naj pije vsako jutro na te-šče kozarec slane vode. — Pri vnetju » vratu uporabljaj zmerno slano vodo za grgranje. Tudi če od tega kaj požreš, nI škodljivo, kar se pa pri drugih sredstvih kaj lahko primeri. — Pri kašlju, hripavo« sti, vratnih ali nosnih katarih je treba zavreti slano vodo (pest soli na liter vode) in soparo vdihavati (inhalirati). Če trikrat n« dan to napraviš, se ti gotovo zboljša. — Znana je tudi uporaba soli kot razkuževal-no sredslvo. — Pri piku strupene žuželk« ali pri kačjem piku priporočajo potresti rano s soljo. Ni se treba bati, ako v trenotku zelo peče in boli; učinek je naravnost čudovit. — Ako piči osa v ustih ali v žrelu (če je bila n. pr. skrita v sadju, je treba vzeti malo žličko nekoliko namočene soli in to zmes požreti. Oteklina in bolečina takoj ponehata, dasi je taka oteklina žo marsikoga zadušila. — Sol tudi ustavi, ako teče kri iz nosa; priporočajo nosljati slano vodo. Krvavitev iz ranice, ki jo nastala po izruva-nem zobu, se kmalu ustavi, če izpiraš usta s slano vodo. Tudi pri drugih krvavitvah sol prav dobro pomaga. — Za bljuvalno sredstvo je sol prav posebno priporočljiva. Pri vseh znakih zastrupitve vzemi četrt do pol litra mlačne vodo, raztopi notri dve do tri žličko soli in dajaj to tekočino bolniku piti. Prav gotovo in že po par požirkih začne bljuvati in izmeče tako i^ sebe strupeno snov. Ker jo sol navadno hitro pri rokah, je na ta način mogočo rešiti marsika« terega zastrupljenega.
Iz teh preizkušenih primerov vidimo, kako vsestransko koristna je sol. Treba si je le zapomniti, kdaj in kako jo je treba rabiti, da nam gotovo pomaga.
STARINE V NAŠIH DOMOVIH.
Morebiti imaš, ljuba gospodinja, v svoji hiši, v hramu ali na podstrešju kje nagrmadene raznovrstne stare ropotije še izza časov tvoje staro matere. Preglej enkrat, zdaj pozimi, ko imaš več časa, kaj bl Be dalo izmed te starine postaviti na kak viden kraj. Tako bi prišlo tudi še v današnjih časih do veljave, če ne drugače, vsaj zaradi svoje častitljive starosti, posebno pa, da pokaže, kako so si naši predniki v starih časih urejali svoj dom. Morebiti kakšna starinska omara, skrinja, skrinjica, podoba, svetilka (leščerba), -hlapec« (svečnik pri razsvetljavi s trskami), žličnik, sklednik, lopar, košara, jerbas itd. — To primerno osnaženo, bi se ee smelo pokazati kje V tvoji hiši. Kdo v6, če ni vmea tudi kaj stara posode: krožnikov, skled, majolik in kang-llc? Gotovo si že videla, kako ima ta ali ona gospa tako posodo skrbno razstavljeno'
IZDBRHZBI
Krafko navodilo za sestavo napovedi za dohodnino.
1.	Kdo je dolžan vložiti napoved? Napoved za dohodnino mora vložiti vsakdo, čigar dohodki so v letu 1923 dosegli dohodnini zavezano višino.
2.	Koliko znaša za leto 1924 najvišji rnesek, ki je še oproščen dohodnine? Najvišji znesek, ki oo za leto 1924 prost dohodnine, do sedaj še ni določen. Finančni minister je že pristal na to, da se za to leto dohodnine prosti znesek poviša od 10 tisoč na 14.000 K. Narodni poslanci s tem niso zadovoljni in zahtevajo, da s« poviša najmanj na 20.000 K. O določitvi tega zneska bo končno odločila narodna skupščina povodom vzakonjenja finančnega zakona za leto 1923/24.
.3. Ali dobi davkoplačevalec poseben poziv, naj vloži napoved? Osebe, ki so že plačevale dohodnino za leto 1923 ne dobe posebnega poziva, r ij vlože naDOved. Te morajo vložiti iz lastnega nagiba v roku, ki ga javno razglasi finančna delegacija v Ljubljani na običajni način.
4.	Kakšne posledice zadenej«- davko-
Slačevalee, ki ne vlože napovedi v roku, oločenem v javnem razglasu? Davkoplačevalcem, ki so dolžni vložiti napovedi na podlagi javnega razglasa, se v primeru, da ne vlože napovedi v določenem roku, odmeri dohodnina brez nadaljnega opomina na podstavi uradnih podatkov.
5.	Kdo kljub temu dobi poseben poziv, da naj vloži napoved? Poseben poziv za vložitev napovedi dobo le o~eb:, ori katerih je nastala davčna dolžnost šsle tekom leta 1923. Te osebe mora davčno oblastvo, preden ukoristi posledice zakasnitve, pozvati, naj vlože napovedi.
fl. Pri katerih osebah je nastala davčna dolžnost tekom leta 1923? Tokom leta 1924 je nastala davčna dolžnost izza dne 1. januarja 1924 pri osebah, ki za leto 1923 vsled nezadostnih dohodkov v letu 1922 se niso plačevali dohodnine in so njihovi dohodki šele v letu 1923 dosegli dohodnini zavezano višino.	!
