DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta tj kron. 3 mesece 3 krone. Zu Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniuà.' namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
—
Narodni volilci občine celjske okolice!
Dolžnost Vas kliče, da stopite prihodnji pondeljek. oziroma torek dne 1. in 2. oktobra na volišče. Izvoliti Vam bode 24 zastopnikov Vaše občine za dobo treh let. Zaupni mužje iz vseh sosesk občine so preteklo nedeljo dò-ili sporazumno in soglasno može, ki se od slovenske stranke priporočajo vsem narodnim volilcem. da. oddajo složno zanje svoje glasove.
"Nobenemu vestnemu možu ne bo težko s polnim prepričanjem voliti ta odbor, ki bode po večini obsegal narodne može. katerim ste že pred 3 leti izročili gospodarstvo občine sebi v čast in korist. Vaša občina je imela pred 3 leti okroglo 9 tisoč kron dolga in bila takrat dolžna povrniti okoli D00 K erarju na pomotoma -v prejšnjih letih preveč sprejetih dokladah od c. kr. cinkarne v Gaber.ju. Vestnemu in treznemu gospodarstvu narodnega občinskega zastopa se je v triletni dobi posrečilo povrniti onih 19.000 K erarju in poplačati ves dolg 9000 K, tako da ie Vaša občina danes kakor maloka-sra občina v srečnem položaju, da se opolnoma iznebila vsakega dolga «Razmeroma ne visokih dokladah 50%, ti se bodo, kakor je upati, v prihodnjih tih mogle celo znižati. Premoženje občine, obstoječe iz nepremičnin in perijodičnih pravic pa znaša okoli ■ 60.000 K. Iz teh številk, o katerih 1 resničnosti in pravilnosti se vsakdo, kdor hoče, lahko iz listin sam prepriča pri občinskem uradu, se da z lahka soditi, kako krivično je očitanje privržencev celjske nemške stranke, da bi dosedanji občinski zastop baje slabo ^podaril, in Jravno tako lahko je iz
tega položaja izprevideti, zakaj se celjski nemški stranki zdi potrebno, da bi pri bližajočih se volitvah morala Vaša občina priti v nemške roke. Sline se jim cedijo po premoženju in dohodkih Vaše občine, ker sami tičijo do vratu v dolgovih. Na stavbi nepotrebne „nemške hiše" pri kolodvoru imajo že zdaj vknjiženega 488.000 K dolga v prid svoji mestni hranilnici. Da se ta glavnica ne more obrestovati, vidi vsak otrok in je zelo mogoče, da bodo čez malo časa to breme na ta ali oni način nosili davkoplačevalci, ker po pravilih mesto Celje jamči za mestno hranilnico, ki z denarjem tako nepremišljeno postopa. Komur se ljubi vzeti tak sladek jarem na sebe. naj le posluša ob bodočih volitvah sladke besede celjskih nemških agitatorjev. Z nepotrebnim vodovodom, ki ga hoče mesto napeljati iz daljnega Vitanja, narasli bodo mestu novi ogromni dolgovi, k a te rib obresti bodò nosi« davkoplačevalci. Dobrota vode ne pride toliko v poštev nego dobičkaželjnost celjskih nemških špekulantov. ki pričakujejo kot železninarji in tako dalje masten dobiček od krvavo prisluženega denarja davkoplačevalcev. Zato je^dosedanji zastop Vaše občine odločno odklonil Vaš denar obljubi za to podjetje. Varujte se voliti celjskim Neiqcem naklonjen odbor, sicer bodete plačevali tudi Vi za vodovod in bodo doklade znašale kmalu mesto 50% najmanj 100%. Dovolj bodi, da je nesrečni vodja okrajnega zastopa, komisar pl. Lehmann, v ta namen zavrgel 80.000 K okrajnega denarja,
Vaša okoliška občina ne. sme priti v roke privržencem celjske nemške stranke, ako hočete kot davkoplačevalci sami sebi — dobro. Že leta in leta se Celjani trudijo odtrgati od Vaše občine
najlepši del Gaberja z begatimi tovarnami. s čemur bi bili okoliški občini odvzeti najlepši dohodki, dotični prebivalci bi pa bili deležni visokih davkov zadolženega mesta, ki ima danes okoli tri milijone dolga. Tudi protesta ntovsko cerkev, ki ima že zdaj 25.000 K vknjiženega dolga, bodete morali pomagati plačevati, ako prihodnji občinski zastop ne bode Wo ' odločno varoval Vaših koristi kakor dosedanji. Nemško šolo Vam brez potrebe hočejo ustanoviti za Gaberje. toda v malo letih jo bode morala Vaša okoliška občina kot javno šolo prevzeti in plačevati, ako zmaga pruska stranka, kakor mora zdaj teharska občina vzdrževati šul-ferajnsko šolo v Štorah. Varujte se tcfrej nemških prerokov, če ne že iz drugih1 vzrokov, pa vsaj z ozirom na svojo lastno korist, Težka odgovornost ladene onega, ki bi v teh razmerah za-> udii udeležit^se prihodnji pondeljek. oz. v i.urwK obéinskiii vuìitwv. Volilu* odbor Tam bo pravočasno priposlal povabilo k volitvi, iz-katerega bodete razvideli, v katerem volilnem razredu ima kdo volilno pravico in kdaj pride pri od-danju glasa prilično na vrsto. Držite se tega obvestila in pridite zanesljivo in točno na volišče in je v tem slučaju slovenski strani zagotovljena sijajna zmaga. Da bodete prosti nemških na-silnostij, bode se volitev vršila na Ostrožnem pri g. Fazarincu, kjer bode tudi za red in varnost vse preskrbljeno.
Poživljamo Vas torej še enkrat, pridite zanesljivo ob določeni uri volit in volite od Vaših zaupnikov določene može za občinske odbornike. Živela slovenska občina: celjska okolica!'
Slovenski župani, varuhi in gojitelji slov. jezika
k članku v št. 112 dodajamo še to: Poštna uprava bode za vožnjo pošte z avtomobilom nastavila mnogo voznikov, katerim pravijo ..šoierji", ker Slovenci teh izučenih voznikov nimamo, bode nam vrinila tujce, zato naj župani zahtevajo, da se siriejo te službe po slovenskem Štajarju podeliti le Slovencem. V ta namen se naj ustanovijo za Slovence takoj tečaji s slovenskim učnim jezikom, v katerih se bodo naši sinovi izučili za spretne solérje. Tudi to zahtevo je treba dati v zapisnik zapisati, drugače nima nobenega pomena.
Svetovno-politicni pregled.
Domače dežele.
Državni zbor. Trgovski niini-5 srer je izjavil, da upà. da boifc tekom 1907. leta postavljena druga telefonska zveza med Dunajem in Trstom, katero potem podaljšajo čez Kormin do Vidma v Italiji.
Naučni minister je izjavil, da bode v Puli tekom 1907. leta dozidana nova nemška državna ljudska šola, katera bo jeseni 1907. leta že na razpolaganje. Troški bodo znašali 141.550 K. — Za • nemške šole v nenemških mestih ima vlada vedno dovolj denarja.
Volilni odsek je sprejel vse §§ nove volilne postave izvzemši § 5 in 41 o katerih bode še dolga debata in ki bo utegnila postati še celi volilni reformi nevarna. '§ 5 govori o volilnem sistemu. Klerikalec Tollinger bo stavil predlog naj se oženjeuim. ki so stari 35 let in imajo vsaj enega otroka ter onim. ki so dovršili srednje šole, do-

L I STE K.
V Nemčiji.
(Potopisne in narodno-gospodarske črtice.) Vlado Pušenjak. (Dalje.)
Tudi v mestu Ödenburg ni občinskih doklad, ker pokrivajo veliki gozdovi, ki so last mesta, vse stroške. V okolici mesta Klingenberga sem videl izorne vinograde najbolj vzglednega posestnika. Mož je bil okrog 12 let izven domačega kraja, večinoma ob Renn,., je sam spoznal umno" vinorejo in je prišedši domov, začel umno delati v vinogradih. Od začetka se mu je vse posmehovalo, a dandanes se vse ravna po njegovem vzgledu. Kako dobro bi bilo, ako bi tudi naši sinovi posestnikov šli za nekaj časa v kraje, kjer je kmetijstvo na visoki stopinji; koliko bi se naučili in koliko bi ko-stili s svojim vzgledom kmetijstvu,
ko bi se povrnili v domovino! Vinogradi niso samo po hribih, ampak tudi v ravnini; v mestu samem ima skoro vsak meščan vinograd poleg hiše. Letos je povsod ob Menu zelo močno razširjena peronospera; vinogradi, v katerih se je o pravem času in 4—5krat škropilo, krasno izgledajo, dočim je tudi mnogo vinogradov, v katerih se je prepozno ali premalo škropilo, popolnoma uničenih. Ker so nasadi že precej stari, so začeli iste odstranjevati in nasajevati nove trte; sadé le domače trte, vendar pa ne takoj, ampak za nekaj let pustijo rasti v vinogradih deteljo. Ljudje se v teh krajih dosti bolj zanimajo za napredek kmetijstva, kar dokazuje 1000 udov kmetijskega društva; to društvo priredi vsako leto poleg občnega zbora najmanj 9 zborovanj in eno zborovanje, na katerem dobi vsak udeleženec kako praktično darilo, kakor vrtne škarje, cepilne nože, vreče za sadje, biče itd. To zborovanja, spojeno z darili, še vrši vsako leto v
drugi vasi. Moj spremljevalec je ravno ta dan nakupoval darila in me povabil, naj grem z njim, da vidim, kaj bode vse nakupil. V Nemčiji znajo pač vpo-rabiti vsa sredstva v to, da pridobijo ljudstvo za napredek! Ogledal sem si še mesto Miltenberg, katero se ponaša -z ravno tako krasno lego, ko prejšnji dve mesti; vsa ta mesta so zelo dolga, obstoje največ iz ene same dolge ulice, ker jim na eni strani reka Men, na drugi pa gorovje Odenwald zabranjuje razvoj na širokost. V Milteubergu je najstarejša gostilna v Nemčiji, gostilna „k orjaku"' (zum Riesen). Razne listine pričajo, da obstoji ta gostilna, ki je bila 1. 1590. prenovljena, že od 12. stoletja. V tej gostilni so stanovale razne zgodovinsko znane osebe, kakor cesar Friderik L, Ljudevit Bavarec, protikralj Friderika Lepega, cesar Karol IV., Luter na svojem potovanju v Heidelberg, cesar Karol VI. ter drugi vladarji in volilni knezi. Zapustil sem to radi svoje sadje- in vinoreje tako važno
dolino ter se podal v veliko trgovsko mesto.