7. Kako se vlagajo napovedi? Napovedi se smejo vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik in sicer ali pri davčnem ob- i
— ........:
y 8v°ji najlepši sobi. Tako čudno domače m lepo se ti je zdelo, ko si n. pr. v mestu v kaki gostilni videla na policah tako po-
-7 Ali nimaš tudi ti v svojem velikem pledniku kaj praznega? Zamaši prazno iuknjo s kako starinsko posodo, četudi je oe misliš rabitil In tvoje police imajo morebiti tudi še kaj prostora za postarne ma-£»ke, skledice Itd. Tudi v stari skrinja *"ed perilom najdeš kakšen starinsko vezen prt, brisačo ali rjuho. Pogrinjaj s ta-»{." ,eP.im prtom jerbas, ko neseš koscem «'' zanjicam južinolNajlepšega pa izberi za jmko noč, ko neseš blagoslovit jestvinel J-. 'a,{0 se tudi ti z že zavrženimi starinami
0 Postaviš in z njimi olepšaš svoj dom, 1
lastvu ali pa tudi pri pristojnem davčnem uradu.
8.	Kje se vlagajo pismene napovedi? Napovedi se vlagajo v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno prebiva.
9.	Kje so dobivajo obrazci za napovedi? Potrebni uradni obrazci za napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
10.	Ali je napoved, ki ni sestavljena na uradnem obrazca veljavna? Napovsd, ki
, ni sestavljena na uradnem obrazcu, ni ve-| Ijavna, ker predpisi izrecno določajo, da i se morajo napovedi vlagati po gotovem, ura-. dno določenem obrazcu.
11.	Kaj je še potrebno za formalno ve-! ljavnost napovedi? Da je napoved v formal-| nem oziru veljavna, mora biti na prvi strani
obrazca izpolnjena s podatki o dohodkih iz glavnih dohodninskih virov in na drugi strani na za to določenem mestu lastnoročno podpisana. Za veljavnost napovedi torej zadostuje, da je dohodek iz posameznih dohodninskih virov naveden le z eno številko.
12.	Kdaj mora davkoplačevalec podati i podroben račun o prejemkih in izdatkih iz
posameznih dohodninskih virov? Davkoplačevalec je dolžan podati podroben račun o prejemkih in izdatkih iz posameznih dohodninskih virov le na zahtevo davčnega j oblastva, davčne komisije ali predsednika davčne komisije. Sicer pa je davkoplačevalcu na prosto dano, da v lastnem interesu, ker s tem prepreči nadaljna poizvedovanja, že v napovedi sami navede (na tretji strani napovedi),- kako je preračunil napovedani dohodek ali da takšen preračun pridene napovedi na posebni poli.
13.	Kaj se smatra za dohodek? Za dohodek se smatra vsota vseh v donarju ali denarni vrednosti obstoječih prejemkov posameznih davčnih zavezancev. K dohodkom se prišteva tudi najemna vrednos* stanovanja v lastni hiši ali prostega stanovanja sploh. Isto tako se mora dohodkom prištevati vrednost kmetijskih pridelkov in obrtniških izdelkov, ki se porabijo v hišnem gospodarstvu.
14.	Kaj se zaradi odmere dohodnine še prišteva dohodkom glavarja hišnega gospodarstva? Dohodkom glavarja hišnega gospodarstva, torej dohodkom moževim, oziroma očetovim, se morajo prišteti tudi morebitni dohodki žene in otrok.
15.	Kdaj se ti dohodki ne prištevajo-dohodkom glavarja hišnega gospodarstva? Dohodku hišnega poglavarja se ne prištevajo dohodki članov hišnega gospodarstva iz službenih prejemkov, nadalje pa tudi oni dohodki družinskih članov, s katerimi ne morejo razpolagati niti družinski člani sami, niti hišni poglavar, n. pr. ako je žena ali otrok pod varuštvom ali kuratelo in hišni poglavar ni sam njihov varih ali ku-rator.
16.	Kateri dohodki se napovedo za davčno leto 1924? Za davčno leto 1924 se napovedo praviloma dohodki leta 1923. Le ako ti dohodki niso obstojali celo leto 1923, se napovedo dohodki, katere bo davčni zavezanec predvidoma imel v letu 1924, n. pr. ako je davkoplačevalec kupil posestvo ali otvoril trgovino šele tekom leta 1923, je dolžan napovedati dohodke, katere pričakuje v letu 1924.
17.	Kateri stroški se smejo pri preračunavanju dohodkov odhiti od prejemkov? Pri preračunavanju dohodkov se smejo od prejemkov odšteti vsi stroški, ki so bili potrebni za dosego, zavarovanje in vzdrževanje dohodkov, ne pa dohodninskih virov samih. Med te stroške torej ne spadajo izdatki, ki so potrebni, da si pridobim zemljišče, otvorim trgovino ali obrt, ampak le 3troški. ki se uporabljajo za dosego dohodkov iz zemljišča, katerega že imamo.
Važno vprašanje.
Ali boste letos kaj sadili? I seveda! Saj sem vedel, da brez nič ne bo. — Ali ste pa že kaj premišljevali, kam in kaj? Ne? A, hal Vam se zdi, da je za to še prezgodaj. Saj je še vse pod sneg< > j. Kje je le sv. Jožefi — Takole nekako bi se razpletal razgovor v največ slučajih, ko bi ga kdo napeljal na zasajanje sadnega drevja. In baš zaradi tega, ker navadni sadjarji izvečine vsi tako mislijo in tako ravnajo, ne pridemo v sadjarstvu nikamor naprej.
Veste, kdaj je treba prevdariti vprašanje prostora? Že poleti! Takrat je dovolj ugodnih prilik, da temeljito pregledate zemljišče, kjer mislite saditi, njegovo lego, zemljo in da premerite prostor. Na podlagi takega vsestranskega prevdarjene-ga pregleda bi se dalo točno dognati, k a i bi sadili in koliko drevja bi potrebovali. Tako se dela po načrtu in prevdarku. Tako delo je gotovo uspešno.
No, seveda, za letos je že prepozno, ker smo že v sredi zime. Pa popravimo zamujeno vsaj sedaj, ko je zadnji čas! Zemljo itak poznate, lego tudi. Prostor pa tudi lahko pozimi premerite, čeprav je pod snegom. Ko ste s tem delom gotovi, prevdarite, kaj kaže saditi zlasti glede na lego in zemljo. Jablane sadimo radi bolj v nižinske, hladne, hruške bolj v tople, zavetne lege; črešnje v višave, orehe tudi v višje zavetne suhe lege z globoko apneno zemljo; češ-pljam, slivam ugajajo nižje lege; breskve, marelice spadajo v tople južne vinorodne lege ali pa ob stene; pritlično drevje na vrt v obdelano zemljo. Vse sadno drevje je hvaležno za globoko rodovitno dovolj vlažno zemljo. Premokra ali celo močvirna zemlja ni za sadno drevje.
Po tehle navodilih pa upoštevaje gospodarski položaj, oddaljenost od gospodarskih poslopij in hiše se odločimo za tista sadna plemena, od katerih si po to-sedanjih izkušnjah največ obetamo.
To pa še ni vse. Sadna plc j ena imajo nešteto sort Treba izbrati tui.l te. Posebno težko je to pri jabolkih in hruškah, ki se goje v več tisoč sortah. Kdor dandanes še nobene sorte ne pozna s pravim imenom ter sadi vse vprek, ker mu slučajno pride
pod roke, si ne bo opomogel s sadjarstvom. Najvažnejši in prvi kažipot pri izbiri sort je izkušnja. Sodite in razmnožujte predvsem tiste sorte, ki so v kakem krnju že vpeljane in znane, da zdravo in čvrsto r a -8 tej o, rade in obilno rode, in katerih sadje ima primerno veljavo za dom, posebno pa za kupčijo. Takih sort je v vsakem kraju nekoliko. Poizvedete za njihova prava imena in dobite, če mogoče, mlado drevje za vaš nasad od teh sorti
Pri izberi sadja odločujejo mogotere okolnosti. Odločilnega pomena je uporaba sadja. Kdor ga goji samo za domačo potrebo ali samo za sadjevec, izbira drugače, nego tisti, ki prideluje sadje za kupčijo. V bližini večjih mest in obrtnih krajev, kjer se mnogo sadja proda na drobno na trgu, bomo izbirali drugače, nego v oddaljenih krajih, kjer imajo veljavo samo velike množine trdnega, za prevoz neobčutljivega sadja, itd. Tudi prostor in njega oddaljenost sta zelo merodajna pri izberi sadnih sort. Za poljske nasade so prikladne drugačne sorte, nego za obhišne, za obcestne drugačne nego ob njivah itd. Kdor zasaja večje prostore naenkrat, bo izbiral drugače, nego če posadi samo par dreves.
Pri izbiri sadnih sort velja zlasti za ja- j bolka, naj si vsakdo zapomni in brezpogoj- ! no in dosledno upošteva sledeče temeljno j pravilo: Sadjarstvo nam bo dajalo tem več dohodkov, čim reč bomo pridelali ene same dobre, trpežne sorle. Čim več bomo 1 imeli pa raznih sort, tem manjši bo čisti
dobiček iz sadjarstva. --—-
Književnost.