IV. Frankobrod ob Menu.
Kolodvor. — Tržnica. — Stolna eerkev. — Goethejeva rojstna hiša. — Römer. — Cerkev sv. Pavla. — Muzej za proučevanje ljudstev.' — Palmski vrt. — Zoologični vrt.
Mogočen utis napravi na potnika
kolodvor v Frankobrodu ob Menu, ka-«
teri je največji kolodvor v Nemčiji in eden največjih v Evropi ter po širnem svetu znan kot velikanska umetniška stavba. — Ker sem prišel zjutraj v Frankobrod, sem se ravnal po nasvetu raznih sopotnikov, kateri so mi svetovali, naj si ogledam veliko tržnico kot uzorno napravo. Bila je ravno sobota in najživahnejše življenje je vladalo ne le v oddelku, kjer se prodajajo vsa • živila na debelo, ampak tudi v oddelku za prodajo na drobno, v katerem so kuharice in gospodinje kupovale dnevne potrebščine.
volita po dva glasova. Ta predlog ne dobi večine v odseku, to je že danes gotovo, zato tudi debata o § 5 ne bode predolga in prenevarna. Drugače pa bo s § 41 v katerem bodo Nemci in Poljaki složno zahtevali, da se uzakonijo njih pravice ter določi, da sme državni zbor samo z dvotretjinsko večino spremeniti v tej postavi določene volilne okraje. Nemce in Poljake vodi v tej zahtevi gola sebičnost in volja ohraniti si svojo nadvlado ka vsak način. Proti tema dvema zaveznikoma ne bo možna večina ne v odseku ne v polni zbornici — in če se Mladočehi ne vdajo tej nemško-poljski zahtevi, pač ni upanja, da bi volilna reforma bila izvedena ter odstranjen parlament privilegirancev. To bi bilo pa Nemcem in Poljakom še ljubše.
—	Ogska dobi svoje honvedsko topničarstvo. Osnovanje bode stalo 27 in pol milijonov kron, vzdrževanje pa vsako leto 4 in pol milijone kron. Ogrska vlada bo prisiljena naročiti cevi za topove na Dunaju, ker vojni arzenal neče izdati svoje tovarniške tajnosti. — vse ostalo, kar treba za topničarsko oboroževanje bode zgoto-vila ogrska orožarna.
—	Hrvatska vlada je upokojila nekoliko višjih političnih uradnikov, kateri so se pod prejšnjim sistemom preveč omadeževali — veliko število drugih je pa prestavila v različne kraje. Vse te premene dobro vplivajo na narod, kateri upa, da sa vendei' napočili boljši dnevi za Hrvatsko.
Vnanje države.
—	Rusija. Revolucija se širi tudi med kmetskim prebivalstvom. Na raznih krajih so kmetje vstali proti plemstvu v mnenju da to brani razdelitev zemlje med nje ter so požgali mnogo hiš in gospodarskih poslopij. Finci, Leti in Estonci delajo na severu največ z-, bombami in revolverjem. Rusko dijaštvo se jim pridružuje, v nekaterih srednjih šolah štrajka. vseučiliški dijaki v Moskvi so pa izrekli željo naj se predavanja začno, da jim bode tako lažje shajati se in netiti revolucionarno gibanje.
—	Srbija. Vlada je sklenila, da bo začela zopet dogovore o trgovskih pogodbah z Italijo. Belgijo, Rumunijo. Grško. Francijo in Rusijo. Vsa ta do-, govarjanja je bila vlada pretrgala v želji, da se laže pogodi z Avstro-Ogrsko. Ker se pa to ni zgodilo, začela je dogovore na novo in izbrala v ta namen posebne komisije. „Trgovski glasnik" svetuje vladi naj pozove v te komisije tudi trgovce, kateri praktično poznajo trgovske potrebe in bodo torej vladi v tem pogledu več koristili nego samo teo-
Stolna cerkev, ustanovljena 1. 870 od Ljudevita Nemca je veličastna zgradba in pomenljiva radi tega. ker je v nji menški volilni knez kronal nemške cesarje.
V bližini stoji Goethe-jeva hiša, v kateri je pisatelj preživel svoja mladostna leta (1749—1765). Poslopje je v znotraj še danes tako, kakršno je bilo 1. 1755. V drugem nadstropju je zbirka slik Goethe-jevega očeta, spalnica starišev in soba. v kateri je pesnik zagledal dne 28. avg. 1749. luč sveta; v tretjem nadstropju je soba. v kateri je delal mladi Goethe. Römer -se dandanes imenuje rotovž, ki obstoji iz 12 starih hiš in iz velikih novih prizidanih hiš. Iz prednje veže peljejo takozvane cesarske stopnice v prvo nadstropje k cesarski dvorani, v kateri je novo voljeni cesar z volilnimi knezi obedoval; na stenah vise moderne slike nemških cesarjev od Karola Velikega do Franca II. Sosedna soba je nekdanja volilna soba, v kateri so se volilni knezi posvetovali
retiki in uradniki. —
Pogajanja z A. O. se bodo nadaljevala. Srbija bode stavila avstrijski vladi defitivne predloge o naročitvah. katere je namenila oddati v Astriji — in upati je, da bode tudi A. O. malo odmeknila — in da se naposled pride do sporazumljenja in sklene trgovinska pogodba, kar bi bilo v interesu obeh držav. —
Nemčija. Na shodu socijalnih demokratov. v Mannheimu je Bebel v debati o gromadnih stavkah (Massenstreike) izjavil, da je v sedanjih razmerah naprosto nemogoče proglasiti na Pruskem gromadno stavko. Delegat Legien pozdravlja to da je zbor stranke prišel do spoznanja, da se gromadna stavka ne da vedno rabiti kot prikladno orožje. Kautsky povdarja. da se morajo soc. demokratje boriti za politično ravno pravnost. Delegat Braun je predlagal tole resolucijo: Stranka ostane prepričana, da je gromadna stavka važno in v danih razmerah h katerim vodi reokcija neobhodno potrebno orožje ne samó v političnem ampak tudi v cehovskem gibanju delavcev. — Podana je bila tudi resolucija proti prostim cehom in poziv na časnikarstvo stranke, naj strogo nastopi proti anarho-socijalističnem gibanju, katero se širi posebno v prostih cehih. Pristaši anarho-socijalistične smeri so izključeni iz so-cijalno demokratične stranke.
— Amerika. V južnih državah Severo-Amerikanske unije grozi boj med belo in črno raso. V južnih državah Unije je skoro polovica prebivalstva zamorske rase in je napetost med belimi in črnimi taka, da ni čuda. ako pride, prej ali slej do grozne meščanske vojske, kakoršne ni še videl svet. Mržnja med belimi in črnimi je taka, da se pri nas ne da niti misliti. Beh zahtevajo, da se postopa s Črnimi v vsem in povsod kot z inferjoffio te-čisto raso, ki je dobra k večjem za najnižje hlapčevske posle, kateri se pa ne sme dovoliti nikakih političnih pravic, ni ne dati prilike, da pride do kakeršnega si koli ugleda in veljave. Ta mržnja do zamorcev se je ukore-ninila tudi med amerikansko inteligeuco in preveva spise tudi resnih pisateljev, katerim je blagor domovine na srcu in ki se resno pečajo s tem velevažnim vprašanjem za ves jug severo-ameri-kanske unije. V Atlanti glavnem mestu države Georgia je prišlo že do izgredov in pobojev med belimi in črnimi, med zamorci in policijo. Tekla je že kri in palo je že precej ljudij na obeh straneh. Orožja je med zamorci mnogo, zato se je bati. da se vname po celi državi boj med obema rasama.
o volitvi cesarja. Na leto 1848., na narodno skupščino v Frankobrodu in na velepomenljivo uloeo, katero je takrat igral češki voditelj Fr. Palacky, rešitelj Avstrije in Slovanov, ki se je zavzemal za to, da ostane Avstrija in se ojači na podlagi ravnopravnosti, ki pa je odločno nastopil proti zedinjeni Nemčiji, nas spominja cerkev sv. Pavla, v kateri je zborovala narodna skupščina. Cerkev še ima dandanes v notranjosti podobo moderne zbornice, služi pa sedaj za protestantsko bogoslužje. Z velikimi denarnimi žrtvami je ustanovilo bogato trgovsko mesto Frankobrod muzej za proučaVanje narodov; v muzeju so zastopana mongolska. malajska plemena, plemena zamorcev, Indijanov. v njem vidimo ves kulturni položaj narodov na skrajnem severu in skrajnem jugu. Muzej nas poučuje o raznih običajih narodov, o njih življenju in izdelkih, kateri so v mnogih slučajih občudovanja vredni. Kdor si pazljivo ogleda ta muzej, ki je edini te vrste na svetu, pridobi
Dopisi.
Braslovèe. Ustanovni občni zbor „Braslovškega odseka Žalskega Sokola'1 se je vršil v nedeljo popoldne ob prav obilni udeležbi. Zborovanje je otvoril br. starosta Ed. Kukec, ki je navzoče v prav vnetih besedah pozdravil, ter se zahvalil za zanimanje, ki so ga skazali z obilno1 udeležbo na tem ustanovnem občnem zboru. Nato je brat Smertnik jako temeljito predaval o Sokolstvu, ter z navdušenimi besedami orisal pomen telovadbe v življenju narodov počenši od starih Grkov do današnjih dnij. Posebno lepo je govoril o zaslugah slavnega Tyrša, za oživljenje in razširjenje Sokolstva v češkem narodu na čemur mu bodi iskrena hvala. Temu je sledilo še več govorov; oglasil se je tndi tukajšni preč. gospod kaplan J. Vogrinc, ki je pozdravil v zbranih besedah novoustanovljeni odsek, ter ga spodbujal k vstrajnosti.
Brat Stergar, kot predsednik pripravljalnega odbora, se je zahvalil bratom Celjanom, zlasti zveznemu pod-načelniku bratu Smertniku. bratom Žalčanom oziroma vaditeljem za njih neumorni trud. nadalje br. Mozirčanom. kateri so takorekoč vzbudili sokolsko idejo med Braslovčani in zavednim Polzelanom. zahvalil se jim je za obilno udeležbo in zanimanje. Nato se je vršila volitev odbora; izvoljeni so bili: br. Anton Plaskan predsednikom, br. Anton Stergar podpredsednikom, br. Rudolf Salaba tajnikom, br. Fran Vran-kovič blagajnikom, odbornikom pa br. Jos. Cizel. (Polzela) Ivan Cizej (Polče), namestnikoma br. Anton Naglič, Fran Klemen, orodjarjem br. Voušek. Preglednikom br. Florjan Rak in br. Jože Omladič.
Po oficijelnem sporedu zapel je moški zbor domačega pevskega društva navdušeno pod spretnim vodstvom Jos. Rojnika „Hej Slovani" in „Sokolsko" ter več drugih lepih pesmi, zakar mu bodi prisrčna zahvala. Pokazala se je pri tem vzajemnost teh lepih slovenskih društev in sloga Braslovčanov. Želimo le. naj bi ta vzajemnost vedno taka ostala ter po-mogla mlademu Sokolti. da se bo povspel do svojega vzvišenega cilja. Novoustanovljenemu „Sokolu" pa kličemo krepki Na zdar!
Iz Mozirja. Dne 8. septembra in predvečer je bil mozirski trg svečano okrašen, ker so zavedni tržani okrasili-svoje hiše z zastavami in venci iz naklonjenosti do požarne brambe. Ista je obhajala v teku 19 let svojo prvo slavnost s prav sijajnim izidom.
več. kakor če bi preštudiral debele knjige o posameznih človeških plemenih. Vsak potnik hiti v Frankobrodu v palmov vrt, ki slovi po celem svetu. V velikem 52 m dolgem, 30 m širokem in 16 m visokem poslopju so zbrane vse vrste palm; celo poslopje v notranjosti ima popolnoma tropičen značaj. Letos meseca rožnika so se otvorili novi cvetličnjaki. katerih srednja dvorana, ki obsega .tudi vse vrste palm, je 61 m dolga; na desno in levo stoji 13 manjših cvetličnjakov, v katerih spoznavamo floro našega, severnega in južnega podnebja, rastline. ki rastejo na zemlji in v vodi.
• Na vrtu za vrtnice goje 3500 vrtnic raznih vrst. Med posameznimi cvetličnjaki se vrste razni nasadi, ribniki itd. Nepopisno krasen je ta vrt in imenujejo ga po pravici najlepši vrt na svetu. Zverinjak v Schönbrunnu je znamenit, a daleko ga presega zoolo-gični vrt v Frankobrodu. Posebna zgradba je namenjena za živali, ki žive v morju ali na dnu morja'; tu
Na predvečer so na mozirskih planinah plapolali kresovi, po trgu je bila bak-ljada, katere se je udeležila polnoš vilna šoštanjska narodna godba, domačini, brambovci in drugo občinstvo. Pomikale se je do doma gospe kumic Alojzije Schuster. Tam so izročila tržk dekleta gospej knmici lep šopek s trakom, gosp. Anton Breznik jo je pozdravil v imenu požarne brambe in se ji obenem zahvalil za trud. ki ga je imela za zastavo. Po govoru so zaorili mogočni klici: živela kumica! Domači ' pevski zbor pod vodstvom gosp. Franc Mikeka je zapel prav lepo par donečih narodnih pesmi. Ves čas so groraeli topiči, pred hišo gospe kumice so zažigali umetalne ognje in spuščali rakete. Nato se je gospa kumica zahvalila v iskrenih besedah za izkazano čast. Po prijaznem pozdravu odkorakalo je vse v hotel „Pri pošti", kjer se je pričela prijateljska zabava. O polnoči razveseli nas glas trobente vrlih konjikov požarne brambe iz Trbovelj, katere treba tem bolj pohvaliti, ker se niso bali dolge poti in so prišli k nam ter num tako dokazali svoje prijatelstvo. 0| svitu zore 8. t. m. vzbudil nas je gr topičev in mili glasovi vrle godbe. It teri so oznanjali pričetek veselega dm. Ob 1. uri popoldne je bil sprejem gornjesavinjskih društev pred gostilno g. Puncerja, potem so vsa društva odkorakala skupno z godbo na čelu skozi trg v Lubijo, kjer so pozdravila skupna društva domače društvo ter počastila novo zastavo. Nato odzdravi v imenu požarnih bramb poveljnik trboveljskih ognjegascev, poudarjajoč, naj bode med gasilnimi društvi sloga in edinost. Nato so mu vsa gasilna društva izročila p» veljstvo. Slavnosti so se udeležila naslednja gasilna društva-. Trbovlje in Kapla (na konjih). Grajska vas. Braslovèe. Prekopa, Polzel. Paka. Sv. Frančišek in Rečica (peš): vsem skupaj najsrčnejša hvala! . Nato vse odkoraka v trg. kjer je sprevod pričakoval trški ia občinski odbor in mnogo občinstva. V imenu trga pozdravi udeležence slar-nosti g. Anton Goričar. v imenu obči» pa g. Lipoid z navdušenimi besedai Nato oddajo vrla dekleta vsem poveljnikom in konjikom krasne šopke in vence. Potem je bil obhod po trgu; narodne žene in dekleta so sipala šopke raz oken na vrle brambovce. Sprevod se je vrnil na slavnostni prostor sredi trga pred kapelo, kjer je bila zastava slovesno blagoslovljena. Pred blagoslovom je domači gospod župnik v kratkih in ginljivih besedah opisal pomen zazstave. gasilstva in izrekel udanost cesarju. Nato je zaigrala godba cesarsko himno. Potem se je vršilo slo-
vidimo morske pse, vse vrste rib pajkov, morske ježe. polipe, anemo itd.; poseben oddelek tvorijo vse vrs krokodilov in kač. Zastopane so n žuželke, sploh je menda težko najti žival, ki bi ne bila zastopana v zoolo-gičnem vrtu. V vrtu stoji lipa. pod katero je po bitki pri Hanau (v bližnji okolici Frankobroda) stal 31. okt. 1813. Napoleon I. in pregledoval svoje čete. Palmov vrt in zoologični vrt sta priljubljeni shajališči domačinov in tujcev, tu so vsak dan koncerti vojaških godb. Frankobrod se odlikuje po velikih, moderno zgrajenih palačah, po krasnih spomenikih — videl sem spomenike Schiller-ja in Goethe-ja iz bronza. Frankobrod pa vendar na prvi mah spoznaš, kot trgovsko mesto. Trgovino imajo, kakor žalibog povsod, Židje v rokah. O tem pričaj imena tvrdk. kakor tudi obràzi ljudij v glavni ulici •Zeil; v celem biva v Frankobrodu okrog 35.000 Židov.
(Dalje prihodnjič).
0	blagoslovljenje in zabijanje žeb-v. Zabitih je bilo 76 žebljev v dokaz ljnbljenosti požarne brambe mozirske. d tem je domači gospod kaplan goril in spodbujal brambovce. naj bodo nosni na svoj prapor, ker so storili 'kdar svojo brambovsko dolžnost, "m so bili slovesno privezovani da-vani trakovi. Prva je privezala svoj k gospa kumica. za njo gospa Marija
er, trak mozirskih zavednih tržan k m gdč. Micika Packer, trak mozir-narodno-ponosnih deklet, potem veže gdč. Mimika Mlinar v imenu vednih Amerikancev darovani trak z pisora- „Bratje, v slogi je moč!" — otem izroči gospod načelnik s krat-imi. resnimi besedami prapor gospodu Antonu Brezniku, naj ga nosi v čast jìsgu. v pomoč bližnjemu in v slavo ppjegascem. Nato obljubi zastavonoša, • da ne bo zastava v njegovih rokah nikdar onečaščena in da bode varoval vsikdar nje čast. Dvignivši prapor, fsklikne: „Dvigni se zastava!"' ,,V čast gu in v pomoč bližnjemu!"' „Dvigni zastava ter poljubi svoje sestre!*4 tave se posestrijo in .godba zaigra: aprej zastava Slave!" Bil je ginljiv zor. ki je ganil marsikaterega ude-Wa. Nato smo čuli krasno dekla-cijo gospodične Lenke Goričar v čast ovi zastavi. Potem izroči krasen šopek duhovniku za blagoslovljenje. Nato je nastopila še gdč. Angela Schuster ter v ginljivih besedah naslikala slovesni ^tt blagoslovljenja zastave in pozdravila vse navzoče in brambovce, opominjajoč jih, da naj bodo ponosni na prapor, katerega so danes blagoslovljenega dobili, naj ga ščitijo kot svoj najdražji biser, naj se zbirajo pod njim bližnjemu v pomoč, sebi v čast, narodu in domovini pa v vekovito slavo. Nato orijo gromoviti klici: „Živio!" in „Na oraoč!"' Končno je nastopil še zastavonoša ter nam narisal na kratko za-jetek in postanek društva in se obenem Wffli zahvalil, kateri so darovali kaj u zastavo in vsem društvom, katera so se današnje slavnosti udeležila, "otem se dvignejo zastave, pozdrav-joč tržane ter se vse povrne na avnostni prostor, kjer se je razvila »v živahna zabava in koncert pod idstvora vrle šoštanjske nar. godbe " domačih pevcev. Zjutraj dne 9. t. m. _*. uri udeležila se je požarna bramba fiatavo sv. maše in nato je bila slav-li končana.
— Vuhred pri Marnbergu. smo pred 3 letmi volili občinski kor, smo bili trdno prepričani, da , Je isti v narodnem oziru postopal tako, kakor zahtevamo skoraj vsi voci: namreč slovensko. Dobro vemo, a sede v občinskem odboru v veliki ečini zavedni slovenski možje, vendar pa smo v teh treh letih že mnogokrat ii, da se občinskemu tajniku ne i slovensko uradovati. In kar je največja nesramnost, je to, da občinski tajnik različna naznanila v občinskih zadevah pribija na občinsko tablo ne morebiti v slovenskem in nemškem temveč samo v nemškem jeziku. Celo naznanilo, da je volilni imenik že .sestavljen, je nabito v . nemškem jeziku. To je že največja predrznost, katere so zmožni le taki „gmajnski sekreterji", kakoršen je naš. Toda bližajo se ob-'nske volitve in poskrbeli bomo, da
1	ljudje, katerim „slovenska špraha"' rdi, ne bodo imeli nič več opraviti ' občini.