s>3ILAT)0ST.«
»Mladost« je edini slovenski fantovski list in izhaja že 17. leto. Koliko dobrega in zlatega zmja je »Mladost« vsciala v mlada srca tekom te dobe, se ne da preračunali. Zato jo vsem slovenskim fantom najtopleje priporočamo. Letošnja 1. številka prinaša na prvem mestu globoko razpravo, kaj pravi krščanska vera k vzgoji iu negi telesa. Nad vse važen je čianek bivšega vojnega kurata Fr. Bonača: »Nabornikom na pot!« Tu najde vsak nabornik toliko pouka in navodila za pot v vojašnico, da je nujno potrebno, da sleherni sloven- | eki nabernik prebere ta članek in si bo marsikatero težavo prihranil. Br. N. dalje v živahnem in šaljivem slogu popisuje da-lekosežen pomen varčevanja in »Čebelice«. Največji sedanji slovenski pisatelj dr. Iv. Pregelj pa je začel s prelepo povestjo, ki že v prvem poglavju globoko poseže v srce. Poleg tega najdeš v listu polno drobnih zanimivosti iz vsega mladinskega sveta, dopise naših fantov in končno celo uganke, katere nalagajo mladim ljudem nekoliko težjega in bistroumnejšega razmišljanja. — List krasita dve lepi sliki. — »Mladost« se naroča v Ljubljani, Ljudski dem; izhaja vsak mesec na 16 straneh in stane letno Din 30. — Fantje, naročite se na svoj list!
VRTEC IN ANGELČEK.
List naših malčkov, Vrtec s prilogo Angelček, je izšel v 1. in 2. številki. Že 54. leto obiskuje Vrtec našo otroke in jim prinaša zdravo, poučno in obenem zabavno
Dekle z Močevja.
(ovedalti spisala Selaia LagerlOf.)
(Dalie.l
Hildur se je zganila od upora. Bila ji je muka, izpregovoriti eno samo besedico s Helgo in resnično ni imela nikakega veselja se ji zaupati. Toda sila je bila velika, in tako je bila prisiljena, da je odgovorila:
»Čemu misliš, bi ga sicer hotela poročiti?«
»Mislim, če ga ljubiš še sedaj, Hildur?«
Hildur je skorai okamenela, toda pred Helginimi prodirajočimi očmi ni mogla lagati.
»Mogoče ga še nikdar nisem tako ljubila kot danes,« je rekla, vendar tako tiho, da bi človek mislil, da ji je povzročilo bolečino izpregovoriti te besede.
»Potem pojdi kar z menoj,« je rekla Helga. »Spodaj na cesti imam voz. Treba se ti je snmo opravili, potem le lahko peljemo tako v Nerlundo.
»Čemu naj bi se peljala tja?« je vprašala Hildur.
»Peljali se moraš tja in reči, da hočeš biti Gudmunuova Hildur, naj je storil karkoli, in (ia hočeš zvesto čakati, dokler bo sedel v ječi.
»Čemu naj bi rekla to?«
»Da bo zopet vse dobro med vama.«
»Toda to je nemogoče. Nočem Be poročiti s takim, ki je sedel v ječi.«
Helga je odskočila za korak nazai, kot bi zadela ob kak zid. Toda kmalu so ie zopet opogumila. 1 ahko je ra/umela. da človek, ki je tako mogočen in bogat, kot Hildur, mora tako mislili.
»Ne bi prišla sem in bi te ne prosila, da se pel ji v Nerlundo, če ne bi vedela, da jo Gudmund nedolžen,« je rekla.
In sedaj je Hildur stopila od Helge korak nazaj.
»Veš li kaj gotovega, ali samo domnevaš to?«
»Najbolje je, da stapimo takoj na voz in ti spotoma vse povem, Hildur.«
»Ne, preje mi moraš vse povedati. Vedeti moram, kaj storim.«
Helga je taico gorela od vnetosti, da je komaj mirno stala, vendar se je morala premagati in Hildur pripovedovati, odkod ve, da Gudmund ni zločinec.
berilo — drobne povestice, mične pesmice, zanimiv drobiž, lepe slike. Stariši naj naročijo svojemu otroku la list, da se otroci zgodaj navadijo ljubiti knjigo in izobrazbo. Otroci, ki se v zgodnji mladosti ne navajajo pridno čitati, tudi v poznejših letih ne čitajo radi ter posedajo po gostilnah in hodijo po slabih druščinah, kar stane mnogo, mnogo denarja brez ozira na veliko dušno škodo. Vrtec z Angelčkom stane 15 Din, Angelček sam 5 Din letno. Naroča se pod naslovom: Uprava Vrtca, Ljubljana, Sv. Petra c. 80.	'
»Ali nisi to takoj povedala Gudmun-
du?«
»Ne, samo tebi, Hildur, povem. Nihče drugi ne ve tega.
>ln čemu si prišla s tem poročilom k meni?«
»Da bo med vama zopet dobro. Tudi on bo gotovo zvedel, da ni zlega storil, toda jaz hočem, da prideš k njemu kakor sama od sebe in vse poravnaš.«
»Torej naj ne rečem, da kaj vem o njegovi nedolžnosti?«
»Ti moraš priti čisto sama od sebe, Hildur, in mu nikdar izdati, da sem jaz govorila s teboj. Sicer ti no bo nikdar pozabil. kar si mu rekla danes zjutraj.«
Molče je Hildur poslušala. V teh besedah je ležalo nekaj, česar še nikdar v življenju ni občutila in trudila se je, da bi si to razjasnila.
»Ali ves, da sem jaz zahtevala, da moraš iz Nerlunde?«
»Vem pač, da niso bili ljudje v Ner-lundi, ki bi želeli, da moram proč.«
»Nikakor ne morem razumeti, da si prišla danes k meni in mi hočeš pomagati.«
»Če greš tedaj z menoj, Hildur, bo vsa zopet dobro!«
Toda Hildur je šo vedno gledala Helgo, še vedno je bila globoko zamišljena.