Slovenske novice.
Štajersko.
— Okoliška deška šola v Celju, b pričetku šolskega leta 1906/7 obiskuje to šolo 380 dečkov. Posamni *edi štejejo : I. raz. 93, a) 52, b) 41.
— II. raz. 74. III. raz. 78, a) 36, b) 42. IV. raz. 76; a) 41. 35 in V. razred 49 učencev.
—	Koncert tamburaškega in pevskega društva „Zvon". Še enkrat opozarjamo celjske in okoliške Slovence na koncert tamburaškega in pevskega društva „Zvon" iz Trbovelj, ki bode v nedeljo, dne 3 0 septembra 1.1. v „Skalni kleti" pri Celju. Koncert se prične ob 4. uri popoldne in bo trajal do 12. ure ponoči. Ker je dobiček namenjen „Dijaški kuhinji" v Celju, želimo, da se ga udeleži vsak. kateremu je naše dijaštvo mar! Torej v nedeljo vse v ,Skalno klet!1
—	Slovenskemu trgov, društvu v Celju v preudarek. V Celju se je ustanovilo slovensko trgovsko društvo z namenom, da zastopa trgovske in narodne interese. Ali bi ne bilo dobro, da nam trgovcem na deželi to društvo naznani večje tvrdke na debelo v spe-ceriji, manufakturi, galanteriji i. t. d. in sicer dobre tvrdke. ki so slovenske, slovanske ali vsaj nam Slovencem prijazne, da naročujemo blago od njih. Zakaj vraga krmimo nemške trgovce? Ako smo slovenski trgovci edini in če nas podpira naš kmet in naša inteligenca. morali bi vsi nemčurski trgovci po mestih in trgih kmalu napeti druge strune in se drugače vesti. Da se jim sedaj tako dobro godi in da so v narodnem oziru nam tako sovražni, krivi smo sami. Naš kmet nosi denar k njim, mi pa največ. Ali bi ne bilo dobro, da bi se obrnilo slovensko trgovsko društvo v Celju na različna slovanska trgovska društva ter se dogovorilo z njimi, kako bi se dalo uspešno reformirati pokrivanje naših potrebščin, tako da bi s svojim denarjem ne podpirali več onih, ki nas vedno le zatirajo in preganjajo.
Trgovec z dežele.
—	V službi ubit. V Celju na kolodvoru je napajalnik za stroje padel na nekega starega uslužbenca, ki ga je smrtno ranil.
—	Zakaj se snuje neodvisna slovenska stranka? Ona pravi v začetku svoje že omenjene knjižice, da hoče delati v popolnem nasprotju s sedanjo našo oportunistično politiko, napovedati neizprosen boj prva-štvu, poslančevstvuin posameznih oseb nadvladnemu samoljubju, ki misli, da se sme iz visokega ozirati na revnejše sloje našega naroda, streti vpliv teh ljudi na naše javno življenje, streti njih misli, da so edino oni poklicani voditelji naroda, da je edino tisto pravo, kar so oni sklenili!" Tako gromi papirnati top neodvisnih na sedmi strani, na zadnji pa pravi: „Ne gre se nam zato, da bi naš narod dobil nove poslance, nove župane itd., gre se nam zato, da v naši politiki na znotraj in na zunaj zavlada nova smer. Naši deželni in državni poslanci zato ne smejo zamuditi javnega osnovnega shoda nove smeri, ki bo v dvorani celjske ,Čitalnice1 prihodnjo nedeljo 30. t. m. ob I. popoldne, da sprejmejo ukaze novih političnih vojskovodij slovenskoštajerskili. Klicani bodo poslanci na strog odgovor, streti hočejo njih vpliv, določiti jim „novo smer" in tej se morajo poslanci pokoriti, sicer bodo „lumpje", kakor neki drugi ljudje v brošuri. Na celem svetu izven „neodvisnega" iščejo razumni ljudje za novo smer nove ljudi. Neodvisni obdrže stare in ti bodo seveda toliko prvaški, da še bodo zanaprej imeli za pravo, kar so sklenili. Zakaj se torej snuje nova stranka? Program ima razen ošteve „svečenikov" isti, kakor smo ga imeli dozdaj. Samo da smo imeli tudi srednje šole na skrbi, katerih neodvisni ne omenjajo in da smo mislili, da Mažari ne bodo lahko pustili prekmurskih
Slovencev Zedinjeni Sloveniji. Ostane samo nov časopis, katerega bodo neodvisni pisali brez vse sebičnosti in brez vsega koristolovja, noben neodvisnik ne bo iskal plačila pri njem.
—	Kako delajo v celjskih nemških ljudskih šolah s slovenskimi otroci. V celjske nemške šole sprejemajo. kakor znano, vsakega slovenskega otroka. Mnoge slovenske učence in učenke pa potem, ko so jih nekaj časa imeli v šoli. kar na kratko odpravijo iz šole in taki Otroci ostanejo brez uka, ker v slovenske šole ne grejo več. Tako se taki otroci ne uče ničesar in se tudi mnogi popolnoma izpridijo. Saj vidimo mnogo mladih potepuhov v šolskih urah. Taki so sadovi lovenja slovenskih otrok za nemške šole!
—	„Hau ma nieder die bindiselien Hunde", tako je grozil preteklo nedeljo pred ..Narodnim domom" sin nekega celjskega gostilničarja našim izletnikom, ki so se vračali iz Laškega. Ko ga je vsled tega šuntanja redar posvaril, je to tudi njemu v obraz ponovil: „E. bos. hau ma nieder die bindischen Hunde!"
Teh groženj nemškutarskega mlečo-zobnika se pač nikdo ni bal. pa dobro bi bilo. da bi si vsi zapomnili, kako govore ti smrkovci. katerih očetje so se nalezli slovenskega denarja. Naj izostanejo Slovenci iz gostilne njegovega očeta — in preverjeni smo. da se bode tudi ta pobič streznil iz svoje germanske opojenosti.
—	V seji mestnega zbora je bilo sklenjeno, da se podele hišnemu posestniku in tapetniku I. Joseku pravice celjskega meščanstva. Sklenjeno je bilo tudi, da se prekrije municijsko skladišče in sicer s cinkovo pločevino, stroški bodo znašali 800 K.
Popravijo se nadalje neke steze in prehodi na prošnjo okrajnega zastopa, pa ne v tej meri. kakor je okrajni zastop prosil, ampak v manjši meri — potrosilo se bo v ta namen 362 K.
Sklenjeno je bilo postaviti posebni hlev za stekle pse.
V imenu obrtnega odseka je poročal g. Fr. Rasch o postavljanju pro-dajalnih miz ob semanjih dneh. Predlagal je, naj se postavi 49 takih miz. Predlog je bil v principu sprejet, in izvedba je poverjena mestnemu uradu v sporazumljenju z obrtnim odsekom.
Gospa Fani Pelle je prosila, naj se ji dovoli prenesti nje žganjarijo v samostanske ulice 12. Poročevalec je predlagal, naj se prošnji ugodi, vnela se je debata, v kateri so gg. dr. Schubri, dr. Jesenko in dr. Kovatschitsch govorili proti takšnim koncesijam, saj je v resnici že preveč takih okuževalnic v mestu in je le hvalevredno, da je predlog pri glasovanju propadel in da je bila prošnja gospe Pellé odbita.
—	Mestni grb celjski — na pročelju „Deutsches Haus"'. V zadnji seji mestnega zbora je bilo dovoljeno, da si „Deutsches Haus" okrasi svoje pročelje z mestnim grbom! Mestni očetje so to brez ugovora kot samo po sebi umevno, dovolili. Z isto pravico bi zahteval „Narodni dom" ali katero drugo društvo, da se mu to dovoli — in to bi naši mestni očetje, to se pač samo ob sebi umeje — soglasno odklonili. Glavna stvar je pač, kdo kaj zahteva, in ne, kaj kdo zahteva!
—	Konsum mesa v Celju. Od 17. do 23. septembra je bilo zaklanih v mestni klavnici: volov 32. krav 9, telic 10, telet 61, prašičev 34. ovac 3; v mesto je bilo vpeljano 213 kg govedine in 64 kg svinjine.
—	Naš rojak inženir g. F. Lupša se vrača iz Siama v domovino. Piše nam: Sredozemsko morje, dne 22. sept. 1906 na parniku „Prinz Eitel Friedrich". Potujem v domovino; že koncem avgusta sem odpotoval iz Siama na parnikn „Deli", potem sem v Singapore
prestopil na parnik „Prinz Eitel Friedrich", od koder smo za pol druei dan dospeli v Penang na zahodni strani Malajskega polotoka. Colombo, na krasnem otoku Ceylon je bila nadalj.;a točka; štiri in pol dni smo gledali le močno viharno morje in temno nebo. Tudi nadaljnih sedem dni je bil naš parnik igrača morskemu velikanu, kajti tudi zahodni del indijskega oceana je. bri močno razburjen. Valovje je čestokrat šegah čez površje našega parnika. Mimo Somali polotoka dospevši končno v Aden, smo si oddahnili, kajti pred sabo smo imeli Rudeče morje, ki je navadno mirno. V Adenah smo dobili poročilo: Nespokorni Mullah se je zopet dvignil ter pobil na Somalskem polotoku več naselbin in odgnal okoli 1000 glav živine. — Rudeče morje smo prepluli v treh dneh ter dospeli v Suez. Ta zadnja črta je bila zanimiva, kajti čestokrat smo opazovali z ladje velike trume delfinov, otoke (otoke 12 apostolov) itd. V Suezu smo dobili poročilo. da so ob kitajskem obrežju utonile 4 ladje, boreč se s tajfunom- V 16 urah smo videli Port Said ter na severni Strani Suez prekopa opazovali znamenitosti Arabije, na južni strani pa obrežje Afrike in Egipta. Jutri. t. j. po preteku treh in pol dneh. namreč 23. t. m. dospemo v Neapol. 24. t. m. pa v Genovo. Iz Genove bom se odpeljal z brzovlakom koj v domovino. Toliko za sedaj, doma natančnejše in obširnejše poročilo.
—	Gosp. Ivan Naraks, orgljarski mojster v Ariji vesi pri Žalcu je izdelal nove mehe in par novih registrov na orgijah v farni cerkvi. Delo je tako dobro uspelo, da se zdi pri spremlje-vanju in medigrah. da Čuješ čisto nove orgije, katere je postavil kak mojster prvega reda./ (Jan. Pogačnik v Cerkv. Glasbeniku št. 9, 1906. 1.)
—	Št. Pavel. V nedeljo 23. t. m. je priredila št, paveljska požarna bramba veselico, pri kateri so bile tudi požarne brambe iz drugih krajev častno zastopane. Pri tej priložnosti smo imeli zopet priliko občudovati spretnost št. Pavelj-ske narodne godbe. Občudovanja vredno je, kako hitro je napredovalo to društvo, ki obstoja jedva par mesecev. Javno pohvalo zaslužijo vrli narodni fantje, ki so s svojo vstrajnostjo in marljivostjo dosegli to dovršenost Vodji g. učitelju Šchmidu. pa častitamo na sijajnih uspehih. Le tako naprej!
—	Trbovlje. Državni poslanec dr. Korošec in deželni poslanec Roš sta sklicala za nedeljo. 30. t. m. ob pol 9. uri dopoldne političen shod v gostilniških prostorih g. Pusta,
—	Smrtna nesreča. Pri graščinski žitnici v Brežicah je spravljal gostilničar Janez Grobelšek voz za pesek ter skrinjo naslanjal na steno. Minolo nedeljo se je tam v bližini igral 5letni Karol Colner, sin tukajšnjega nočnega čuvaja. Deček je po nerodnosti prišel preblizu skrinje, ki se je prekucnila in nanj padla tako nesrečno, da mu je prebila lobanjo in je bil takoj na mestu mrtev. — Proti Grobelšku, ki ga je policija že svarila, naj skrinjo tako ne naslanja, se je uvedlo kazensko postopanje.
—	Tlak skočil 8 tira. Včeraj ponoči je v Poljčanah skočil s tira tovorni vlak in je imel vsled tega zjutrajšnji brzovlak 1 uro 16 minut zamude. Druga nesreča se ni zgodila nobena.
Toča. V ormoškem okraju je v soboto 22. t. m. po noči ob % ua 10. uro prišla iz neznatnih, a hudih oblakov toča, ki je padala 6 minut, da je bilo vse belo. Nekaj zrn je bilo debelejših od lešnikov. Sreča, da ni bilo posebnega vetra in da so bila zrna bela, lahka in ne svetla ko led. Škode je nekaj v vinogradih po Humu, Bre-
brovnikn in Pavlovskem vrhu. kakor tam na sadju in polju. Tudi v Šalovcih. Loperčicah in Frankovcih je bila. Bog nas varuj še tega!
—	Izgubil se je na postaji v Celju trinajstletni deček Jože Kranjc, po domače Videtov iz Nazarjev pri Celju. Kdor ga je videl ali slišal kaj
0	njem. naj blagovoljno sporoči nemudoma njegovim staršem, ki so zaradi otroka v velikanskem strahu in ne-neznosnih skrbeh. Poročila prosimo na ime: Franc Kranjc, Nazarje, pošta Mozirje.
—	Sadna razstava v Mozirju
dne Ho. septembra 1.1. bo tako urejena, da bode svojemu namenu popolnoma ustrezala. Razstavljene bodo vse tiste sadne vrste, katere tukaj izvrstno uspevajo in katere se torej smejo brez pomisleka v največjem številu saditi in razmnoževati. Vsaka vrsta se bode razmnoževala s pomologičnim imenom, kar bode obiskovalcem razstave gotovo jako ugajalo. Med razstavo se bodo podavala tudi praktična navodila o raznih . panogah umnega sadjarstva. Vabijo se toraj vsi, kateri se za napredek umnega sadjarstva zanimajo, da s pridejo v nedeljo v Mozirje in si razstavo ogledajo.
—	Na Ljubno ! Ker se radi skrajno slabega vremena veselica v prid „Rad-mirskim pogorelcem" ni mogla dne 16. t. m. v polnem obsegu vršiti, se priredi v nedeljo, t. j. 30. t. m. na Ljubnem (Na forštu) velika ljudska slavnost. Šoštanjska godba, petje, veseloigra „Brat Sokol'1. Šotori z mrzlimi jedili, vinom, pivom, sladčicami itd. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Glede na dobrodelni namen je upati mnogobrojno udeležbo. Kdor misli kaj v ta namen dati n. p. dobitke, pijače, jedila itd. naj pošlje na veselični odbor na Ljubno. Ves dohodek je namenjen pogoreicem. V slučaju slabega vremena je veselica v prostorih gostilne na forštu. Na zdar!
—	IV. izkaz darov za pogorelce v Radmirju v Savinjski dolini. 56. Ana Coricar 2 K. 57. Pavla Tribuč 2 K. 58. R. P. 2 K. 59. Rudolf Pevec 2 K. 60. A. Srenčan 2 K. 61. M. Dob-nik 40 v. 62. Rezi Cesar 2 K. 63. Ant. Elander 10 K. 64. Gornje-Savinjska posojilnica 50 K. 65. Franc Žuža 3 K. 66. Roza Tribuč 3 K. 67. Feliks Tribuč 5 K. 68. Franc Fidej 50 v. 69. Pevnik
1	K. 70. F. Paher 1 K. 71. Stermšek Anton 1 K. 72. Konečnik Viktor 1 K. 73. Govek Ivan 1 K. 74. Anton Go-ričar 10 K. 75. Anton Smodiš 20 vin. 76. Joža Matjaž 1 K. 77. Flor. Smodiš
1	K. 78. Ivan Stuller 1 K. 79. Leopold Repenšek 2 K. 80. D. Mlinar 1 K. 81. Jožefa Blaž 1 K. 82. Peter Širko 1 K. 83. Kračnik Ivan 1 K. 84. Franc Apat
2	K. 85. Ivan Klemenak 1 K 20 vin. 86. Franc Matjaž 1 K. 87. Mica Hri-bpršek 1 K 20 v. 88. Ivan Pfeifer 1 K. 89. Helena Berger 2 K. 90. BI. Puncer 1 K. 91. Marija Jelen 2 K. 92. Franc Praprotnik, nadučitelj, 2 K. 93. Prislan Ignacij 40 v. 94. Anton Nunčič 1 K. 95. M. Paher 1 K. 96. Lukman 40 v. 97. Schuster Angela 2 K. 98. Franc Prislan 1 K. 99. Lipoid Ivan 1 K. 100. Jakob Podbregar 20 v. 101. Liza Rakun 20 v. 102. Urša Pevec 40 v. 103. Liza Matek 50 v. 104. I. Veit 2 K. 105. Klančnik Franc 40 v. 106. P. Tro-ger 1 K. 107. A. Goričar 5 K. — Do sedaj skupaj nabranega 1271 K 40 v. Srčna hvala vsem!
Odbor za pogorelce v Radmirju. Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik,
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Požar. Iz Slov. Bistrice poročajo, da je 20. t. m. ob štirih zjutraj začela goreti krma Hirtenlehnerjeva v Ogljenšaku. Požar je uničil vsa go-
spodarska poslopja, vso krmo, vozove in kmetsko orodje, pod zlo je šla tudi ena svinja s tremi mladiči. Hišo so rešili, ker so prišli ljudje iz soseščine na pomoč. Škode je 3600 K Hirten-lehner je bil deloma pri Donavi zavarovan. Ne ve se. kako je požar nastal.
—	Plav se^ je razbil na Dravi pri Ptuju. Ljudje so se sicer rešili na drug plav in vzeli s seboj ves denar, dočim imajo na plavu škode 1000 K.
—	Podporno društvo Franc Jo-žefove šole v Ljutomeru priredi dne 7. oktobra vprid ubožni šolski mladini te šole tombolo, v restavraciji gosp. J. Kukovca. Začetek ob 6. uri zvečer. Z ozirom na blagi namen, pričakuje odbor prav obilno udeležbo.
—	V Razvini pri Mariboru je imela 23. t. m. podružnica ,.Südmarke" svoj občni zbor. katerega se je vdele-žilo mnogo nemške gospode iz Maribora kakor tudi poslanec Wastian, kateri je navduševal zborovalce. naj širijo idejo rSiidmarke" ter ustanavljajo nemške trdnjave pred mestnim ozidjem. Nemško narodna inteligence deluje 'z veliko vnemo za razširjanje svojih narodnih in političnih idej tudi mej našim nezavednim ljudstvom. Ta podružnica ima 36 članov.
—	Shod štajerskih kmetovalcev. Podružnica kmetijske družbe za okolico Gradec napravi 30. t. m. shod štajerskih agrarcev v Gradcu. Govoril bo na tem shodu voditelj nemških poljedelcev g. Alfred Simitsch pi. Hohen-blum „o postanku, cilju in svrhi avstrijskega agrarnega gibanja".
Drugega dne se začne jesenski semenj takozvana graška Herbstmesse".
—	Potreba žita za vojaško upravo. .Intendanca 3.. voja v Gradcu razpisuje, da bode vojaška uprava potrebovala meterskih stotov: v Mariboru 6610 pšenice, 17.530 rži, 400 ovsa; v Gradcu 2100 rži. 14.900 ovsa. v Celovcu 2300 rži, 4700 ovsa, v Beljaku 21.500 rži, 6200 ovsa, v Ljubljani 8650 ovsa, v Trstu 1200 ovsa. v Gorici 4900 ovsa. v Puli 1900 ovsa. Natančnejše pogoje izve vsakdo pri intendancah ali vojaških oskrbovališčih. pri okrajnih zastopih ali tudi v kmetijskih družbah. Ponudbe naj se pošiljajo do 12. oktobra t. 1. najdlje do 9. ure dopoldne intendanci 3. voja v Gradcu, obkorej se začne razprava pri omenjenem oblastvu.