»Mogoče ima pa Gudmund tebe rad,« je izpregovorila.
Sedaj pa je Helgi pošla potrpežljivost
»Kaj pa naj bi z menoj!« je vzkliknila razburjena. »Ti vendar veš, Hildur, i a sem le uboga bajtarska hči, in to še ni najhujše.«
Obe mladi dekleti sta se izmuznili neopazno iz hiše in kmalu sta sedeli na vozu. Helga je vodila voz in ni čuvnla k'' a, temveč je pognala v dir. Obe sta molčali. Hildur je sedela in gledala Helgo. Videlo so je, da se nad njo ne more dovolj naču-diti in da bolj misli nanjo kot na kaj drugega.
Ko sta prišli v bližino posestva, jo Helga predala vajeti Hildur. »Sedaj se moraš sama peljati tja, Hildur, in govoriti i Gudmundom. Čez nekaj časa pridem jaz za teboj in bom povedala zgodbo o m<>/.u. Ne smeš pa omeniti z nobeno besedico, Hildur, da sem te jaz šla iskat.«
Gudmund je sedel v hiši v Nerlundi poleg matere Ingeborg in je govoril z njo. Nekoliko proč je sedel oče ler kadil, Videti je bil zadovoljen in ni izpregovoril besede. Bil je gotovo mnenja, da bo sedaj šlo vse, kakor more in njem ni treba posegati vmes.
»Rad bi vedel, mati, kaj bi rekli, ko bi dobili Helgo kot snaho,« je rekel Gudmund. Mati Ingeborg je dvignila glavo in ^ odločnim glasom odgovorila:
»Vsako snaho bom sprejela z veseljem, če bom le vedela, da te ima tako rada, kot mora žena ljubiti svojega moža.*
Komaj je to izpregovorila, so zagledali Hildur, Erikovo hčer, ki je baš zapeljala na dvorišče. Takoj nato je vstopila v hišo "»
u bila vsa drugačna kot sicer. Ni vstopila faobo na Bvoj navadni, samozavestni na-JL ampak je bilo skoraj videti, kot da hote ostati pri vratih kakor beračica.
Vendar je stopila naprej ter podala roko materi Ingeborg ln očetu Erlandu. Nato se y> obrnila k Gudmundu.
»Rada bi govorila s teboj par besed.«
'	(Dalja prih.)
Rosegger — Joe. Vole:
Krščeni cigan.
(Dalie.l
Fant pokima in ko zdaj stoji tako na prsih prekrižanlh rok pred gospodarjem, »e zdi, kakor da pričakuje zdajzdaj krstne
vode na svoje teme.
»Prej morava h gospodu župniku,« pra-rl gospodar. »Jaz bom tvoj krstni boter —«.
Cigan poklekne predenj, objame in poljubi njegove noge.
>No, je dobro, jo že dobro. Vidim, da mi boš hvaležen. Postaneš kristjan. Potem ostaneš v moji hiši, se boš n"il delati, priden biti in zmeraj lepo zadržati se.«
Cisto ganjen je bil gospodar, ko jo to govoril. Še tisti dan je ukazal, naj dajo fantu feber gorke vode in mila, potem rjav jo-
Gič, par škorenj in črn klobuk, pa ga je pe-al doli v vas h gospodu župniku.
Župnik ga je hotel malo poizkusiti, koliko zna, ali pokazalo se je, da je grozno neveden. Samo o hudiču je že nekaj slišal, da jo pa vsemogočni Bog, ki vlada nebo in zemljo, o tem cigan ni nič vedel. To je pa vedel, da kristjanom ni treba stradati in da pridejo v nebesa.
»Pred vsem, sinko moj, boš tisto reč iz nšes djall« mu veli župnik. »Uhani so sicer •amo iz stekla, pa kljub temu znak napuha.«
Z veliko ročnostjo potegne cigan uhana bt ušes in ju brzo porine v žep.
Potem ga je župnik šo večkrat poučeval in bistril, kako naj se pripravlja za •veti zakrament. Končno je bil neki dan
Cogojno krščen in imenovan Janez. Kmet-oter je od vezal svoj mošnjiček in dal krščencu za krstni dar star srebrn tolar. Pant je pohlepno segel po njem in ga brž •kril v hlačni žep.
Pastir si je tisto popoldne preganjal
•	tem, da je navezaval svoje črve spodaj » globeli, kjer teče potok, na trnek in lovil Postrvi. Domača hči je rada jedla pečene Postrvi, to je vedel; njemu je bilo pa več M lov ko za jed.
Domača hči pa tisti dan ni nič mislila na postrvi ampak lepo krščansko ia kr-jtfenca. Težko je čakala, da pride novo-krščenec domov, če je bil že kot cigan tako leP, koliko lepši bo zdaj kot kristjan.
Pa se je malo urezala. Boter je gnal ^ojega krščenca v vasi tudi h brivcu, ln Wiaj so bili lepi črni kodri proč. Zdaj se J® videlo, kako močne lične kosti Ima fant
*	licih ln kako dolg nos; pa Čeden je bil zmiraj, lasje pa zrastejo.