—	Roki za plačevanje davkov. 1. Zemljiški, hišni razredni in hišni najemninski in 5 °/o davek od najemnin še davka prostih hiš se ima plačati in sicer: 10 mesečni obrok dne 31. okt. t. 1., 11. obrok 30. nov. 1.1. in 12. obrok 31. deccmbra t. 1. 2. splošni pridob-ninski davek in pridobninski davek onih podjetij, ki so obvezana polagati račune, in sicer: 4. kvartalni obrok dne 1. oktobra t. 1. 3. osebni dohodninski in rentni davek in sicer: drugi polletni obrok 1. decembra t. 1. Kdor bi 14 dni po teh obrokih ne poravnal svojih dolžnosti, moral bi plačevati postavne zamudne obresti od zastankov na državnih davkih in deželnih do-kladah, vrhu tega ima državna uprava pravico po preteku 4 tednov začeti izterjavati zastanke tudi potom prisilnega postopka.
—	Veleposestvo Klein-Sölk imetje princa Koburg-Gotha je kupil g. Ivan Knez. trgovec z lesom v Ljubljani za kupno ceno 1,200.000 K. Preteklo poletje je kupil g. Knez od istega princa tudi že posestvo Gross-Sölk.
—	„Društvo slovenskih profesorjev". Oziraje se na konkretne slučaje prošlega šolskega leta, prosi „Društva slovenskih profesorjev" vso našo javnost, naj eventualne svoje pritožbe o postopanju profesorjev z mladino pri-
javlja raje društvu nego v časnikih. Podatki naj bodo popolni in prijava naj ne bode anonimna. Društvo jamči za tajnost.
—	Zvišanje mezde zahtevajo delavci v podjetjih alpinske montanske družbe v Fohnsdorfu in Donawitzu. Kakor se kaže bode družba ugodila zahtevam svojih delavcev.
Kranjsko.
- — Akad. fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 30. t. m. v prostorih hotola ,.Razor" v Kranjski gori ljudsko veselico ob priliki otvoritve svoje XIV. ljudske javne knjižnice. Spored : Nagovor in otvoritev ljudske javne knjižnice. Pesmi: Vilhar: „Mornar". Parma: „Sezidal si bom vinski hram". Predstava: „Uskok". Veseloigra v enem dejanju; * spisal Bolé. Igrajo domačini iz Kranjske gore. Komičen prizor iz operete „Cigan baron". Srečolov in prosta zabava. Vstopnina za osebo 50 vin., pre-plačila se hvaležno sprejemajo.
—	Društvo notarskih kandidatov graškega nadsodišča v Ljubljani obvešča s tem svoje člane in velecenjene gg. notarje, da je„ prevzelo v smislu društvenih pravi) posredovanje služb svojim članom; gg. šefi in društveni člani se torej prosijo, da sporočajo svoje tozadevne želje društvu, ki bo po možnosti dajalo vsakemu činu preje zahtevana pojasnila.	Odbor.
—	Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskeža društva „Merkur". V službo se sprejme: l poslovodja, 2 knjigovodja. 2 kontoarista, 8 pomočnikov mešane stroke. 3 pomočnike specerijske stroke. 4 pomočnike manufakturne stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke. 1 prodajalka, in 6 učencev. Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja, 1 kontorist, 13 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki specerijske stroke. 4 pomočniki manufakturne stroke. 2 prodajalke. 3 blagajničarke in 9 kontoristinj.
—	Na dopust za pol leta je šel ravnatelj kranjske gimnazije Josip Hub ad. Nadomestoval ga bo prof. dr. Perne.
—	Poučna verska predavanja bode zopet prirejal g. Anton Chräska. Prvo tako predavanje bo v petek, dne 28. t. m. ob osmih zvečer v dvorani g. Vosperniga na Turjaškem trgu št. 1. Predmet: Cerker in aržava. Vstop je vsakomur prost. •
—	Deželnosodni svetnik Dragotin Wenger. V soboto se je od deželnega sodišča poslavljal svetnik g. Dragotin Wenger. Gotovo je bilo težko pri srcu vsem njegovim prijateljem, ko je zapuščal sodni dvor. Sodno službo je opravljal točno in vestno, bil je iz-boren jurist in je spajal zahteve modernega socijalnega življenja z mrtvo, včasih zelo trdo' črko zakona. Pred časom se je umaknil iz državne slušbe in se posvetil sedaj odvetništvu. Naselil se bo gosp. svetnik Wenger na Gornjem Avstrijskem. V soboto zvečer so odhajajočemu gospodu svetniku, ki je bil tudi skrajno ljubeznjiv družabnik, priredili njegovi tovariši iz kegljav-skega in strelnega kluba častni večer v „Unionu". — Želimo, da najde gosp. svetnik v tujini ono srečo in zadovolj-nost, ki jo je zaman iskal doma! Ohrani naj tudi tam zvesto slovensko srce in naj ne pozabi Slovencev!
Nova tiskarna je začela poslovati v Krškem. Ustanovila jo je pridobitna zadruga „Zadružna tiskarna" v prvi vrsti, da ustreže lokalnim po-potrebam krškega in brežiškega okrajnega glavarstva. Tiskarno je uredila češka delniška družba „Črkolivnica v Pragi.
—	Smrt vsled žeje. 19 letni kovaški pomočnik Josip Milac iz Tupalič
je bil v soboto precej pijan. Ko je mimo Kokre, je hotel piti vodo in sklonil z obrežja nad njo. pri tem zgubil ravnotežje in utonil.
Tovarniška šola v Goričanak. Tovarna za papir in lesne izdelke Goričanah pri Medvodah je ustano za šoloobvezne otroke svojih usi: bencev šolo. ki jo zdaj obiskuje dečkov in deklic. Za učiteljico je stavljena gdč. Amalija Šchittnig Ljubljane.
—	Y Selcah bo v četrtek. 4. oktobra letni živinski semenj, katerega se bo gotovo prignalo mnogo lepe živine. Opozarjajo se na ta menj živinorejci in trgovci z živino.
—	Začetek trgatve na Dolen-skem. Po Trški gori in sosednjih vinskih goricah se trgatev polagoma ž* pričenja. Nagaja ji le jako neugodno nestanovitno vreme zadnjega časa.
—	0 kranjskih deželnih zarodih poroča „Rdeči prapor", da imajo paz-niki v prisilni delavnici redno po petnajst ur službe na dan. dogaja se pa tudi. da je paz-i nik po 72 do 86 ur nepretrgoma v službi. Zjutraj se še vedno odpira zavod ob petih, čeprav se aJ čenja delo prisiljencev po stavbah ià drugod še le ob 7. in bi torej lahfaH prisiljenci in pazniki počivali don sedme zjutraj, ščimer bi bil delanàl uslužbencev prikrajšan in bi tudi zavoti prihranil na razsvetljavi. Kljub tej ti resnici prenaporni službi ne dobivaj« pazniki nič dopusta, ali k večjemu pj en dan ali dva na leto.
Primorsko.
—	Tri trafike se oddajo v Gorici, in sicer na Travniku, v GledališKi alici Macello. Prošnje do 6. oktobra 1.1.
Gospodarstvo.
Viničar ji \
Vsak ki se z vinorejo in s kletarstvom bavi. ve da je kakovost vina odvisna od marsikaterih okolščin in da na njo vpliva dosti stvarij že za časa. ko grozdje še visi na trti. in da t uplivne snovi ostajajo tudi še pote ko je mošt že v sodu v kleti. ^ uplivnih snovij bi se lahko dosti-:* vedlo, toda za sedaj bodi našemu #f venskemu viničarju samo slede« rečeno.
Najvažnejši faktor, ki upliva n» kakovost vina je gotovo vinska kvasnar glivica. Vsak boljše izobražen viničar ve, da se najde kvasna glivica mladikah, na listju in na grozdju da odtod pride v drozgalico in v mošt. Tukaj se pomnožuje in povzroča- tako-zvano vretje ali kipenje. Navadna vinska kvasna glivica pa ne obstoji samo iz glivic ene in iste vrste; ampak iz mnogih posameznih vrst i ras. katere se med sabo dobro razi čujejo po zunanji obliki iu pa tudi vrelni energiji. Da te glivice po s obliki niso enake, se lahko prepriča ako opazujemo mošt skozi drobnojjà (Mykroskep) na začetku vrenja in pa potem ko je vrenje že končano. w zadnjem slučaju bodemo videli večinoma samo okrogle ali podolgovate stanice vinskokvasne glivice, v prvem slučaju pa najdemo stanice v òbliki limone. Tudi v tem se posamezne lahko razločujejo, da se ena v glivic lahko, druga zopet težko vsed tretja je zopet peskovita ali sirasta itd. Te glivice se tudi razločujejo glede pomnoževanja. Kot primer z» neenako pomnoževanje navajam tukaj tri Klosterneuburške rase iz poskusnega vinograda višje vinorejske šole. Od teh se je ena pomnožila tekom 4 dnij 19krat, druga 23krat, tretja 37krat Kot primer za vrelno energijo navajam dve rasi iz vinogradov pri
irchena" pri Dunaju. Ena "jfciore samo 9 vol. % alkohola :ti. to se pravi ona zamore 144 gr %o sladkorja razkrojiti. >m ko druga razkroji v belih moštih do 275 gr %o slad" to je do 17 vol. % alkohola, se lahko razvidi, da slabše j ovirajo pri vrenju in da se tega ne more ves sladkor raz-alkohol, ogljikovo kislino, n jantarovo kislino itd., ostane sladkorja nepremenjenega. ar se takšno vino lažje po-i pa je vsaj poznejše šolanje -a dosti težje in dalj trajajoče, e bi bilo brez sladkorja, bi se tem neugodnostim iz-se je poskusilo upeljati tudi v vii samo eno raso vinskih , glivic, kakor se je to že prej v pivovarnah po nasvetu sve-znanih kemikov.
v pivovarnah so se te čiste glivice tudi v kletarstvu dobro in dandanes lahko rečemo, da "umnejši in -izšolan viničar jàobre lastnosti teh učiščenih in jih tudi porablja, posebno danes že po primeroma zelo ceni dobi. (Stekleničica stane
in zadostuje za 10—20 hI.) iuske kvasne glivice nahajajo Pogradu v zemlji in od tod je veter na grozdje in z grozdjem kjer povzročajo vrenje. V množe le pri ugodni toploti, r v temperaturi od 15 do 20° C. k)jo rade se množijo te glivice v , ker je v njem dosti beljakovine, rabijo za svoje življenje. Kvasne se pomnožujejo tako, da sta-glivice požene gumbičasto sla-katera se naprej razvija in raste velikosti kot matica. Ta nova zopet poganja gumbičaste in to tako naprej, in na ta lahko nastanejo cele verige teh ta način se pomnožijo tekom na tisoče in ^tisoče. Te gli-) prenesejo več kakor 14 vol. lohola. zato so tudi vina s tako vinskim cvetom zelo stanovitna leznim.