. Kar se drugega tiče, je fant dobro ka-"u- Posebno poraben je bil pri konjih, ln «> Je moral kdaj voziti tudi gnoj na njivo, \j Povratku prijezdil domov kot pravi "*«ar, teko da je. bilo domači hčerki tes-
no pri srca. — Če bi mu padlo v glavo, da bi segel po nji, jo dvignil na konja in zdir-jal z njo — kakor se bere v pripovedkah — skozi noč ln vihar v temni gozd, kako bi se branila, ko je preslaba?
Pa Janez je bil moder, tudi priden ln tih, tako da ga je Imel gospodar rad in ga stavil za zgled, kako — seve pravega botra je treba — lahko postane Iz zanikarnega ajda dober kristjan in pošten človek. Kljub-temu si pa gospodar ni mogel tajiti, da kaže slok fant včasih čudno visokost, njegova usta so molčeča, njegovo oko žareče, široko čelo In belo kot marmor, dasi je vroče ju-lijevo in avgustovo solnce vse druge ožgalo.
Pastir je bil prvi, ki se mu je zdelo, da opaža na domači hčerki čudno vznemirjenost. Pove to gospodarju, toda ta mu s smehom odvrne, da to ni nič Čudnega, čo se domači fantje jeze, ko se čutijo zapostavljene po tujcu. Janezu pa vse to ni bilo na mar. Rad je pohajal po božji naravi, opazoval včasih zamišljen, kako ovce uganjajo burke, kako rijejo in skačejo prašiči na trati, da ga veseli, ko mlada praseta izkopavajo korenine ščavja ln stara debeluhi-nja poleg njih leži v mehki ilovici. Tudi divje sailjo je imel rad. Včasih je dal še prednost sirovi repi z njive ali pečenemu koruznemu storžu pred kuhano jedjo. Samo za eno reč se je hudo gnal: če so odložili hlapci svoje pipe, je s slastjo planil po njih, da jo zavžil še tisto, kar je ostalo v njih. V takih hipih je vzžirel v njegovih očeh tak ogenj, da jo bil res strašen. Ko bi se ta strast obrnila drugam — vse bi bilo izgubljeno.
Tako jo prišel konec poletja. Skednji in luišče so bile polne, klavna živina se je dobro redila, in vse je z zadovoljstvom čakalo zime.
V nedeljo po Vseh svetih je bilo v farni cerkvi zahvalno opravilo za dobro letino. Gospodar in del njegove družine je bil v cerkvi; popoldne naj bi pa šla hčerka, pastir in drugi, ki so morali biti dopoldne doma.
Predno je bilo pa še cerkveno opravilo v kraju, je eden izmed sosedov pocuknil gospodarja v klopi za rokav, naj naglo z njim stopi ven. Pred vrati ga je vprašal: »AH si mar dane3 svojega Janeza kam poslal?«
»Jaz? Janeza?«
»če ga nisi s konjem kam poslal?«
»Zakaj?« vpraša gospodar. »Janez je vendar doma za varuha.«
»On sam?«
»Pa pastir tudi In stara gostja In hči moja. Ti pojdejo popoldne.«
»Potem ne vem, kako je to,« pravi sosed. »Ko sem šel prej-le mimo kovačnice, sem videl, da je drvil tvoj Janez z vrancem po cesti, pa ie kakor vihar — rečem ti.«
»Beži in ne govdri!« de kmet. »Janezu sem naročil, naj izpusti konje na gmajno in pazi nanje, da ne uidejo. Nanj se lahko zanesem, ker je vesten človek, in jaz sem njegov boter kakor veš.«
»Pa s temi svojimi očmi sem ga videl, kako jo je pobiral. Pa ie eno reč je Imel pred Beboj na konju, ln to je tisto, kar se mi zdi sumljivo.«
»Še nekaj a seboj?« vpraša gospodar, od skrbi trd.
(Dalj. prihodnji^.)
^	W--
□DDHnCSIML7Č£RR3
m,_^_
BOBEN KOT BRZOJAV.
Angleški kapitan Reginald Haselden je živel dve leti v Osrednji Afriki in nam pripoveduje zanimive stvari o bobnanju kot sredstvu pogovora in poročevanja. Čudno je to, da bobnarskega jezika noben Evropejec ne razume, domačini ga pa znajo vsi. Kapitan pravi:
Bil sem v mestu Ibadah v Nigeriji; na kartah ga ne dobiš, je pa največji naselbina črncev in šteje 200.000 prebivalcev. So pa še na zelo nizki kulturni stopinji. Nekega dne sem slišal iz daljave bobnanje, črnci v Ibadah so mu odgovorili, seveda tudi z bobnanjem. hi vse mesto je par dni ln par noči neprestano bobnalo, tako da sem postal že napol neumen. Nekega jutra slišim, kako se črnci pred vratmi živahno pogovarjajo. — Pokličem narednika in ga vprašam, kaj je. Odgovori mi: »Velika ladja Angležev se je potopila, veliko belih mož je utonilo.« Nisem se menil za to novico; tudi bobnanje se je j-olagoma oddaljilo v nasprotni smeri, kakor je bilo prišlo. Tri dni nato sem dobil brzojavno obvestilo, da se je potopila velika lepa ladja »Lusilania«; brzojav se jo bil vsled neke poškodbe zakasnil. Spomnil sem se na narednika, začel sem povpraševati in sem zvedel, da so črnci fcobnali to novico slcoz vso Afriko od Egiptskega Sudana pe do Nigerije. ln sicer je šla novica skoz rodove, ki govorijo čisto različne jezike in ki so se deloma celo vojskovali med eeboj.