■jiki kemis, učenjak Pasteur je da vinske kvasne glivice raz-00 kg sladkorja v ";g alkohola fll ogljikove kisline glicerina
jantarove kisi. (Bernsteins.) drugih tvarin, kakor oce-slina. celulosa. mast itd. končanem vretju najdemo v javkasto tvarino. katero ime-drožje. To ni nič druzega kvasne glivice, ki so svojo dolž-rile in sedaj večjidel pomrle, nekaj beljakovine, vinski kamen, kislo apno in pa barvila, je pa mošt izpostavljen pred i med vretjem mnogim drugim e katere bi lahko vinske kvasne ngonobile, bodi slovenskemu rjn rečeno, naj svoj sod z moštom i zamaši z vrelno piliko ali tako-„veho". Ta veha zabrani vhod drugim tvarinam n., pr. ocetnini -jam. katerih je posebno v kleteh polno, ki zamorejo moštu zelo vati. Ta veha pa omogočuje vender vanje ogljikove kisline, ki bi. i ostala v sodu, ali škodovala ali bi pa tudi lahko sod raz-osebno če bi ta bil premočno Takšna vrelna pilika ali veha ?adno narejena iz gline ali pa : stekla. Bolj trpežne in cenejše eda iz gline, ki jih lahko vsak napravi za par krajcarjev. S to veho se olajšuje nadzorovanje kar je posebno pri nečiščenih kvasnih glivicah potrebno, to je glavno ali burno vretje
končano v 6 do 11 dneh, kar je odvisno od čistih ali nečistih glivic in pa tudi od toplote, ki vlada ob času vretja v kleti. Konec vrenja spozna viničar lahko na vedno slabšem burk-lanju ali „zvonenju" pri vehah.
F. R.
Druge slovanske dežele.
—	Za Stross.mayerjev spomenik
so poslali ameriški Hrvatje 10.000 K.
—	Oče izdal sina. Radi ponarejenih bankovcev aretirani Martin Germ starejši je preiskovalnemu sodniku povedal. da ima v postelji svojega sina Martina skritih še 77 ponarejenih bankovcev, katere so potem res našli. Aretiran je bil potem tudi Germ mlajši, katerega je oče obdolžil sokrivde. Germ starejši je izjavil, da je dobil ponarejene bankovce od Tome Kerkoviča iz Severne Amerike.
—	Po nedolžnem obsojen. V Petrinjah so izpustili Adama Rulo. ki je bil obsojen v dosmrtno ječo radi umora nad bratom. Preiskava je dognala. da je Rula nedolžen. V ječi je bil že sedem let!
—	Direktni vozovi Duuaj-Zagreb. Trgovska zbornica v Zagrebu je zaprosila ravnateljstvo južne železnice, naj upelje direktne vozove na progi Dunaj-Zidan most-Zagreb, tako da ne bodo potniki prisiljeni na Zidanem mostu pi estopati. Istotako naj se stori tudi na ogrski progi južne železnice: Dunaj-Žakanj-Velika Kaniža.
—	Taljansko junaštvo. 17. t. m. so se vračali laški dalmatinski visokošolci s tržaškega dijaškega shoda domov. Ko se je parobrod v Puli vstavil zgodilo se je to le: V neki kavarni na bregu sedela sta dva Hrvata za mizo in se mirno pogovarjala. Eden teh, bil je visokošolec, pravi drugemu, da bi bil že čas, da Hrvatje zberejo Vse svoje moči in si osvoje še Zadar, zadnjo postojanko italjanstva v Dalmaciji. To je slišal nekdo za njima in zginil iz kavarne. Kmalo pride nekdo v kavarno in zaprosi hrvatskega dijaka na besedico ven. Dijak gre — in komaj stoji pred vrati, obkoli ga množica italjanskih dijakov, katere je neznanec poklical s paro-broda ter pretepejo hrvatskega dijaka, ki je stal brez moči pred tako množico vitežkih! nasprotnikov. Na to so ti junaki stekli zopet na parobrod, ki je kmalo na to odplul iz Pule. Napadeni pa ne more niti tožiti, ker ne pozna nikogar od vseh napadalcev.
—	Gospodarska razstava v Zagrebu bo v nedeljo 30. t. m. zaprta. Zadnja specjalna razstava je bila razstava jesenskega sadja, ki se je prav dobro obnesla.
—	Hrvatsko učiteljstvo in novi oddelni predstojnik. Te dni je zborovala učiteljska skupščina v Zagrebu. Skupščina je poslala deputacijo k od-delnemu načelniku g. Rojcu, da mu izreče želje učiteljstva. G. Roje je deputacijo prijazno sprejel ter obljubil, da bode vlada storila vse. mogoče, da pomaga učiteljstvu. Razpustila bode šolske odbore, če ne drugače potom naredbe ter obeča učiteljem popolno politično svobodo. Pri volitvah naj vsakdo voli po svojem prepričanju, brez straha, da bi ga kdo zaradi tega preganjal. Šola mora biti žarišče prosvete in svobode in ne podirajočih političnih borb.
—	Strossmayerjev naslednik na biskupski stolici v Djakovaru bode, kakor poroča „Pokret" g. Milinovič, biskup v Baru v Črni gori. To bi bilo vsem Hrvatom po volji, boje se pa, da bodo odločujoči krogi v Budimpešti in na Dunaju dosegli, da posade na to mesto biskupa Stadlerja iz Sarajeva. ,. Pokret" poziva Vse- hrvatske veljake
naj zastavijo vse svoje sile da v to, bode imenovan Milinovič na Stross-mayerjevo mesto, ki bi bil najboljši naslednik velikega biskupa.
— Slovenci v Clevelandu v Zje-dinjenih državah severo-ameriških so si osnovali slovensko narodno Čitalnico ter si tako ustanovili središče, v katerem se bodo shajali in bodrili za delo in za boj za življenje. V slovenski narodni čitalnici bodo imeli pa naši bratje v Clevelandu tudi zavetišče svoje narodnosti, v katerem bodo gojili ljubezen do svojega naroda, svojega jezika in stare svoje domovine. Želimo jim. naj se društvo razvija m naj se kmalo zbere v tej novi čitalnici vse, kar je v Clevelandu in v okolici slovenskega. Predsednik novega društva je g. Franjo Čeme. glavni tajnik g. Rajko Feigel in blagajnik g. Ivan Pirnat.
STetovne vesti.
—	Petroleju se cena zviša za 1 krono pri 100 kg.
—	Dunajski rokovičarji so podražili svoje izdelke za 20°/o-
—	Avstrijski poslanik v Carjem gradu gospod Calice je na svojo prošnjo venderle umirovljen. Bil je že silno star in komod — njegovo načelo je bilo (seveda v prvi vrsti proti avstrijskim podanikom): Jaz ne protežu-jem nikogar in ne dam nikomur svoj svet! Tega za poslanika na tujem dvoru, v resnici klasičnega načela se je vestno držal naš poslanik v Carjemgradu — in posledica je bila, da se je moral vsak Avstrijec v Carjemgradu obrniti se na poslanika katerekoli tuje države, kajti do vsacega druzega je prišel laglje nego do avstrijskega! — Naslednik temu uzor-nemu avstrijstrijskemu diplomatu bode grof Pallavicini, rodom Madžar in kakor pravijo strokovnjak v balkanskih vprašanjih. Morda bo imel tudi on kako tako modro geslo, če ga pa sam nima. naj se-obrne na onega starega kanclij-skega svetnika, ki je pod Calicem vladal v poslaniški hiši v Carjemgradu in pred katerim so se bali celo — poslaniški svetniki! — Da je gospod Calice ob tej slevensni priliki povzdignen v grofovski stan se pač samo ob sebi umeje.
—	Osemurni delavnik v angleških arsenalih. Angleški admiralni urad je naredil, da se v vseh kraljevskih arsenalih znižajo delavne ure na 48 ur na teden ali na 8 ur na dan. Osemurni delavnik je npeljan za sedaj le na poskiišnjo za dobo enega leta. Vsa mornarska oblastva bodo maja meseca p. 1. morala poročati ministrstvu o praktičnih uspehih tega poskusa.
—	Brata je ustrelil. Jazo in Luka Račič v Jurkovcu pri Požegi na Hrvatskem sta se prepirala zaradi neke škode na polju. Luka je iz sobe zmerjal brata, ki je stal na dvorišču, ta pa je pomeril samokres vanj in ga zadel v prsi. da je čez par ur umrl.
Brezžični telefon je znašel elektrotehnik Maiche. Po tem telefonu so že govorili iz Boulogna v Ajaccio
—	Stavka železniških uslužbencev preti na Češkem. Železničarji so odredili rok do 1. oktobra. Če se do takrat ne izpolniio njihove zahteve, prično s splošno stavko.
—	Nenavaden testament. Najdaljši dosedaj znan testament je napisal angleški pastor Hülsen, ki je na 400 straneh navadnega poslovnega papirja zapustil vso svojo imovino vse učilišču v Cambridgeu. Do leta 1905. je bil znan kot najkrajši testament nekega Angleža, ki je zapisal: ,.Gospa N. naj ima vse, kadar umrjem". Sedaj ga je prekosil Anglež Thurn v Stre-
athamu, ki je zapisal in podpisal: „Vse materi". Sodnik je ta testament priznal za veljavnega. Zapustil je 160.000 mark. Poln sarkazma je sledeči testament nekega Angleža: „Moji ženi. ki je postala vsled moje neumnosti moja boljša polovica, in ki je s priznano eneržijo vlačila moje- dobro ime v blato, zapuščam letnih 5 funtov šterlingov 120 K. ki se ji morajo izplačati v najmanjših bakrenih novčičih. Nadalje naj dobi brezplačno prepis mojega prvega, sedaj sodnijsko razveljavljenega testamenta, v katerem sem jo bil postavil za univerzalno dedinjo svojega premoženja 130.000 funtov šterlingov (3.120.000 K.)