Črne je namreč zelo klepeta*' In rado-, veden in so zato kljub »vojski« poslali poročilo naprej.
BREZ STRAHU.
Štiri anekdote nuj povemo o švedskem generalu Hamiltonu, ki se ni nikogar bal in je govoril vselej tako, kakor je mislil. Bil je angleškega pokolenja, služil je pa pod kraljema Adollom Friderikom (1751 do 1771) in Gustavom III. (1771—1792).
Kralj Adolf Friderik se je jako rad pečal s strugarstvom, je napravil nekoč lepo tobačnico in jo je podaril Hamiltonu.
»Prav lepa hvala,« je rekel maršal, »a ljubše bi mi bilo, če bi bilo Vaše Veličanstvo zlatar in ne strugar.« —
Nekoč je vojak-gardist napravil kralju pri izprehodu malo uslugo. »Ali imate kaj drobiža?« je vprašal kralj Hamiltona in je vrtel cekin med prsti; ni se mogel odločiti, da bi ga dal gardistu.
»Morebiti bo pa vojak lahko zmenjal,« je rekel Hamilton, videč, da je kraljeva varčnost pretirana. In vojak je dobil cekin.
Žena Gustava III. je hotela na vse načine dati dvoru večji sijaj ln je vprašala nekoč Hamiltona, kakšno odlikovanje naj bi dali kraljevemu telesnemu kočijažu; od njega je kraljevo življenje odvisno, nima pa določenega čina. »Ali bi ne bilo dobro, čo mu damo čin polkovnika?« je vprašala. »Seveda,« je rekel Hamilton, »čisto prav, a konji bi morali postati potem komorniki.«
Pri obedu so prinesli nekoč na mizo grah, a samo za kralja in kraljico.
>AI1 imato v tem času pil vas ua Angleškem tudi že grah?« je vprašala kraljica Ilamiltona. >linamo ga, a prinesemo ga na mizo šele takrat, če ga je dosti za vse € — Prim. »Zgodovinske anekdote«, I. zvezek, stran 79: Dober odgovor.
Kovaškega VAJENCA sprejmem takoj - GaSper GOLOB, kova«, Zodvor 35, poŠta Sp. HroSlca. 193
POROČNE PRSTANE
veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku, na Šutnl, nasproti larne cerkve. 221
HIŠA v Planini 144 pri Rakeku
• sadnim vrtom in njivo NAPRODAJ, pripravna xa inanišo obrt, v sredini trga, v dobrem stanju. Na foljo tudi gozdea parcela 3 johe. — Ponudbe »a Aakob ŠENČUR, Polhov Gradec._237
»KAM EN I T«
•zbestno-cementni Skrilj, najboljšo in najcenejšo streho dobavlja
tovarna »Kamenit«, Laško.
DOLGOTRAJNA GARANCIJA I
ZA STALNO DELO SPREJMEM
več mizarskih pomočnikov.
Hrana v hiši. St.ojno mizarstvo, Karlovtk« cesta 22.
Halo!
Halo!
TINE; Jaka. Ti si pa re« dobre volje io hodiS kakor bi imel dvajset let.
JAKAi Kako bi nc bil veseli Ž« trideset let sem gospodar, pa Se nisem imel tako obute družine kot sedaj. Zato pa tudi vsakemu priporočam: Kdor bo£« tvojo družino dobro obuti, na| kupi USNJE na sejmu v Kočevja, Kamniku, Novem mesto in v Radečah
na stojnici Franc Perico.
UGODEN NAKUP!
Priporoiam nevestam in ženinom raznovrstno modno volneno blago za ženske in »okno za moike obleke, platno za rjuhe, belo platno, Biion, gradcl za žimnice, koltre, ilanel-odeje in rjuhe, ter raznovrstno drugo blago. Pri večjem nakupu 10 odstotkov popusta. — Blago iz čeških tovaren.
ANTON SAVNIK, ŠKOFJA LOKA.
nC|(l C poleno, pridno in zdravo sprejmem takoj za vsa hišna dela. Če zna kuhati, ima prednost. Majhna družina, plača dobra. Ponudbe pod »POŠTENA 267« na upravo lista.
y »SfIHOO za mizarsko obrt sprejmem takoj MJCHIm pod navadnimi pogoji. — FRANC SVAJOER mizar, Stancžlče, p. St. Vid n. Ljubljano
¥LI6IJ EBER,
krznar, Kongresni trg 7 — LJUBLJANA,
KOŽE divjačine:
lisičje, kunje, vidre, dihurjev«, polhove,
jazbečeve in sploh vse kože. i84
Cesto češko per e! j
1 kg sivega »kublj 65D. polbel. j 80 Din, bcloga «0 D. boljšega, ; 10u in 120 D. mehkega kot pub 150 Din in 180 Din, naibotjSn vrsta '225 Din. PoSilja prosto carine proti povKotju k1200 Din višje prosto poStninc. Zamena in vrnitev dovoljena. Vrorci skh- ' stoni. Di pial le na Benedikt Sachsei, l*obez št, 159 pri Plina, Češka, foilui pitketi iz CeSko v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
M
Ah! lc hoicCiiicr
Malo fellerjetenla pravega Elialluia« ln proč so bolečine.
Drgnjenje s Fellcrjevim El«. Iluidom je prava dobrodvjnostl Umivanje s Fellerjevim F.lu. fluidom jača mišičevje in iivce( Deluje antiseptično in osvtiu. joče! Prežene nahod in n.iredl neobčutljivega proti mrzlemu zrakul Za oči in uScsal Zobe in glavol Za vrat in ustal 7t hrbet in udel Za celo telo i u vrstno hišno sredstvo in kosme-tikum. Fellerjev Elzaiiuid js veliko močncjSi in izdatnejši !ts< kor francosko žganje. En pusku« zadostuje da tudi vi rečete:
Čisto zagoni
dobite pti meni /.a nu.li trud i blago za moiko ali žonsko obleko, kontenino, platno tiro budilko i. t. d. — Pošliite mi v pismu za pojasnilo znamko M odgovor in svoj natančen naslov.
Josip Batič, Litija 75
TO IC NAJBOLJŠE KAR S EPI H EVA J OKU$Al.t
Miži, podgane, stenica in Ščurki
rciorvjo joginit^, BKO nporftJ>liafc« nsšu pieiskuJenH »rojstva: protr mišim iu 'Otljcnaui L»in 7T»0, r u Starko 10 I>in, zn utontoo 10 Din, r.o. molje ti I>il, proti mrčesu S ln 7 to I>{«. mest proti •:*di t IHn mwt proti ušum v obleki 7 50 Din, proti cnrAvliau.
7 60 Dla. Keler rti <<lš<'enjo cnialefiov V lun. 1'odiljft po poveet.iu. ,Arte«', kem. laboratorij. V. Jlinker, Zagreb, Petrtnjaka uiloa SV,
V vseh dotičnih poslovcicah zahtevajte samo pravi ELZA-FLUID od lekarnarja Peller. Pri naravnih naročilih stane g pakovanjem in po.itnino če p Sij« denar naprej uli po povzetju:
3 dvojnatc ali 1 Spcc. steklenica	24 dinirjev;
12	dvojnatih ali 4 špec. steklenic«	85	dinarjerj
24	dvojnatih ali 8 Spec. steklenic	151	dinarjev;
36	dvojnatih aH 12 Spec. steklenic	214 dinarjev,
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očes« i ia 6 Din; Klza-mentolni črtniki 7 Din, Elza-Jvedski tinktura za žclodec 10 Din; Elza-zagorski prsni ia kaSeljni sok 9 Din; Elza-ribje olje 20 Din; I-lia-voda za usta 12 Din; Llza-kolor.ska voda 1j Din; Hlza-šumskl miri* za sobo 15 Din; Gly erin 4.80 iu 18 Din; Lysol, Ly«oIorm 25 Din; KineSkl čaj -i 2 Din dalje; originalno Radikum iiancosko žgaujc, »elika steklenica 15 Din; Elza-mrčesni praiek 10 Din, strup za podgan? in mtfi 8 Din. 7.a pruiwt se računa zavojnina in poStnina posebej.
Na te cene s« račuua sedaj ie 10 odstotkov doplatka. Adrcsirati natančno: EUGEN V. FEL-l.ER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg »t. 16. HRVATSKO.	772i
JUGOHETAUJA" Ljubljana Za K q ž E D~| V J A Čl N E
izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh vrst kleparska, kfcutavnllarska In vodovodno - inštalacijska dela.
Znižane cene. Točna In solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
plačam n a j v i S j e cene I
L. ROT, krznarstvo, LJubljana,
Gradil«« 7. — Izdelava tn zaloga KOŽUHOVINEt
Trboveljski premog in cement
vs«h vrst dobita najceneje pri
H. Petri!
Ljubljana, Gosposvetska cesta 16. Telefon 343
Zadružna gospodarska banka d. d
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
im
v lastni palači (vis a vis hotela »Union"). Kapital ln rezerve skupno nad K 60,000.000-
lir A« m K/7 « £	P -______ M	■	_ ___ ___
Telefon št. 57.
-	- —	-»^»»v »am^i^« M.M. vv^uu.ufj« — .........
Podružnice: DlakovoJ^^Sjiraje^ombor, Split, žibenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo-
darsfeo banko d. d. v Novem Sad«.	- '
vjkmm^zm?***™™"™————--------------------'
fadaja konzorcij »Domoljuba*,
Odgovorni urednik Anton Suisik v Ljubljani,
Tisk« .l*»drnlnvanska tukansa«