Književnost in umetnost.
—	„Na praznik" je naslov oljnate slike gospoda akademičnega slikarja Maksima Gasparija, ki je razstavljena v Schwèntnerjevi izložbi. Reči moramo, da je to edén izmed najodličnejših umotvorov, kar ,jih je ustvaril dosedaj nadarjeni umetnik. Gospod Gaspari, ki ima dar zlasti za kompozicijo, je podal ljubek, krasen, žanr. tri deklice, ki gredo kramljajoč po poti iz cerkve. Lepa narodna noša jih odeva, lesketajoča se v razkošju barv. na obrazih — čistih slovenskih tipih — jim plava praznična radost, tisto dekličje veselje, polno življenja in spomladi. Za njimi se vzdiguje hrib in na vrhu se dviga starodavna cerkvica proti nebu. tam kjer se dotika nebo gorskega slemena se režejo iz modrine košate krone dreves. Ta krajina je tipična za Gorenjsko; človek je prepričan, da je videl nekoč že tak kraj, pa sam ne ve ravno kje. Ali Gasparijev umotvor ni le na zunaj naš, slovenski. Gaspari ni le vporabil na sliki nekaj najlepših, originalnih narodnih noš, položil je v vso sliko nekaj duševno narodnega, nekaj tiste umetnosti, lepe in velike, ki je našla med Čehi svojega apostola v Uprki, med Španci v Zuloagi. Kako lepa struua duše slovenskega dekleta zveni iz skupine, ki jo obdaja čar slovenske zemlje. — Občinstvo opozarjamo na to Gasparijevo delo. čujemo pa tudi, da je slika naprodaj. (Slov. Narod).
—	„Nagrobnice" uredil Frančišek Marolt. učitelj. Cena vezanemu iztisu 1 K 40 vin.; s poštnino 1 K 50 vin. V Ljubljani 1906. Izdal in založil ureditelj. Tako se imenuje najnovejša in ob enem prva slovenska pesmarica nagrobnih pesmi, postavljenih za čve-teroglasni moški zbor. Obsega vse znane, vže priljubljene nagrobnice, katere Slovenci prepevajo, kakor „Blagor mu", „Nad zvezdami", „Jamica tiha", -„Usliši nas gospod", „Tugospev", kakor ga je priredilo „Celjsko pevsko društvo" poleg češke Tovačovsk^jeve skladbe, dalje 3 hrvatske v hrvatskem jeziku od Iv. pl. Zajca Gjuro Eisenhutha in V. Lisinskega in še več deloma manj znanih, deloma pa novih izvirno-slo-venskih, nekaj iz tujih jezikov prestavljenih nagrobnic in dve latinski, med temi klasična Mendelsohnova „Beati mortui". Najglobeje zasnovana divno-krasna. in da je ni lepše je K. Kretzer-jeva žalostinka „Tiho tužno vse žaluje". — Gospodje pevovodje imajo tu bogato izber in brezdvomno najde vsako slovensko pevsko društvo veliko ali malo. v mestu ali na deželi, prikladno kompozicijo v tej res prekrasni knjižici. Treba je le. da vsako društvo naroči več iztisov. da ima vsak pevec komad te lične knjižice seboj, katero radi prikladnega formata vsak lahko shrani kar v žepu. = Cena je jako nizka in gosp. učitelj Marolt, ki je imel za to knjigo stroškov okoli 400 K, ne sme imeti škode! Torej le pridnosezimo p o t e j z b i r k i.	Dr. A. S.
:: Pekovskega ::
vajenca
(518) sprejme takoj i i
pekarija za zbrano pecivo Celje, Graška cesta št. 5.
Divji : : kostanj
(519,1
kupuje
3-1
JOSIP MATIC v Celju.
NAZNANILO!
Do Mi šoli pri k Barbari i HoM
se začne I. vinotoka
ki bode trajalo 7 mesecev, t, j. do 30. malega travna 1907.
Sprejemajo se dečki, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Pouk je brezplačen in traja vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne.
Oglasiti se je pri vodji pletarskega pouka g. Ant. Ogonelec, ki sprejema tudi naročila na razne pletarske izdelke.	(511) 5-4
mešane stroke, vojaščine prost, z dobrimi spričevali
se sprejme 20. oKtobra 1.1.
Prednost, imajo tisti, kateri so dovršili trgovsko šolo ter so zmožni knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. — Ponudbe sprejema	(504) 6—5
JANKO P0P0VIČ, Cerknica pri Rakeku. Od dfje I. novembra t. I.
se da
v najem
trgovina
na Ponikvi št. 24, ki že več let obstoji. Kdor želi to prevzeti, naj se v kratkem zglasi pri Fr. Podgoršek-u,
posestniku na Ponikvi št. 24. (515)3-3
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode kupi
Anton Kolenc
v Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 46-34
i&a1 ä «?!» Ä ■&» Ä Vi% Ä i&h «a Ä
se sprejme takoj.
Kje, pove upravništvo „Domovine".
(510) 2-2
starejšo moč, izvežbanega v vseh strokah trgovine mešanega blaga, sprejmeta:
NORBERT ZANIER & SIN
(516) Sv. Peter, Savinjska dolina 3—2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z dobrim spričevalom se sprejme do 15. oktobra t. 1. kot vodja filijal.ke, vešč slovenskega in nemškega jezika ter dober prodajalec-. Ob enem se sprejme tudi priden in krepak W	iz boljše hiše
■ ^ph Q| Bin ^nk in z zadostujo-UwwllWV čimi šolskimi
spričevali. —
Ponudbe je pošiljati na naslov: (521) 2—1 Florjan GajSek, trgovec v Loki pri „usimi.
Ontani Sitte.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
W Vsakih 14 dni vozijo ""Pl Trsi - New - York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni, 10.000 ton noseči. Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana
Slomšek« ve ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANN0NIA, ponedeljek, I. oktobra 1906. CHARPATIA, ponedeljek, 15. oktobra 1906. ULT0NIA. ponedeljek, (1)	22. oktobra 1906.	51
Naznanilo.
Z ozirom na naznanilo deželnega odbora od rine 4. septembra 19Q6 št. II. — daje se na znanje, da so v deželni sadni drevesnici v Gleis-dorfu razprodane vse jablane visokih in srednje visokih debel in vse hruške postrvovke in Oliver de ' Serres-ove vrste.
V sadni drevesnici v Bruck-u so pa vse v omenjenem naznanilu navedene vrste še na razpolaganje.
GRADEC, dne 25. septembra 1906.	(5101 i
Deželni odbor Štajerski.
JiT m
P. n.
S tem najvljudneje naznanjam, da sem svojo zalogo s pohištvom, tapetniško in dekoracijsko trgovino, katera se je nahajala do sedaj na Glavnem trgu 12
PRESELIL SEDRO NR ELRUNI TRG SI. Z, ULM HIŠO
katero sem nalašč v to svrho prezidal. Ker sem zalogo pohištva, kot množino drugih predmetov povečal in pomnožil, iste pa le iz prvorazrednih delavnic in renomiranih tovarn naročujem, zamo-rem vsakemu hitro in ss: kulantno postreči. sss
Vabeč vljudno k obisku in ogledu» prosim da me z mnogoštevilnimi naročili počastite, se priporočam z velespoštovanjem	(501) 3-2
j rgoVina s jen, pisalnimi! risalnimi pol sfittami
prodaja c. kr. šd knjig in igralnih
Zvezni trgov!
priporoča
kancelijski, konceptni.pis dokumentni, ministrski^ ===== in barvani papir.]
Mini ogenj lian fiorinoli (Confetti) i Krojni Poiin
svinčniki Kamenčki-peresa tablice peresti 90t
TrgoVsty W
v vseh velikostih črtane. /. eno alij kolonama, v papir, platno, gradi usnje vezane.
Otfjentatneki
po raznih eni'
JtojVečja zali Vseh tiskovin
šolske svete, učiteljstvo. župnijske4 okrajne zastope. užitninske zasto nilnice. posojilnice, odvetnike. ————— in privatnike. —
Lastna zaloga zvezkov in risa
papirnate Vreče
nalnih tovarniških cenah.
Statnbilje
pečatnit nete. (Si ken) za t
privatnike izvršujejo se v najkrajš
Dopisnice S
do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice is t
Zavitke za urade v vseh '
Ceniki
,f za tiskovine in potrebščine so bn na razpolago. ---
Trgovci in prepv imajo izjemne
2 PrizitiiBii dsbre lian. oSiliùiiir
jajte Vašega otročka nikamor drugam, vuiček na angleSkih peresih, kajti ta , postelj in voziček. — Dobe se pri P. Kostič-u v Celju.
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
jf^^^M^fe Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
•	V» | i 9
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Harre po najnižjih cenah; —	ji
vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto,	ji
— Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov	j i
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih.	ji
Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel	ji bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—8»
Man beachte die Fabrikmarke.
Mj^pascpen jg in
r Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. vzorna
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. konstrukcija ---- usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singrer»jevi šivalni stpoji »o na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
mh	i g ■	se priporoma častiti duhov-
fW __ ^^ ^bsm mm	M IV m U sa aa ščini. slavnemu učiteljstva.
# 11 n H	|IK<|£2I|||151 pisateljem in p. n. občinstvu
uvlLliu IlunilliiU ääs
^^	modernejše oblike. — Ker
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.: sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. - Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim __	■	SC	•
m Zvezna knjigoveznica.
priporoča	"
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8
JOS. LAMPRET, sostarli
isto tako izgotovljena v velikosti od 2, 2*20, 2-30 2-40 m. V T zalogi je z g o t o v 1 jeno pohištvo.
v velikosti do 1'60, 160, 1-70, 1-80, 9 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah,
priporoča svojo veliko zalogo
nouolnoma iz&rotovllenih	'
Zoper ogenj in Vlom Varne blagajne in šivalne stroje Kupite pri tneni najceneje
posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino „MERKUR"
TraVcrz«, cement, železo za Vezi, teVi iz Ijamenščine, strešna lepettHa, sesalHc in VodoVodne napraVe
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4°/<
Posojilnica v Celju uraduje vsak dai dop. od 9. do 12. ure, izvzema nedelje in praznike
Posojilnica v Celju
uraduje vsak dan dopoldne od
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike