Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
j Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25 l
j Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina: Mesečno	L	110 |i
j Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za inozemstvo : Mesečno	L	190 !
m
Wl
Leto VI. - Štev. 16
Igrajo se slepo miš
V zadnji štev. tržaškega lista Vita Nuova z dne 17. aprila je naslednje zelo poučno pismo nekega bral-ct* omenjenemu listu. Pismo se glasi:
#Spoštovani g. urednik! Oprostite, če prihajam k Vam z nekim vprašanjem, ki se bo morda zdelo »Viti Nuovi« odveč, ki pa po mojem mnenju zasluži, da se ob njem ustavimo.
Gre za komunistično partijo Italije, ki strahovito napreduje dan za dnem.
Iz pregleda občinskih volitev, ki so se vršile v Gaeti dne 4. aprila, je razvidno, da so socialkomunisti od 2146 glasov, ki so jih dobili pri državnozborskih volitvah lani dne 1• junija, poskočili letos na 3016; ce te glasove primerjamo z 1255 glasovi iz leta 1948, dobimo, da so v šestih letih svoje glasove več kot podvojili. In kakor v Gaeti tako je bolj ali manj povsod.
Iz tega sledi, da bomo leta 1960, ce gremo po tej poti naprej, imeli komunistično vlado izvoljeno na svobodnih volitvah.v.
Do tega zaključka ni prišel samo bralec »Vite Nuoveu, temveč se zdi, da
je to mnenje zelo razširjeno tudi v najvišjih krogih v Italiji in zunaj nje; komunistična partija bo v nekaj letih prišla v Italiji na oblast s pomočjo svobodnih volitev. Zaradi takih izgledov so na vrhovih ltal. političnih strank zelo zaskrbljeni, a tudi cerkveni krogi niso mirni. Eni in drugi se sprašujejo, kaj storiti, da se prepreči to zlo, ki grozi Italiji. V tem si pa niso več edini.
Nekateri hočejo, naj se krščanska demokracija poveže z desnico, z Monarhisti in celo z misovci, da se tako napravi jez zoper prodirajoči socialkomunizem. Nekaj podobnega je njega dni napravil Mussolini. Zmaga te teze bi pomenila povratek v fašizem. Iz te skupine sta izšla oba nekdanja ministra Peli a in Togni. — Drugi hočejo, naj se kr-\ ščanska demokracija poveže z levičarskimi demokratičnimi strankami, sprejme kar mogoče širok socialni Pfogram ter tako z dvigom socialne ravni ital. ljudstva izbije socialko-^Unistom najmočnejše orožje iz rok. 2 te skupine je sedanji ministrski Predsednik Scelba. Ta ima s sedanjo vlado ravno ta namen, da izpelje '‘ujne socialne in druge reforme, ki n°i odvrnejo ital. ljudstvo od komunizma. Bo uspel?
Ce ima v svoji stranki dosti takih Pristašev, kakršni so demokristjani na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, prav gotovo ne bo uspel. Zakaj povedali smo že enkrat, da tukajšnji demokrati bolehajo na neozdravljivi bolezni, ki je ravno na-f}°halizem najslabše vrste. Ti ljudje lt*ajo le en cilj pred sabo: čimprej 'dušiti ali poitalijančiti to malo '°vt‘ncev, ki so ostali pod Italijo ln na STO-ju, ter nato pripraviti ^goje za povratek v Istro, Dalma-Cljo in Slovenijo. Zato je po vojni Postal njihov ljubljenec Pella, ki je poslal divizije na mejo zoper Jugoslavijo. V njih srcih pa gorita še vedno z najsvetlejšim plamenom, lučki pred podobo Mussolinija, ker Je vkorakal v Ljubljano, in pred Podobo I~) Annunzia, ker je vkorakal na Reko. Ti ljudje se boje le. *nega:	Slovanov. Sanjajo le eno:
Povratek Trsta k Italiji, kar pa naj jO le začetek prodiranja v Istro in *alniQcijo. Potem bodo rešeni vn problemi Italije. Tako kratkovidnih !'1 ozkosrčnih ljudi, kot so tukajšnji demokratični voditelji s pre-'Qkti vred, verjetno nima svet. Izgovarjajo se, da je ljudstvo tukaj tako astrojeno in da zato ne morejo v o-l*i narodno strpne politike.
Ko sem nekoč nekemu demokr-ščanskemu pristašu dokazoval, da bi morale ital. stranke v teh krajih voditi do slov. manjšine bolj širokogrudno politiko, mi je odgovoril:
» Imaš prav, toda v tem primeru bi nas volivci zapustili ter prešli k
M/S.«
»Misliš?«, sem mu odvrnil; »toda zakaj ne zapustijo kominformistov. ki se včasih tako dobrikajo Slovencem?u
Mož ni vedel kaj odgovoriti.
Tako je s tukajšnjimi demokratičnimi voditelji. Namesto da bi oni
Gorica - 22. aprila 1954 - Trst
vodili ljudstvo, se dajo voditi temnim silam v podzemlju, zlasti onim pri Legi Nazionale ter iredentistom, ki pripravljajo najboljši teren za zmago komunizma v naši deželi. Zadnje volitve so to pokazale v dovolj žarki luči.
Kaj bodo na to odvrnili? Napisali bodo tudi v bodočnosti nekaj člankov o grozeči komunistični nevarnosti, v srcu pa si bodo mislili: Saj to niso slavokomunisti, naj le zmagajo! Tako se igrajo slepo miš. Stroške pa plačujemo za sedaj predvsem demokratični Slovenci, ki moramo prenašati kratenje vsakovrstnih pravic samo zato, ker smo Slovenci.
Nedeljku
Izhaja vsak četrtek
Dullesov obisk v Evropi
Na oljčno nedeljo je priletel v Evropo ameriški zunanji minister Foster Dulles. Prišel je, da bi se pogovoril z angleškim in francoskim zunanjim ministrom o raznih vprašanjih, posebno pa o indokitajskem vprašanju, ki je postalo ravno zadnje čase zaradi nevarnega položaja v Indokini posebno aktualno.
Foster Dulles se je ustavil najprej v Londonu, kjer je imel dvodnevne razgovore z angleškimi državniki. Ti razgovori so se tikali raznih vprašanj, ki so v ospredju svetovne politike, kot je na pr. vprašanje atomskih poskusov in bližnja ženevska konferenca, predvsem pa so razpravljali o Dullesovem predlogu o skupnem ndstopu zapadnih velesil in nekaterih azijskih držav proti komunistični Kitajski, ki se vedno bolj očitno meša v indokitajske razmere.
Kakor znano je pritisk Hočimin-hovili čet na indokitajske in francoske čete vedno hujši. Že kakih pet tednov se vršijo srditi boji za utrjeno postojanko Dien Bien Fu, kjer kakih deset tisoč francoskih in vietnamskih čet skoro brez presledka odbija besne napade štirikrat močnejšega sovražnika, ki dobiva vse crožje in vso bojno opremo iz sosedne komunistične Kitajske. Ta kitajska pomoč Hočiminhovim četam je iz dneva v dan vedno bolj izdatna, tako da preti resna nevarnost, da pade sčasoma vsa Indokina komunistom v roke.
Združene države so opozorile že večkrat komunistično Kitajsko pred vmešavanjem v indokitajske boje, toda kitajski diktator Maocetung si teh ameriških opozoril ni vzel posebno k srcu. In tu je bil vzrok, da se je ameriški zunanji minister v sporazumu s predsednikom Eisenhowerjem odločil za bolj u-spešne korake. Sprožil je namreč misel za ustvaritev neke skupne fronte proti komunistični nevarnosti na Daljnem Vzhodu, fronte, ki naj bi podvzela vse bolj energične korake, ako bi rdeča Kitajska ne
prenehala s podpiranjem Hočimin-hovih čet. K tej skupni fronti naj bi pristopile poleg treh zapadnih velesil in poleg Vietnama, Laosa in Kambodže še Siam, Burma, Filipini, Avstralija in Nova Zelanda. Kot prvi korak naj bi vse te države izrekle rdeči Kitajski ostro svarilo; če bi pa to ne pomagalo, naj bi podvzele še druge in bolj prepričljive ukrepe. Ta Dullesov načrt je naletel na Angleškem in v Franciji na precej hud odpor. Angleži vodijo napram komunistični Kitajski že od
prvih začetkov bolj spravno in obzirno politiko. To so dokazali že s svojim priznanjem rdeče Kitajske in z vsem svojim obnašanjem v korejski vojni. Zato je bilo pričakovati, da tudi sedaj ne bodo odobrili Dullesovega energičnega načrta. In v resnici se je angleško javno mnenje, ki prihaja ravno v tisku do izraza, uprlo Dullesovim preenergičnim načrtom. Kot glavni argument proti Dullesovim zamislim so navedli Angleži bojazen, da bi oster nastop proti Kitajski utegnil razširiti indokitajske boje ter jih spremeniti v mednarodni konflikt ter ustvariti neko novo Korejo. Poleg tega bi utegnil takojšen nastop onemogočiti vsak sporazum na bližnji ženevski konferenci.
Tudi francosko javno mnenje ni bilo za Dullesov načrt prav nič navdušeno. Poleg razlogov, ki so jih navajali Angleži, so imeli Francozi še druge pomisleke. Bali so se namreč, da bi kak skupen zavezniški nastop v Indokini utegnil izmakniti jim iz njihovih rok rešitev indoki-tajskega vprašanja, medtem ko bi jim njihovih bojnih naporoy in materialnih žrtev prav nič ne zmanjšal. In ravno ta odpor Angležev in Francozov proti njegovemu načrtu je napotil Fostera Dullesa, da se_je podal v Evropo, da bi se osebno in prijateljsko pogovoril z angleškimi in francoskimi državniki. In vse kaže, da njegov prihod v Evropo ni bil zaman.
Zapadnopacifiška zveza
Foster Dulles je moral od svojega prvotnega načrta precej popustiti. Predvsem je moral odstopiti od svoje zahteve o takojšnjem in ostrem posvarilu rdeči Kitajski, da o kakem ultimatu, ki bi ga morali nasloviti zavezniki Kitajski, niti nc govorimo. Kljub temu je opravil Foster Dulles veliko delo ter odnesel lep uspeh. Prepričal je angleške in francoske državnike o potrebi
možno ustanoviti v okviru Združe-usianovitve neke daljnovzhodne ali zapadnopacifiške zveze po vzorcu atlantske zveze. Do ustanovitve te obrambne zveze sicer na teh razgovorih še ni prišlo, vendar vse kaže, da so angleški in francoski državniki ta načrt z veseljem sprejeli. L-radno poročilo, ki ga je izdala angleška vlada, pravi, da sta se Dulles in Eden sporazumela, da bi bilo
nih narodov nek obrambni sistem, ki naj bi zaščitil mir, varnost in svobodo v jugovzhodni Aziji in v zapadnem Pacifiku.
Kljub temu da je zmagalo v Londonu bolj angleško kot ameriško stališče, so zagnali laburisti, posebno Bevanovi pristaši ob čitanju u-radnega poročila v spodnji zbornici nenavaden hrup. Medtem ko se je vodja laburistične stranke Attlee izrazil, da bi takemu varnostnemu paktu na Daljnem Vzhodu pod gotovimi pogoji ne bil nasproten, je vodja laburističnega levičarskega in filokomunističnega krila pokazal ves svoj odpor proti nameravanemu varnostnemu paktu. Med drugim je dejal, da bo ogromna večina angleškega ljudstva obsodila Edenovo izjavo ter jo ožigosala kot vdajo pred a-meriškim pritiskom. Zunanji minister Eden je odgovoril Bevanu, da ne gre za nobeno vdajo ne na eni ne na drugi strani ter da bodo podobno kot njega kritizirali zaradi londonskih razgovorov tudi Dullesa v njegovi domovini. Poleg tega. je dejal Eden, ne gre za kako sklenjeno pogodbo, ampak samo za predlog o ustanovitvi obrambne organizacije in da bodo o tej ustanovitvi odločale vse prizadete države.
Bevanove napovedi o odporu, ki naj bi ga dvignili londonski razgovori pri večini anglevškega ljudstva, se niso uresničile. Večina javnega mnenja je londonske razgovore in začasne sklepe o daljnovzhodni o-brambni zvezi z veseljem sprejela. Celo nekateri laburistični listi odobravajo nameravano obrambno organizacijo na Daljnem Vzhodu ter priporočajo, naj bi v to zvezo vstopila tudi Pakistan in Indija.
Predlagano ustanovitev obrambne organizacije na Daljnem Vzhodu so v Parizu, kamor je Foster Dulles odletel na dvodnevne razgovore, brez posebnih težav sprejeli. Tudi o pariških razgovorih je bilo izdano posebno poročilo, nakar se je vrnil Dulles v domovino, toda le za kratek čas, kajti 26. aprila se bo pričela znana ženevska konferenca, katere se misli Dulles osebno udeležiti.
Angleške in ameriške garancije evropski
obrambni skupnosti
Pol milijona Poljakov v britanskih deželah
»Rocznik Polonii«, nekakšen zbornik Poljakov, ki žive v begunstvu, navaja podatke o Poljakih, raztresenih po svelu. Iz teh številk je razvidno, da živi samo po deželah Britanske državne skupnosti danes nad pol milijona Poljakov. Na prvem ms-stu je Kanada, kjer je po vojni stalno nastanjenih preko 230.000 Poljakov, kar poldrugi odstotek vsoga poljskega naroda.
V	Veliki Britaniji sami je okoli 1T0.000 Poljakov, od teh 40.000 samo v Londonu. Na tretjem mestu je Avstralija s 70.000 Poljakov, na četrtem potem Nova Zelanda, nato pa še po vrsti Juž#a Afrika, Kenija in Tanganjika, kjer je Poljakov celo za poltretji odstotek vsega tamošnjega belega prebivalstva.
Anglija in Združene države so v preteklem tednu zavzele svoje dokončno stališče do evropske obrambne skupnosti ter objavile obveznosti, ki sta jih obe državi pripravljeni sprejeti glede skupne evropske vojske.
Najprej je Anglija objavila svoje stališče do evropske obrambne skupnosti. V sporazumu, ki ga je podpisal zastopnik Francije pri evropskem obrambnem svetu Herve Alp-hand, se je Anglija obvezala ohraniti svoje čete na evropski celini toliko časa, dokler bodo varnostni razlogi to zahtevali. Pripravljena je odstopiti eno okopno divizijo ter jo vključiti med vojne sile evropske . vojske, poleg tega bo imela Anglija svojega zastopnika v Evropskem svetu in v Visokem komisariatu.
Po izjavah angleških vladnih krogov je storila Anglija vse, kar je v sedanjih razmerah mogla storiti, da bi podprla evropsko obrambno skupnost. Anglija se izgovarja, da ima svoj imperij in da se zaradi tega ne more preveč vezati na Evropo. Toda imperij ima tudi Francija in ta imperij je s Francijo še bolj tesno povezan, kot so angleški domi-nioni z Anglijo. Zato je razumljivo, da angleške garancije niso nekaterih francoskih krogov prav nič zadovoljile. Posebno pa niso zadovoljile tistih krogov, ki so evropski o-brambni skupnosti načelno nasprotni. V vladi sami je prišlo zaradi podpisa in sprejema omenjenega
sporazuma do težkih nesoglasij. De-golistieni ministri so grozili, da izstopijo iz vlade in ministrskemu predsedniku Lanielu se je komaj posrečilo, da je preprečil njihov odstop s tem, da jih je opozoril na težke posledice, ki bi jih utegnila imeti vladna kriza v trenutku, ko sloji Francija pred ženevsko konferenco. Laniel je tudi poudaril, da podpis sporazuma o angleških garancijah ne omejuje svobode francoske narodne zbornice glede potrditve evropskega obrambnega pakta.
Laniel misli predložiti evropski obrambni pakt francoski zbornici 18. majnika ter pustiti zbornici, da sama določi natančen rok razprave o tem paktu. Verjetno bo nastopila takrat zopet nevarnost vladne krize. Toda četudi bi vlada zaradi oditopa degolističnih ministrov padla, to še nikakor ne pomeni, da bo s tem padla tudi potrditev evropske o-brambne skupnosti. Evropska o-brambna skupnost ima svoje pristaše tudi izven vladne koalicije in med temi so predvsem socialisti ali vsaj večina izmed njih. Kako se bo ta boj za evropsko obrambno skupnost dejansko končal, je težko predvideti, posebno ker se še nič ne ve, kako se bodo končali razgovori o posarskem vprašanju.
Koncem preteklega tedna je tudi Amerika objavila garancije, ki jih je pripravljena dati evropsiki o-brambni skupnosti. Predsednik Ei-
senhower je poslal vsem šestim zunanjim ministrom evropske skupnosti poslanico, v kateri je razložil obveznosti, ki jih Združene države sprejemajo glede evropske vojske. Te obveznosti so res take, da bi morale zadovoljiti še tako nezaupne francoske kroge. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, hočemo navesti le glavne izmed teh garancij.
Združene države bodo ohranile v Evropi in tudi na nemškem ozemlju še nadalje edinice svojih oboroženih sil, ki bodo potrebne za o-brambo severnoatlantske cone, in to toliko časa, dokler bo grozila kaka nevarnost za mir v tem delu sveta. Evropska obrambna skupnost bo sestavni del atlantske zveze. Združene države bodo smatrale vsak napad na evropsko obrambno sktipnost kot o-grožanje lastne varnosti. Akoravno Eisenhowerjeva poslanica ne imenuje Nemčije, se nedvomno nanašajo zadnje besede tudi na Nemčijo, ako bi ta spremenila svojo politiko ter napadla eno ali drugo članico evropske obrambne skupnosti.
Združene države so dale torej evropski obrambni skupnosti in po« sebno Franciji vse garancije, ki jih ta v svojem večnem strihu pred Nemci potrebuje. Te gaiancije od daleč odtehtajo vse pomanjkljivosti angleških garancij in zato bi bil čas, da se Francija zgane ter potrdi evropsko obrambno pogodbo, ki jo je ena zamislila in kateri se sedaj rav-no ona najbolj trmasto upira.
Z Marijo na dan vstajenja
Ko so zapečatili Jezusov grob, so v njem zaklenili tudi zadnje upanje dvanajsterih. Vsi upi so za vedno pokopani, tako so mislili apostoli, vsi do zadnjega. Uklonjene glave in strtega sred so odšli domov.
Počasi so se vlekle turobne ure. Minil je sobotni dan brez sonca. In nedeljsko jutro se je zanje prebudilo brez zore. lema, gluha tema v njih srcih in v njih očeh.
Dvom jih je razjedal tako, da prvemu oznanilu o vstajenju sploh niso verjeli. Zdi se,, da so prvi dnevi mlade, nebogljene Cerkve potekali v obupu in dvomu. Žalosten pričetek! Ali je v njem sploh kakšna svetla točka?
Da, svetla točka je in mora bili!
Ko je dvom zagrnil srca vseh, je vendar še gorelo upanje v enem Srcu: zaupanje v srcu Marijinem. V njem je še gorela tista luč svetle in trdne vere in pričakovanja, k-jb bila v vseh drugih ugasnila. Božja Mati v resnici ni nikdar podvomila nad svniim Sinom. Zakaj mali ne dvomi nikdar. Z vso silo svoje neizmerne ljubezni in vere je za trdno slutila in čutila, da bo iz noči trpljenja vzklila sijajna zora vstajenja. Usi drugi so omagali, le Srce Marijino je ljubilo, pričakovalo, verovalo, neomajno verovalo v bodočnost.
Močno upanje se ohranja samo v močnih srcih. Tiste dni od Kalvarije naprej so bili vsi apostoli slabotni, utrujeni, duhovno izčrpani. Ona pa je ostala močna Žena. Zalo je. trdno upala in pričakovala.
Tako nam je povsem razumljivo, kar pravi staro blagomiselno izročilo, da se je namreč naš Odrešenik hitro po svojem vstajenju in poveličanju prikazal svoji Materi prej ko vsem drugim. Saj si ne mo remo misliti, da bi hotel Sin uživati svojo velikonočno radost sam brez svoje Matere, katero je hotel imeti tako tesno ob sebi t) najbridkejših urali trpljenja.
Sv. Pavel je rad ponavljal svojim vernikom : Bodimo združeni s Kristusom v trpljenju, da bomer z Njim tudi v radosti, zmagoslavju in vstajenju! Z Njim sotrpeli in z Njim sovstali! Ali ni vse to resnično doživljala tudi njegova brezmadežna Mati? piej ko mi in bolj ko mi.
Evangelij popisuje samo nekatera Jezusova prikazanja. Tista namreč, s katerimi ja Zveličar najočitneje potrdil omahujočo vero svojih učencev in apostolov Marija pa ni nikoli omahovala. Ni bilo potrebno, da bi jo Vstali šele počasi prepričeval o božjih načrtih, kot je na primer poučeval tista dva učenca na poti v Emavs. Marija jih je dovolj pomnila iz neštetih Jezusovih napovedi in prerokb, da bo tretji dan vstal in da bo ta čudež »znamenja Jonovega« kakor zadnje in končno potrdilo Jezusovega poslanstva za ta zlobni človeški rod.
Prvo srečanje Vstalega s svojo Materjo je bilo brez grenkobe in brez sence neume-vanja. Bilo je polno samega čistega veselja. Res:	»To je dan, ki ga je naredil
Gospodič Bilo je zmagoslavna pesem vere in upanja, zlasti pa ljubezni, ki premaga vse navidez nepremagljive zapreke človeških pomislekov in omahovanj.
Prvi začetki naše Cerkve so dosti bolj svetli, kakor bi morda sprva mislili. Vsa luč pa žari iz Srca Marijinega, ki se rodu je ob gloriji vstalega Sina.
Ta praznik je kakor poveličanje trdnega upanja v obljube Previdnosti in v moč Kristusovega trpljenja in vstajenja.
Tega ne smemo pozabiti zlasti ne danes, ko je trdno upanje v vstajenje in prero-jenje človeštva postalo za mnoge tako neizmerno težko. Niti upanja ne zmorejo več.
Trdno upunje je sad močne vere močnih src.
Močna žena Marija jim kaže pot.
Janez Vodopivec
Iz življenja Cerkve
LETEČI NADŠKOF SEVERNEGA TEČAJA
»Nadškof Severnega tečaja«, edinstveni katoliški misijonski delavec med rdečimi Indijanci in Eskimi Daljnega severa, msgr. Breynat O.M.I., je pred kratkim umrl. Svojih petdeset let apostolskega delovanja jo preživel na konju, na smučeh, v kanujih in zadnje desetletje na letalu ter tako prepotoval vso severno Kanado, najprej kot duhovnik, nato kot apostolski vikar Maekenzie. Častitljivo očaška je bila njegova postava. Nosil je brado, kot jezdec pa je navadno imel na glavi indijansko perjanico, ki bi mu jo zavidali tudi naši mladi »Indijanci«. Njegov škofovski sedež je bil najčešče v preprostem priložnostnem indijanskem iglu. S skrajno preprostostjo in izredno delavnostjo je u-stvarjal čudeže in njegova škofija je postala vzorni misijonski čudež našega časa.
BELORUSKI ŠTUDENTJE V WESTMIN-STRSKI KATEDRALI
Beloruski študentovski pevski zbor z univerze v Louvainu, v Belgiji, je 25. in 27. marca gostoval v Veliki Britaniji. Priredil je več koncertov beloruske narodne pesmi z narodnimi plesi. Poročajo, da je bil angleškemu občinstvu koncert staroccrkveno-slovanskega bogoslužja v \Ve-tmin sirski katedrali čudovito odkritje. Vstopnina za vse koncerte, ki je bila prostovoljna, je šla za študentovski sklad.
STO PETDESET LET KATOLIŠKEGA DELA V AVSTRALIJI
Pred letom dni je močna katoliška verska skupnost v Avstraliji praznovala poldrugo stoletje verske svobode na peti celini sveta in plodnega delovanja katoliških misijonarjev. Ob tej priložnosti je bil tudi
avstralski narodni evharistični kongres v Sydneyu, kjer je danes okoli poldrugega milijona katoličanov. To število predstavlja eno četrtino vsega tainošnjega prebivalstva. Leta 1834 je postal v Sydneyu britanski benediktinec John Bede Polding prvi katoliški nadškof. To je bilo v času, ko po vsej Avstraliji ni bilo še toliko katoličanov kot jih je danes samo v Sydneyu. Danes so avstralske katoliške misijonske postaje vsevprek po celini. organizirane podružnice pa po vsem obkrožujočem otočju Tihega oceana.
MUČENIŠTVO UKRAJINSKE CEROVE
Pred osmimi leti so sovjetske oblasti spravile v zapor vso ukrajinsko hierarhijo, na čelu katere je bil tedaj metropolit ha. lički in nadškof livski msgr. Jožef Slipyj. Visoke prelate unionistične ukrajinske Cerkve so odvedli v prestolnico .-ovjetske Ukrajine, v Kiev. Tam so zahtevali od njih, naj prekličejo staro zvezo s katoliško Cerkvijo in s sv. stolico, ki so jo njihovi pradedje v letu 1595 sklenili v Bresi-Lilovvsku. ko so priznali sv. stolico. Komunistična oblast je zahtevala od niih, na) priznajo supremat moskovskega patriarna, za katerega je znano, da se sonči v milosti vlade.
Vsi ukrajinski prelati so ostali zvesti Rimu. Izbrali so si raje prostovoljno trp. ljenje, celo smrt, kot da bi izdali Cerkev. Msgr. Jožef Slypyj je bil tedaj obsojen lir. osem let zapora. Ko je to kazen odsedel, je bil znova sojen na sedemnajst let koncentracijskega taborišča v Potinaru Po poročilih, ki so prišla pred kratkim z ujetniki v Nemčijo, so ga lani privedli v Moskvo in mu ponudili visoko cerkveno službo, če bi prekinil s katoliško Cerkvijo.
Ker je zavrnil to ponudbo, so ga dokončno odvedli v Potmar.
Trije od ukrajinskih škofov so umrli v pregnanstvu, v ječah ali taboriščih. To so: Josafat Kotsylovsky, msgr. Gregorij Ho-myšyn in msgr. Teodorij Romza.
Veliko število ukrajinskih katoličanov živi v svobodnem svetu. Ti so pred nedavnim prosili katoličane po vsem svetu, naj se velikodušno odzovejo pozivu sv. očeta in naj molijo za katoliške Ukrajince, da ostanejo trdni v veri in zvestobi do Cerkve.
NOVA AMERIŠKA ZNAMKA Z NAPISOM »ZAUPAMO V BOGA«
Ameriška poštna uprava je v začetku tega meseca izdala spominsko znamko z verskim motivom. V zadnjem času je že več držav pričelo izdajati tovrstne znamke, kar lepo kaže kako pričenja verska miselnost pridobivati tudi v vodilnih državniških krogih. Nova ameriška znamka nosi napis »Svoboda — Zaupamo v Boga«. Tiskana je v barvah ameriške državne zastave
—	belo-modro-rdeči barvi in prikazuje znani kip Svobode. Znamko so izdali 8. aprila. Svečanosti ob izdaji se je poleg predsednika Eisenhotverja, podpredsednika Nixona in ministra Dullesa udeležil tudi newyorški nadškof, kardinal Spellman.
KAJ ZAHTEVAJO OD »PATRIOTSKIH« DUHOVNIKOV
Varšavska komunistična vlada je razširila nova navodila tako zvanim patriotskim duhovnikom, v katerih jih poziva, da se po-služijo svojega poklica v korist komunističnega režima, ki je sedaj na oblasti. Po najnovejših navodilih naj bi bila celo spoved sredstvo, s katerim naj bi patriotski duhovnik vplival na dušo spovedanca ter ga poučil o upravičenosti komunizma in zahteval od spovedanca pozitivno podporo v korist vlade. Navodila se tičejo tudi priprav za novoporočence. Duhovnik mora
BELA NEDELJA
JEZUS SE PRIKAZUJE APOSTOLOM V JERUZALEMU
Družabna pravda
V	Buenos Airesu izhaja mesečnik za socialno vprašanje, »Družabna pravda«, ki ga izdaja društvo istega imena. Do lani je DP izhajala razmnožena na ciklostil, letos pa izhaja tiskana. Izide desetkrat na leto na 16 straneh. Družabna pravda se ne spušča v dolge in učene razprave, temveč piše kratko in jedrnato, a zanimivo, o družbenih vprašanjih, ki danes najbolj zanimajo svet. Pri tem se ozira predvsem na potrebe in razmere med Slovenci v Argentini ter drugod po svetu, kuknr tudi doma. Hoče biti praktična in obenem načelno jasna. Nauk Cerkve je tem slovenskim socialnim delavcem prvo in najbolj merodajno pravilo. Je pa revija zelo razgledana, saj ima svoje sodelavce po vsem svetu, koder bivajo slovenski izseljenci. Obenem je tudi globoka/ ker šteje v vrsti sotrudnikov naše najodličnejše in najbolj izkušene socialne delavce in teofetike izpred druge vojne in po njej.
Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih durih v hišo, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi. stopil v sredo med nje ter jim rekel: »Mir vam bodi!s. in ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se u-čenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi' k Kakor je Oče poslal mene, tudi jaz vas pošljem.« In po teh besedah je vanje dihnil in jim rekel: »Prejmite Svetega Duhu; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; kute-rim jih zadržite, so jim zadržani.a Tomaža pa, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Pravili so mu torej drugi učenci: »Gospoda smo videli.« On jim je pa rekel: »Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta p rane od žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran- ne bom veroval-«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!c Potem pravi Tomažu:	»Deni svoj
j>rst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« Tomaž mu odgovori: »Moj
Medtem ko se je ostali svet po drugi svetovni vojni razorožil in lotil obnove, da se čimprej zacelijo rane strahotnega vojnega razdejanja, je Sovjetska zveza 3 svojo naraščajočo vojaško silo zastrahuvala in z notranjim pritiskom komunistične stranke doslej načrtno podjarmila 15 svobodnih držav. Na sliki vidimo zemljevid Azije.
Črna pega na njem prikazuje področje, ki ga je sovjetski komunizem doslej zavojeval na tej celini. Slika še ni popoluoma črna, kajti komunisti so doživeli v Evropi in Aziji tudi poraze. Izgubili so neobjavljeno vojno proti Grčiji in Malaji. Ni se jim posrečilo preplašiti Turčijo iu za-zavzeti Dardanele. Njihova vojska se je morala umakniti iz Perzije in komunistični napad na Južno Korejo se ni posrečil, temveč je le strnil ir-te svobodnih narodov v obrambo svobode.
Gospod in moj Bog!«, Jezus mu pru-vi: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli, in so verovali.«
Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ju pa so zapisana, da bi se vi uverili, da je Jezus — Kristus, Sin božji, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu. (Jan. 20, 19-31).
Na velikonočno nedeljo se je Gospod prikazal pobožnim ženam in posebej Mariji Magdaleni, aposlohi Petru in dvema učencema, ki sta se vračala iz Jeruzalema v Emavs. Listali apostoli Gospoda po vstajenju še niso videli, in celo niso verovali tem, ki so pripovedovali, da je Gospod zopet živ. Še istega večera je prišel Gospod nepričakovano, skozi zaklenjene duri, med zbrane apostole in jih je pozdravil: »Mir z vatni!« Tisti, ki še niso prej videli Odrešenika, Zmagovalca nad smrtjo, so se silno prestrašili. Sprva so mislili, da vidijo prikazen. Jezus jih je pa pomiril rekoč: »Kaj ste preplašeni in zakaj vstajajo dvomi v vaših srcih l Poglejte moje roke in moje srce, da sem jaz sam; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, ka-
kor vidite, da imam jaz.« (Luk. 24-37). Besede Gospodove so apostole pomirile in njihova žalost in strah sta se spremenila v nepopisno veselje. Mir Gospodov se je razlil v njihove duše in dobili so pogum, da so neustrašeno začeli oznanjati Gospodove resnice med ljudstvom.
Mir, katerega je dal Gospod svojim apostolom, so ti potem ponesli po vsem svetu. Saj mi vemo, da je mir Gospodov nujno povezan s čisto vestjo. Duša, ki je v grehu, nima miru ne na tem in ne na onem svetu. Greh je največji sovražnik naše sreče in prav zato je Gospod na dan svojega vstajenja dal apostolom in njih naslednikom čudovito oblast, odpuščati grehe in vračati mir v duše ubogih zemljanov. »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni!«
Odpuščanje grehov in pomiritev naših dušnih težav, to je bil dar, katerega nam je Gospod podelil na dan svojega vstajenja. Naj torej mir, katerega nam more dati samo Bog, ostane vedno v naših dušah in v naših domovih. Mir Gospodov bo napravil naše življenje lepo in veselo; vsak trenutek našega življenja bo v miru Gospodovem Velika noč veselja in zmage!
■
m
prepričati bodoča zakonca, da je tako zva-na ljudska vlada imela velik uspeh na socialnem področju, da morajo zakonci vzgajati svoje otroke ne samo v duhu lojalnosti do te vlade, marveč tudi v ljubezni do ljudske demokracije, poučiti jih, da je režim zvesti varuh družinskega življenja in poln skrbi za to, da se dvigne življenjska in kulturna raven širokih mas, in končno da morajo biti hvaležni sedanji vladi, da je ukinila razliko med prebivalci, ki da so sedaj vsi enaki pred zakonom. — Resnično dejstvo pa je, da komunistična poljska vlada ni rešila socialnega problema, temveč znatno znižala življenjsko raven posameznikov in družin, kar je pripeljalo do ločitev zakonov z vsemi neizogibnimi žalostnimi posledicami za zapuščene otroke; dejstvo je dalje, da je enakost med piebivalci samo bajka: Pomagači režima so izredno favorizirani, dočim so katoličani zasledovani in preganjani.
»PUERI CANTORES« V RIMU
V okviru slavnosti za Marijino leto bo v Rimu v drugi polovici aprila mednarodni kongres organizacije otroških pevcev, znane pod imenom »Pueri cantores«. 7.000 mladih pevcev se bo zgrnilo v Rim pod vodstvom svojega glavnega voditelja msgr. Fernana Mailleta. Na belo nedeljo bodo peli pri sv. Petru pri maši, katero bo daroval en kardinal. Včasih je to mašo opravil sv', oče sam.
KJER NI DUHOVNIKOV
V nadškofiji Jaro na Filipinskih otokih je veliko pomanjkanje duhovnikov. Zato imajo pravico ob delavnikih maševati dvakrat, kadar je n. pr. kaka poroka ali pogreb, ob nedeljah pa trikrat, da morejo verniki zadostiti nedeljskim dolžnostim. V tej nadškofiji je nad milijon katoličanov, duhovnikov pa samo 130.
ZA DELAVSKE HIŠICE
V Buenos Airesu je nadškof kardinal Coppello dal 60.000 članom Zveze katoliških delavcev posebno dovoljenje, da ob nedeljah in praznikih smejo graditi svoje lastne hiše. Razlog je tudi ta za to dovoljenje, da je v argentinski prestolici veliko pomanjkanje stanovanj predvsem za številčno močne družine. Da se pospeši rešitev tega važnega socialnega problema, katerega podpira gmotno in moralno tudi vlada, je bilo dano to izredno dovoljenje.
»FILMSKA ZVEZDA« PRI OBHAJILU
Teresa Li Li Hwa je »filmska zvezda« kitajskega kina, pa je tudi praktična katoličanka. Vsako nedeljo prisostvuje sv. maši in prejme sveto obhajilo. Rada je navzoča pri javni molitvi rožnega venca. Ustanovila je svoje filmsko podjetje, ki si prizadeva ustvarjati filme katoliške tendence.
Sovjetsko povojno zavojevanje
ZA KATOLIŠKI DOM
Nekaj novic iz Buenos Airesa
Danes povemo o KD nekaj novic iz Buenos Airesa, kakor jih prinaša Svobodna Slovenija z dne 21. januarja t. 1. Takole piše glasilo argentinskih Slovencev.
»Letos je dal pobudo za sestanek pri sv. Antonu Padovanskem argentinski odbor za KI) v Gorici, kateremu predseduje č. g. Janez Hladnik. Na njegov poziv se je odzvalo lepo število staronaseljeneev in množica novih, tako da smo doživeli nepozaben dan.
Štirje pevski zbori: Ramoški, Sanmartin-ski, Sanjustovski in lanuški so krasno u-speli.
Ko je zaorila v cerkvi za začetek maše naša pesem, je bil odmev tako silen in ubran, da je človeka kar zgrabilo. Prav getovo, da tako mogočnega petja cerkev sv. Antona ni še slišala.
Po končani maši smo hiteli v dvorano, j ki je komaj sprejela vse pod streho. Na srečo je bil dan dosti mil, da vročina ni dušila. Ko se je razmaknila zavesa, so nas z viška najprej pozdravile planine, nato pa mogočni skupni zbor, ki je zapel najprej »Slovenska zemlja, zemlja krasna...« Sledile so še druge pesmi, nakar so ljudje, posedli j k okrepčilu, zn katerega je poskrbel vsakdo sam in gostilna, ki jo je v režiji odbora za SKD v Gorici organiziral g. Ivan Brecelj. Pri popoldanskem delu je spregovoril č. g. Štefan Tonkli, ki je s kratkimi besedami pojasnil posebni namen romanja k sv. Antonu in poudaril veličino dolžnosti vsakega Slovenca nasproti Gorici, j k: jo draga vsakemu slovenskemu srcu.
Dekleta so hitele, da kaj naberejo za sklad SKD v Gorici s prodajo razglednic, | knjižic in z delitvijo podobic svetogorske j Marije...«
Tako poročilo.
Buenosaireškim rojakom najlepša hvala za njih delo in pomoč.
Odbor za KD n Gorici
Novo zborovanje SKSZ v Trstu
KiUlLiTiUiRiA
Revija „VERA IN DOM“
Svoj čas smo poročali o občnem zboru SKSZ, ki se je vršil v Trstu 14. februarj i. Takrat se je zborovanje razšlo s sklepom, da se pozneje nadaljuje. Imelo se je vršiti mesec pozneje, kot smo objavili v našem listu. Toda ljudje, ki jim očitajo filotitov« ske tendence, so tudi to preprečili. V začetku tega meseca pa se je razširil glas, da se bo vršil nek sestanek SKSZ, in. sicer 4. aiprila. Toda ni bilo nič. Pač pa so nekateri, to je tisti, ki jih ima za svoje nekdo, ki se proglaša za »levičarja«, prejeli vabilo za sestanek, ki se je vršil eno nedeljo pozneje. Mnogo nas je čakalo, da bomo povabljeni, toda vabili so komaj tietjino članov. Pisec tega dopisa je vstopil v SKSZ koj po ustanovnem občnem zboru, ko je tisti levičar še vedril v Beogradu in smo v Trstu imeli dokaj opravka s takrat še agresivnim komunizmom. Na sestanek je 11. aprila prišlo 14 ali 15 članov ic nečlanov, skoro sami osebni prijatelji tistega levičarja, tržaški element pa je bil zelo slabo zastopan. Na sestanku se je baje razpravljalo o reorganizaciji SKSZ, novih pravilih in novem listu. Ti načrti in dejstvo, da okrog 150 članov sploh ni prejelo vabila, potrjuje domnevo, da gre za ustanovitev nekega čisto novega društva z nekakim meglenim splošno slovenskim programom brez 'kakega ideološkega razlikovanja. To bi utegnil 'biti nekak predpekel
Pred Veliko nočjo sta po naši deželi potovala dva potnika, dva agenta ter prodajala in ponujala svojo robo, kakor je na. ročila DFS v Gorici. Obiskala sta baje vse vasi na Goriškem, kjer sta na vso moč hvalila svoje gospodarje, svojo firmo in njeno blago. Iz poročila, ki ga o nju-nem uspešnem potovanju prinaša »Soča«, izvemo, da so vsi blagoslovi in vsi žegni pri DFS, da je ta vir vseh dobrot za Slovence v Italiji, samo ona je skrbna mati m čuvarica njih koristi za dušo in telo itd., itd., ;td. Vsi ostali, ki si upajo trditi o sebi, da so Slovenci, so le izdajalci, plačanci ameriških dolarskih beguncev, vatikanski agenti, demokrščanski petolizci itd.. itd., itd. Kljub temu sta oba potnika soglasno napovedala, da bo DFS pri vseh svojih zaslugah morala s poti, ker tako baje zahtevajo novi časi.
Udeleženci so seveda pri tem ploskali in odobravali. Saj so že toliko slavnih organizacij pokopali, da ho kar prav, če gre še ena v zgodovino. Pri tem je vedno kak zaslužek: pije se pogrebščina za pokojno in še osmina, pije se za rojstvo nove in še za krst. Zato je že prav, da stari Umirajo in se novi rode. — Mi mislimo, da ljudje niso neumni, če tako sodijo in odobravajo konec DFS.
Vendar zoper resnicoljubnost obeh agen-tov Fronte ne maramo nič protestirati, ker vemo, da trgovski agenti morajo svojo robo hvaliti in tujo grditi, ker so za to plačani. Kljub temu nam ni bilo po godu, ko smo slišali, da sta se ta dva moža hvalila, kako DFS podpira Slovensko sirotišče v Gorici. Ta ustanova je gotovo vsakemu slovenskemu človeku tako pri srcu, da ne bo pustil nihče, da bi jo kaka politična stranka izrabljala v svoje namene, še manj DFS, ki nima pri sirotišču prav nobenih zaslug. Za natančnejšo informacije smo »e vsled tega obrnili na vodštvo sirotišča, ki nam je jasno in nedvoumno pojasnilo, da DFS niti kaka druga od nje odvisna organizacija ne podpira sirotišča. Sirotišče sprejema pač sirote, ne da bi vprašalo, h kaki stranki se prištevajo njihovi starši. Siroti-šče sprejema podporo od Al (Aiuli Inter-
ALOJZIJ REMEC:
^ yEndc4 CKošuta
_______________________________ POVESI
Iz rute je odvila zmečkan bankovec za ■dvajset kron in nekaj srebra in pomudila sinu.
»Ni trtja!« ji je odmaknil roko.
»Vzemi! Več ti ne moreni dali!«
»Imam sam dovolj!«
Segel je v žep, porožljal s 'kronami in jih pokazal pol prgišča.
»Dovolj sem bogat za vojaški stan!« se J« pobahal.
»Kako? Kdo ti je dal?«
»Zaslužil sem in dekleta me imajo rada!« se je pobahal.
»Ni prav, Andrejček, ni prav... Ali sem lo tako učila ?«
»Če mi pa denar silijo? Ali naj se branim? Neumen bi bil!«
»Francka ti gotovo ni mogla dati, ker sama služi!«
»Kaj Francka!« je zazehal Andrejček in vgtal.
Osvobodilne fronte. Nam, katere so pri razdelitvi vabil prezrli, ne bo močno žal, če nas bodo iz takega krščanskega socializma izključili. Ostali pa bomo zvesti resničnemu krščansko-socialnemu programu.
Tudi grožnja z nekim novim listom (baje so za tisti list še neke ovire) nas ne vznemirja, če bo ta list znal moško povedati vsakemu, kar mu gre, tudi titovskemu komunizmu, tako približno, kakor »Katoliški glas«, ga bomo brali in bomo samo obžalovali, da ne izhaja vsak dan, zakaj zelo pogrešamo nekomunističnega dnevnika. Če pa bo to samo Kardeljevo glasilo titovskih sopotnikov v Trstu, ne bo mogel napraviti nikomur velike škode, ker bo postal kmalu predmet pžezira in zasmeha, kakor je v Trstu vse, kar diši po ti-lovstvu. — Še nekaj: Ko se je 14. februarja zbralo na občni zbor SKSZ okrog dve slo ljudi, se je zdelo prijateljem tistega levičarja potrebno zborovanje s kričanjem razbiti. Zdaj pa hočejo v krogu petnajste-lih kot nekaki zarotniki ustanavljati nekaj čisto novega. Taki politiki sličijo kuhinjskim ščurkom, ki se boje dnevne svetlobe.
Izšle so šmarnice
BREZMADEŽNA Dobijo se v Gorici pri pisatelju; v Trstu pa pri č. g. Jožetu Jamniku.
uazionali), kakor ostali slični zavodi v Gorici, od kakih drugih organizacij pa ne dobiva prav nobenih podpor. Zavod se živi s tem, kar plačujejo starši za vzdrževal-nino otrok, in pa s tem, kar darujejo razni dobrotniki. Imena teh slednjih se sproti objavljajo. Zato poudarimo še enkrat: Slovensko sirotišče živi in podpira slovensko ljudstvo in nobena politična organizacija. G. Viljem Nanut naj vsled tega v bodoče molči o Slov. sirotišču, ker z molkom bo zavodu še najbolj pomagal.
Izbral si je svobodo
Vladimir Petrov, tretji tajnik sovjetskega poslaništva v Canberri v Avstraliji, si je izbral svobodo ter prosil avstralske oblasti za zatočišče, ki so mu ga tudi dale.
To novico je podal avstralski prvi minister pred avstralskim parlamentom ter naznanil obenem, da je Petrov izročil avstralskim oblastem veliko dokumentov, ki pričajo o sovjetskem vohunskem delu v Avstraliji. Petrov, ki je bil baje vodja tajne sovjetske službe, je svojo prošnjo za zatočišče končal s temi 'besedami: »Odkar sem videl, kako živijo v Avstraliji, ne verujem več v komunizem ne v katero koli prednost Sovjetske zveze.«
Iz dokumentov in izjav, ki jih bo podal Vladimir Petrov, bo prišlo marsikaj na dan. Na dan bodo prišle podrobnosti sovjetskega vohunskega delovanja v Avstraliji, obenem pa tudi imena vseh tistih avstralskih državljanov, ki so 'bili v službi sovjetskega vohunstva,
O ženi Vladimira Petrova so prvotno poročali, da se je odločila vrniti se v domovino. In res je zadnji ponedeljek že stopila v letalo, ki bi jo moralo prepeljati v Sovjetsko zvezo, toda na poti med Sydneyem in Port Darwinom se je premislila ter prosila za zatočišče ter se odločila, da ostane pri možu v Avstraliji. Po drugih vesteh so jo sovjetski agenti s silo vkrcali na letalo in avstralskim oblastem se je šele v Port Dartvinu posrečilo, da so jo rešili iz rok sovjetskih agentov.
Domislil se jo lepe Maričke, ki mu je bila dobra od tistega večera, ko je bil prišel od Francke k njej.
»Dobro dekle je Francka. Hudo jo ža-l:š!« je govorila mati.
»Iti moram. Pri Komarju nas čaka voz!« se je izognil temu pogovoru.
Zadel je kovčeg na ramo in potegnil klo-huk na oči.
»Zbogom!«
Iztegnil je roko in za hip stisnil s svojo veliko močno dlanjo velo drhtečo materino desnico.
»Srečno hodi! In moli, fant!«
Andrejček je izginil visok, močan skozi nizka vrata. Hitel je, da hi ne slišal več matere, ki je jokala, hitel, da hi stresel s sebe vse, kar ga je dušilo in davilo tisto jutro.
Ko so sc srnetli fantje z Golega brda na majhni postaji poldrugo uro od vasi v že. lezniški voz, je vstopil tudi Fric Holter, ki so ga bili premestili iz Dolge vasi.
Z Andrcjčkom sta se ugledala in se pogledala tako, da sta oba čutila: Še se bova videla! —
Pred mano leže prve tri letošnje številke revijo »Vera in dom«. S svetlorumenega papirja me gledajo tri enake slike — prva v rjavi, druga v modri, tretja v zeleni barvi: cerkev na griču kažejo — znamenje vere, in dom pod njo z dvoriščem pa delavne ljudi in živino na njem -- znamenje kmečkega zdravja. Pod slikami stoji velik rdeč napis: Vera in dom — Mesečnik za družino in prosveto.
Odprem prvo številko, preberem uvodno stran. Toplo mi postane pri srcu ob spoznanju : vendar so Korošci in Primorci spoznali, da spadajo skupaj, da so eno — Slovenci. Če nič drugega revija ne bi dosegla, že to je veliko: da veže zamejske Slovence na Koroškem, Goriškem, Tržaškem in v Beneški Sloveniji v eno družino. Ali si more revija zastaviti pomembnejši cilj kot podžigati versko in narodno zavest med brati, ki so jih meje odrezale od domovine in jim grozi propast. Obenem hoče revija bili kulturno glasilo ob-mejskih Slovencev od Gospe Svete do Jadrana. Hoče biti priča, da tod še živi slovenski rod, ki je kulturen in zmožen rasti.
Obračam liste, čitam — vse od kraja do konca. Jasna mi postane zamisel uredniškega odbora, kakšna bodi revija, da bo za ljudstvo: zanimiva mora biti in pestra pa preprosta; vsem članom družine mora nuditi zdravo hrano. Tako stoji na prvi strani topel, nevsiljivo domače pobarvan verski članek. Sledi leposlovje: koroška povest v nadaljevanjih »Pastir Ciril«, črtice, pesmi. Tukaj srečujem že znana pa tudi nova imena: Vinko Beličič, Ljubka Šorli, Milka Hartman, Stanko Janežič, Branko Korotaj, Kristo Srienc, Gorazd Gosposvetski, Hercegovka, Emil Čuk itd. Priznati moram, da so nekateri leposlovni prispevki sočni, zrele umetnine, nekateri pa imajo manjšo umetniško ceno. Temu ali onemu se pozna, s kako muko ga je zložil pisec, ki morda niti slovenskih šol ni obiskoval. A beseda prihaja tem bolj iz srca in. preprosti ljudje jo še laže dojamejo.
Zelo pester je razdelek »Naša prosveta«. Je to živa kronika zdravega prosvetnega delovanja med našim ljudstvom.
Praktične vrednosti so gospodinjski nasveti. Vsaka gospodinja jih mora biti vesela:
Posebej pa so me iznenadili »Razgovori med čitatelji, pisatelji in uredniki«. Morda je to med vsemi najzanimivejši in najvažnejši razdeiek. Tu prideta čitatelj in urednik ali pisatelj v neposreden stik. In za pravilen razvoj revije je to nujno potren-no. Tu lahko sodeluje vsak čitatelj, ker ni važno, kako napiše svoje misli, temveč lahko le čisto preprosto pove, kaj si želi ali kaj ga teži. Če bo tukaj sodelovanje, potem bo revija šla v smer, ki bo najbolj ustrezala. Že dosedanji »Razgovori« dokazujejo, kakšen velik odmev je rodila med zamejskimi Slovenci preurejena revija in koliko src sc trudi za njeno rast.
Eno stvar — jasno povem — pa v reviji močno pogrešam:	kritiko, razdelek
s poročili in ocenami novih knjig, revij, umetniških razstav. Tudi v tem mora kulturna revija vzgajati ljudstvo. Seveda skušam takoj uredništvo opravičiti, vsaj nekoliko:	pomanjkanje prostora. Revija bi
se morala povečati. Upanje intam, da se sčasoma bo.
Zadnja stran platnic je posvečena ugankam. Silno je pestra in duhovita. Vendar se zdi, da so nekatere zanke le preveč zapletene. Ugankarski urednik naj bi skušal tudi preproste ljudi vzgajati v tej umet-
Tako je postal iz svobodnega Andrejčka, ki jc celo Golo brdo preobrnil, rekrut Andrej Košuta, s katerim je delal korporal Bajec, kar	je	hotel.	Mesto	sinje svobode
na vasi se	jc	začelo	voja-ko življenje, ki
naj bi iz lesenega fanta ustvarilo gibčnega vojaka. Zjutraj vaje, predpoldne maršira-nje po štetju, da so Andrejčku kosti pokale, popoldne vežbanjc in dolgčas... Štirioglato veliko kasarniško dvorišče, po vseh zidovih polno temnomodrih velikih in majhnih figur, dolgi hodniki, ki jih je 'bilo treba vsako jutro pometali, velike puste sobe, železne postelje, slamnjače, police, monture, tornister, puška in kositrna skodela za rnenažo — to je bil Andrejčkov 'ojaški svet. V njem je moral živeti, kakor so hoteli	drugi,	samo	kovčeg je bil
njegov in	tja	jo spravljal	svetle karte z
rožicami in golobčki in ljubezenskimi pozdravi Komarjeve Maričke, ki mu je pisala pogosto. Njena pisanja so bila edini znak, da Golo brdo še stoji in da je zunaj še lepi, svobodni svet.
Edini Andrejčkov prijatelj pri kompa-niji je bil Krapežev Tone.
niji, drugače je nevarno, da si bo ta ali oni ob pretrdih orehih še betico razbil.
Na umetniško višino dvigajo revijo poleg že omenjene naslovne slike Aleksandre Iiančeve tudi objavljene pokrajinske slike naših domačih mladih slikarjev- Rafka Vodeba (Vas ob zahajajočem soncu), Bogdana Groma (Ob Jadranskem morju) in Avgusta Čebula (Šmiklavž ob Dravi). Tudi fotografije so v glavnem posrečeno izbrane.
Prelistal in prebral sem tako vse tri številke zapovrstjo. Priznati moram in to z
JAKOMIN DUŠAN:
Velikonočno pismo pevskim zborom
Sledeče »pismo« ni namenjeno samo pevcem, temveč organistom in vsem ljubiteljem cerkvenega petja.
Poziva vse k sodelovanju!
Poživiti moramo in olepšati naše ljudsko petje v cerkvi. Tu pride petje do najlepšega izraza le kadar poje vsa cerkev, saj kadar pojejo vsi verniki, takrat imamo višek molitve.
Pri službi božji moramo dati častno mesto ljudskemu petju! Vsi duhovniki se trudijo in delajo za dosego tega cilja. Sodelovati morajo predvsem pevski zbori, ker le ti lahko dajo učinkovito pomoč. Biti morajo dobra podlaga ljudskemu petju!
Kadar se pevec protivi ljudskemu petju, bi rekel najmanj to, da ima prav ozek in omejen »glasbeni pogled«, če ni to naravnost izraz prevzetnosti.
Marsikje imajo duhovniki težave zaradi ljudskega petja prav od strani zbora. Spominjam se debate z nekaterimi pevci.
»Gospod, zapomnite si, ljudsko petje kvari pevski čut naše mladine, z ljudskim petjem se ne vzgajajo pevci. Saj vidim pri pevskih vajah. Mladi fant, komaj pristopi k zboru, ne more peti drugače kot glas soprana. Temu je kriivo ljudsko petje, ker pri skupnem petju se poje le melodijo, fant ima v ušesih le melodijo, zato le to poje.«
Ali je res?
Ta ugovor ne drži. Nasprotno lahko trdim, da je ljudsko petje najboljša priprava za zborovsko petje.
Pri skupnem petju se otrok zaveda, da je njegov glas »upoštevan«, zato poje z veseljem. Tako vzbudi in goji v sebi ljubezen do petja. Potem sanja: ko bo »velik«, bo tudi on pel na koru.
Kako pa to, da zaide začetni pevec v glas soprana ? Ali morda zato ker ga je skvarilo ljudsko petje? Ne! To ne drži!
Umevno je, da zaide začetni pevec v glas soprana ali v melodijo pesmi, ker je to najlažja, njegovemu ušesu najbolj prijetna in najprej dostopna. Vaje ga bodo že u-vedte počasi v njegov glas: v bas ali tenor.
Vem za veliko primerov iz krajev, kjer je najmanj razvito ljudsko petje. Tudi tu fantje zaidejo v melodijo, seveda se potem z vajami popravijo. Naši starejši pevci naj se spomnijo, da se jim je, ko so bili mladi začetni pevci, isto pripetilo. Torej ta ugovor ne drži.
Velja pa to, da je ljudsko petje najboljša priprava za zborovsko pelje. Zato ste pevci dolžni podpirati skupno petje radi naraščaja, torej tudi radi sebe.
Pripominjam še to: med službo božjo ne pojte samo umetnih, težjih pesmi, tem-
Tretjo soboto po dohodu k vojakom sta sedela sredi dima in vpitja pod gugajočo se svetiljko v kantini ob politi umazani mizi, vsak z vrčkom slabega piva pred sabo.
»Kaj praviš, Andrejček. vojaški stan je težak!« je modroval Tone.
»Kdor si ga je izmislil, ga je že znal prenašati,« sc je razjezil Andrejček.
»In vendar mora tako biti!« ga je tolažil Tone.
»Veliko vprašanje je, ali mora zares prav tako biti? Saj se vsaka reč da po človeško narediti. Kaj naj storim, če se mi godi krivica?«
»Korporal Bajec je rekel: — — Če se vojaku godi krivica, naj molči in zvesto služi dalje!«
»In udari s petami skupaj in pokorno javi, da je zadovoljen z raenažo in da jc komisa dovolj in da je dober...«
Pri sosedni mizi je sedel korporal Bajer z viržinko v ustih in pil v krogu rekrutov, bogatejših Andrejčkovih tovarišev, ki so mu plačevali piti.
»Rekrut Košuta, kaj se držiš tako ki-
zadovoljstvom: revija raste. LTreditev in prispevki kažejo, da se nam obeta pomembna katoliška kulturna revija. Njen pomen za razvoj slovenske kulture in krščanske ljudske prosvete na obrobnih predelih naše domovine lahko postane tako velik, da ga še predvideti ne moremo.
S. T. - Trst
Nova knjiga
V	samozaložbi je izšla »Zgodovina latinskega slovstva«, katero je spisal prof. Boris Tomažič. Slovenci dozdaj take knjige nismo imeli; je pa zlasti za dijake višjih srednjih šol zelo potrebna. Sestavljena je pregledno in v lepem slovenskem jeziku in obsega srebrno in dekadenčno dobo. Pisec pripravlja tudi prvi del, v katerem bo obravnaval zlato dobo.
več prepletajte tudi preproste.
Kakor radi slišimo narodno pesem in si jo vedno želimo, tako je tudi prijetna preprosta cerkvena pesem.
Prve nedelje v mesecu naj bodo povsod posvečene ljudskemu petju. V nekaterih krajih to prav lepo uspeva. Kjer pa tega še ni, naj se uvede ter zboljša, kjer je potreba. Šmarnice vam bodo nudile lepo priliko.
Organisti, pevci in pevke, podpirajte prizadevanje in trud duhovnikov. Bodite sodelavci vašega duhovnika.
Takšno delo prinese kmalu uspeh in zadoščenje.
Zapomnimo si:
—	Kadar naše ljudstvo poje, ima na o-brazu izraz zmagoslavja, — in tak naj bo obraz našega ljudstva!
Beg iz učiteljskega stanu
Komunistične oblasti v Jugoslaviji mnogokrat tožijo zaradi pomanjkanja učiteljskih moči. Re9 se ustanavlja danes v Jugoslaviji toliko novih tehničnih in industrijskih šol, kakor nikdar poprej, a vendar nam to ne razloži, zakaj tako veliko pomanjkanje učiteljev. Oblasti vabijo dijake v učiteljski stan z najrazličnejšimi ugodnostmi. Nikjer ni tako lahko postati učitelj, kakor v današnji Jugoslaviji. Sprva je zadoščala osnovna šola in nekajmesečni tečaj. Za take učiteljske moči imajo ljudje svoj poseben izraz: »šnelziderica«. Sedaj zahtevajo že nekoliko več izobrazbe, a še vedno zelo, zelo malo. Ni toliko poudarka na strokovni sposobnosti, kakor na politični zgrajenosti.
Vzrok pomanjkanja učiteljskih moči je v današnji politični usmerjenosti Jugosla-vije. Celoten pouk in vzgoja v šoli sta usmerjena v komunizem. Zato so mnogi stari učitelji zapustili prostovoljno solo, ker se jim upira, da bi kvarili mladino in jo zavajali v zmote. Oblasti jih zmerjajo, da so dezerterji.
Čeprav je tako lahko postati učitelj ali učiteljica, vendar mladina beži pred tem poklicem. Učiteljski tečaji in šole nikdar ne zajamejo tako velikega števila kakor oblast pričakuje. Bojijo se delg. Učitelji nimajo nobenih počitnic. Skozi celo leto morajo biti na svojih službenih mestih. Poleg šolo so vse organizacije na njihovih ramenih. Sami morajo voditi neštevilne sestanke. Za vse so odgovorni, vedno morajo pošiljati poročila. Skoraj ne mine teden, da ne bi bili klicani na okraj; da, celo po dvakrat, trikrat na teden.
Iz teh razlogov mladina beži pred učiteljskim poklicem.
slo?« se je mogočno vtaknil v Andrejčkovo in Tonetovo modrovanje.
»Govoriva...« je menil plaho Tone. ki se je bal, da je korporal slišal in razumel njiju pomenek.
»Rekrut Krapež, li se tako odgovori šarži? Če te kaj vprašani, moraš vstati, sc vzravnati kakor sveča, salutirati in odgovoriti : »Gospod korporal, pokorno javljam, tako in tako...!«
Grmeč smeh se je razlegal po kantini.
Tone je preplašen molčal in ni vedel, kaj bi, Andrejček je pa vstal, kakor ja bil korporal poučil Toneta, in dejal: »Gospod korporal, pokorno javljam, da mi ni vojaški stan prav nič pogodu!«
Kantina je onemela. Kaj takega vojak še ni izustil tako uporno kakor Andrejček v teh prostorih. Mislilo jih je tako že t;soč in tisoč - a povedal ni tega -e nihče. »Kaaj?« je skočil Bajec kvišku, ko si jc opomogel od prvega presenečenja.
»Pokorno javljam, da sem rekel, kar sem rekel!« je odgovoril Andrejček.
»Jutri k raportu, rekrut Košuta! Tam boš povedal to še enkrat. Mesec dni pojdeš
Podjetje dveh potnikov
CERKVENI GLASBENIK
Z GORI
Izpiti na srednjih šolah
Ministrska odredba štev. 850 določa, da se bodo sprejemni, vstopni in nižji tečajni izpiti na srednjih šolah pričeli v poletnem izpitnem roku 4. junija t. 1., zrelostni in usposobljenostni izpiti (mature) pa 21. ju. nija t. 1. Za pripustitev k tem izpitom je tieba vložiti na ravnateljstvo šole, kjer se bodo vršili ti izpiti, prošnjo na kolkova« nem papirju za 100 lir najkasneje do 15. maja t. 1. in ji priložiti dokumente, kakor jih predpisuje okrožnica, ki je nabita na razglasni deski vsake šole. Vsa potrebna pojasnila dajejo tajništva šol, ki so odprta vse delavnike od 8. do 13. in od 16. do 18. ure.
DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA
V	GORICI
bo na belo nedeljo dne 25. aprila ponovila igro
BREZMADEŽNA
Začetek ob 4.30 v Domu Brezmadežne na Placuti. Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignete pri vodstvu družbe ali v trgovini Kosič v Raštelu.
Velikonočni prazniki v Gorici
»Po dolgih letih smo leto« zopet doživeli pravo velikonočno vstajenje!« Tako so se radostnih obrazov pogovarjali slovenski verniki pred goriško stolnico na velikonočno jutro.
Že ob petih nas je zbudilo veselo pritrkavanje zvonov in stolnica se je kmalu napolnila z verniki, ki so od blizu in daleč in tudi iz okoliških vasi prihiteli k velikonočnemu vstajenju. Po izpetih jutra-njicah se je čč. duhovščina v spremstvu celega roja malih strežnikov podala k bož-j< mu grobu, kjer je č. g. msgr. Močnik dvignil Najsvetejše in zapel trikratni Aleluja. Pevci na koru so mu odgovorili, nato je mogočno in slovesno zaorila velikonočni., Kristus je vstal! V mnogih očeh so zatrepetale solze in verniki so pobožno poklekali, medtem ko je vstali Zveličar v zlati monštranci razlival nad nje svoj velikonočni blagoslov. Med slovesnim petjem naših najlepših velikonočnih pesmi se je vila procesija po cerkvi, nakar je sledila sv. maša. Zbor dekliške Mar. družbe nam je skupno z zborom SKPD pod vodstvom prof. Fileja in ob spremljavi organistke Bratuževe lopo prepeval in dvigal našega duha v nadzemske višine velikonočnih radosti. To je bilo velikonočno jutro, tako polno lepote in pristne domačnosti, da se je vsem zdelo, da so se vrnili v davna o-troska leta, v svoje rojstne kraje, raztresene vse od izliva Soče do Jadrana in še na drugo stran od lepe Vipavske do sončnih Brd. Veselje je 'bilo v vseh srcih in pravo velikonočno razpoloženje, združeno z veliko hvaležnostjo do naših duhovnikov, ki z nami čutijo in za nas vse žrtvujejo, samo da bi naše duše tem globlje občutile globino praznikov in tako tem globlje spoznale neizmerno veličino in dobroto božjo.
Natečaji
Z ministrskim dekretom z dne 30. jan. t. 1. je razpisan natečaj za 50 mest pod-komisarja pri policiji javne varnosti (Pub-blica Sieurezza). Za pripustitev k natečaju se zahteva diploma iz juridičnih ali političnih ved.
Z istim dekretom je razpisan tudi natečaj za 52 mest stražnikov javne varnosti. Zahteva se spričevalo nižje srednje šole.
za te besede v luknjo, če ne prideš pred višjo sodnijo. Ti še ne veš, kaj so vojni srtikli, dragi moj! Naučili te bodo!«
Andrejček je s čudnim zadoščenjem sedel, Bajec tudi.
Kantina je zopet zašumela, Andrejčok je pil svoje pivo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Tone je po dolgem molku šepetal: »Zdaj imaš!«
»Nič nimam!« se je jezil Andrejček. »Fantje moje krvi bi se v štirinajstih dneh naučili vsega, kar je treba za vojsko. Tako pa bom tu tri leta!«...
Tako se je zgodilo, da je bil drugi dan Andrejček pri raportu in da je bil kaznovan točno na mesec dni samotnega zapora, kakor mu je bil napovedal Bajec.
»Ali je rekrut Košuta delavec, socialist?« je vprašal mrko stotnik.
»Pokorno javljam, da je doma iz hribov!« je javil Bajec.
»Kanalja je...« je godrnjal stotnik, ko je izrekel »vojo kazen, prvo v kompaniji rekrutov...
Ko je Andrejček prestal »vojo kazen — Vsak dan ▼ prostem času samotna celica
Š K E G A
Prošnje je treba nasloviti na prefekturo do 25. maja.
Natečaji
Razpisan je natečaj za 430 ognjegaseev, knterega se lahko udeleže mladeniči od 21. do 30. leta starosti. Pojasnila daje Poveljstvo goriških ognjegascev v ul:c. Diaz 12.
Zasedbe začasnih službenih učiteljskih mest
Izšla je učiteljska odredba o zasedbi začasnih učiteljskih mest za službeno leto 1954-55. Rok za predložitev prošenj z vsemi potrebnimi listinami poteče 20. maja t. 1. Učitelji, ki od 1. marca dalje že poučujejo na osnovnih šolah ali večernih tečajih, ni potrebno, da predložijo listine (državljanski list, kazenski list, zdravniško spričevalo in spričevalo o lepem vedenju). Vrednostne točke ocene dobljene po drugem natečaju so letos zvišane. Vsa potrebna pojasnila daje sedež sindikata v ulici Cappuccini vsak torek in petek od 16. do 17, ure.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSV. DRUŠTVO V ŠTEVERJANU
VABI NA PROSLAVO
„Delavskega dneva“
DNE 1. MAJA
PESTER SPORED, BRIŠKA POMLAD IN
ZLATO VINCE VAS PRIČAKUJEJO.
Žabnice
Letošnje velikonočne praznike smo preživeli kar v najbolj mrzli burji. Nenavadno je pihalo in brilo skozi našo dolino. V velikem tednu so nas že pozdravljale tudi snežinke, toda tokrat nam je vsaj sneg prizanesel.
Lepo je bilo v cerkvi, kjer smo kar najbolj sledili velikonočnim obredom in s tem doživljali potek Kristusovega trpljenja.
Kljub hudi burji smo imeli lepo procesijo »vstajenja«, ki se ipri nas, po običaju, viši v mraku. Lepo so odmevali po vasi zvoki večno lepih velikonočnih pesmi, ki nam jih je prepeval domači cerkveni pevski zbor. Procesijo je vodil naš č. g. župnik, ki se je, hvala Bogu, še pravočasno in srečno vrnil iz bolnice.
Med mnogimi tujei in gosti iz Trsta, Rima in drugod smo imeli te dni med nemi tudi dva čč. gg. dr. iz Rima.
S T R Ž A
Duhovna obnova
Slovenski odbor za Marijino leto v Trstu je priredil tri verske govore za izobražence. Bili so v ponedeljek, torek in sredo velikega tedna v dvorani v ul. Risorta. I-mel jih je p. dr. Odilon Mekinda, generalni definitor kapucinskega reda v Rimu.
Brezposelni odhajajo v Avstralijo
Po odhodu prve skupine 600 tržaških delavcev v Avstralijo je sedaj nadaljnjih 4000 tržaških brezposelnih delavcev vložilo prošnjo za izselitev v Avstralijo. Največ prošenj so vložili nekvalificirani delavci, uradniki in mladi izobraženci, ki ne mo-
in vso dolgo, dolgo noč — je prišel do spoznanja, da je tisti košček prostosti v vojaškem stanu vendarle zlata vreden.
Ne bodo me več dobili! — se je zaklel in pisal materi prvo pismo, da se mu v cesarski suknji dobro godi, a da imajo vojašnice tako trde zidove, da ne moreš z glavo skozi, naj si bo tudi tako trda kakor njegova. Marički pa je pisal, da bi imel lahko že eno ali dve zvezdi, če bi hotel, a da noče. Zakaj ne, da ji pove, ko pride na prvi dopust. Francki pa ni pisal ničesar, dasi je vedel, da žaluje za njim.
Iz okornega fanta je postal lep vojak. Tista kazen se je počasi pozabila, dobit bi bil morda res kdaj kako prvo zvezdo, če bi ga ne bil videl nekega jutra stotnik, da zna lepo pometati.
»Aha, to je socialist!« je dejal. »Kaj delaš?«
Andrejček je udaril s petami skupaj, pritisnil metlo k sebi in pokorno javil, da pometa.
»Za drugo itak nisi. Dobiš priliko, da se še bolj navadiš!cr je menil stotnik skozi nof in vihal brke.
Omembe vreden je tudi promet teh dni. Vozila vseh vrst in od vseh krajev so se neprestano križala v naši vasi. Največ jih je bilo iz Avstrije. Skozi našo vas so se peljali v južne kraje na sladko kapljico, pa tudi v vasi sami se jih je ustavilo še precej.
Ukve
Na cvetno nedeljo so priredila naša dekleta, pod vodstvom čč. šol. sester, lepo uspelo razstavo ročnih del. Na razstavi smo videli dosti lepih vezenin, ki služijo domu v okras in človeku v veselje in tudi dela, koristna in potrebna v vsakdanjem življenju. Vezenine so napravljene v lepih in zelo okusnih, prelivajočih se barvah, cvetlice na prtih so kot bi bile sveže iz vrta. Posebno pozornost so vabujale vezenine za cerkveno uporabo, med njimi lep antipen-dij, katerega so dekleta nabavila in vezla za Marijin oltar v župni cerkvi v spomin Marijinega leta. Naj jim mogočna nebeška Zaščitnica poplača ves trud in jih blagoslovi z lepim krščanskim življenjem za poklic vrednih naših žena in mater. Dekleta, le tako pogumno naprej, da bomo drugo leto spet kaj lepega videli.
Velikonočni prazniki po svetu
Ne pomnimo, da bi bili velikonočni prazniki tako mrzli kot letos. Po vsej Evropi so registrirali pravo zimsko temperaturo. Še iz Gorice lahko gledamo zasnežene gore, ne samo Krn in Krnsko pogorje, ampak še celo Čaven in Kueelj. Sneg je pobelil obmorsko mestece Opatijo, kar je v tem času izreden slučaj. V gorskih predelih Slovenije je zapadel visok sneg in temperatura je padla na 15 stopinj pod ničlo.
Prav tako je mrzli val zajel vso Italijo, še celo Etno na Siciliji je pobelil sneg.
V	Turinu so zaznamovali na veliko soboto 3 stopinje pod ničlo. V visokih alpskih predelih in sicer v Piarosa so registrirali 22 stopinj mraza. Sneg je zapadel tudi v Apeninih.
Kljub temu pa so neštete množice zapustile velika mesta in hitele v razne kraje, posebno na deželo preživljat velikonočne praznike. V Turinu je 200.000 meščanov zapustilo mesto in hitelo za par dni na oddih. V Milanu računajo, da je nad 250.000 ljudi z vsemi mogočimi sredstvi šlo iz mesta. Na glavni milanski postaji so od petka do nedelje inkasirali za železniške listke 100 milijonov.
Prav tako poročajo od vsepovsod, da so se vršile po cerkvah lepe velikonočne slovesnosti. Na milijone in milijone vernikov vsega sveta pa je v nedeljo opoldne poslušalo iz Rima govor sv. očeta, ki je po zadnji bolezni prvič javno spregovoril. Go-
Š K E G A
rejo dobiti nobene primerne zaposlitve. Dne 27. aprila bo odpotovala iz Trsta druga skupina delavcev z ladjo »Toscana«. Tretja skupina 700 delavcev pa bo odpotovala z ladjo »Castel Verde« dne 12. maji. Skupno bo odpotovalo v Avstralijo v enem samem mesecu 1400 tržaških delavcev. Sledilo jim bo nato še okrog 1000 delavcev. Izseljeniški urad je izmed 4000 prošenj zavrnil več kot polovico, ker niso ustrezale predpisom mednarodnega urada za izseljevanje.
Tako odhajajo naši ljudje po svetu, medtem ko prihajajo v Trst v vedno večjem številu južnjaki, ki takoj dobe delo in stanovanje, da o »ezulih« sploh ne govorimo.
Poklical je korporala Bajca in narednika iz pisarne. Iz njihovega pogovora je Andrejček napol razumel, da išče stotnik slugo. Meril ga je ves črs s pogledom, ki je bilo v njem nekaj risjega. A Atdrcjček se ga ni zbal in ni sklonil gl.ive.
Konec je bil ta, da je drugi dan moral Andrejček za slugo k stotniku.
»Jaz ti bom izbil vse muhe iz glave. Zdaj si moj hlapec. Za las mi ne smeš izgrešili najmanjšega povelja. Razumeš?« je vpil nad njim prvo minuto, ko jr v.Mopal v stotnikovo stanovanje na hodn’k.
Andrejček je vojaški stan tako poznal, da je vsemu pritrdil.
Odslej je stotnikove otroke zibal in jih vozil v gosposkem vozičku na sprehod, zjutraj je hodil s kuharico kupovat na trg, zvečer jo cedil stotniku, gospe, tašči in otrokom čevlje. Pometal je sobe, drgnil in likal svetla tla in hodnike v stanovanju in bil vzor vojaškega sluge. Bolj prost je bil kot drugi in to je. nekaj veljalo.
Le kadar so se ljudje na ulici ozirali za njim, ko je tolažil jokajoče dete v vozičku, ga je bilo sram, da ga je vojaški stan ponižal do tako babjega opravila.
vor so oddajale vse italijanske postaje, najprej v italijanščini, potem pa še v vseh glavnih evropskih jezikih. Sv. oče je govoril iz svojega privatnega stanovanja po radiu. Tri sto tisoč vernikov vseh narodnosti se je zbralo na trgu sv. Petra v Rimu, kjer so po zvočniku poslušali govor svetega očeta. V svojem govoru je sv. oče najprej pozdravil vse vernike sveta s pozdravom vstalega Zveličarja: Mir vam bodi! Nato se je zahvalil vsem, ki so z njim čutili v njegovi zadnji bolezni in zanj molili. Nato je sv. oče izrazil bojazen, ki danes hromi ves svet: bojazen tretje svetovne vojne. Vsi trepetamo, je rekel, pred novim strašnim orožjem, ki zavzema vedno širši uničevalni obseg, ne samo za velika mesta in ljudi, ampak za vse, kar je živega na zemlji in v vodi in za vse ozračje — Kdaj bodo ljudje spoznali, da je pot, ki pelje do resničnega miru, le izpolnjevanje božjih ztpovedi, zlasti še zapovedi ljubezni? Kdaj bodo voditelji narodov in učenjaki uporabili svoje velike izume v dobrobit ljudstva ? Končno se je sv. oče z vročo prošnjo cl.mil še do nebeške Matere, pod katere svetim varstvom praznujemo te velikonočne praznike, naj bi ona s svojo neizmerno dobroto izprosila vsem žalostnim in preganjanim tolažbo in moč in neminljivo upanje na večno Veliko noč v nebesih. Po govoru se je sv. oče podal na balkon bazilike sv. Petra, kjer ga je sprejelo navdu. šeno ploskanje in vzklikanje stotisočglave množice. Po molitvi konfiteorja je sv. oče podelil blagoslov »Urbi et Orbi«!
Po njegovem blagoslovu so znova zaorile množice in ga navdušeno pozdravljale kakor mogoče še nikdar prej ne. Saj je v zadnjih mesecih ves katoliški svet trepetal za njegovo zdravje, zato pa je bilo sedaj navdušenje množic toliko bolj upravičeno.
DAROVI ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE Namesto cvetja na grob pok. Joškota Cigoj-a daruje A. M. 1000 lir.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
A mislil in tolažil se je po svoje, ^la mino tudi to.
Kako se je Andrejček veselil prvega dopusta! Skoraj vsi njegovi tovariši so bili doma in se pokazali v vojaški obleki, le on je moral čakati in čakati. Ta teden je gospa kam odšla, drugi teden so bile vaje, tretji teden so kuharico izmenjali, sami vzroki, ničvredni piškavi vzroki, nad katerimi je Andrejček škripal z zobmi in stiskal pesti.
Neko popoldne, ga je njegov gospod nagovoril na hodniku, kjer sta se inra a oba psa in se lovila za metlo, s katero je An-drejček pometal: »He, Andrej, ali bi rad šel na dopust?«
Andrejček je odgovoril ponižno — te čednosti so je bil zadnji čas navadil — da bi šel rad.
»Kanalja, k dekletu te vleče, kaj? Ta teden boš vodil še. moja psa na sprehod — drugi teden pojdeš.«
Andrejček je molče naslonil metlo v kot in hotel pripeti oba psa na motvoz, da c-dide z njima »na sprehod«.
»Pusti psa, tepec,« je zarenčal stotnik,
Pismo iz Barcelone
Visokošolec piše iz Barcelone	‘	’	3
Na tiho nedeljo smo imeli v Barceloni procesijo s sv. rožnim vencem za Cerkev ; onstran železne zavese. Bilo je nekaj veličastnega. Toliko moških še nisem videl pri nobeni procesiji. Kilometre in kilometre dolga procesija samih mož in fantov, po štiri in štiri na vsaki strani ceste,’ na pločnikih, na balkonih in oknih pa vse polno žensk in otrok. Govore in molitve so oddajali po zvočnikih in radiu. Kar nas je tu izza železne zavese, smo imeli v procesiji častno mesto. Slovani smo bili naj-številneje zastopani. Dva naša visokošolca sta nosila velik napis v španščini: Sv. Marija, prosi za svobodo našim deželam. Ob straneh najdaljše ulice je bilo postavljenih 15 oltarjev, kot je 15 skrivnosti sv. rožnega venca. Na oltarjih pa so bile slike Matere božje z božjih poti vseh slovanskih narodov. Tudi naš slovenski oltar je bil med njimi ves v cvetju in lučih. V ozadju razpeta slovenska trobojnica, na njej pa velika slika Marije Pomagaj iz Brezij in pod njo velik napis:	Marija Pomagaj, patrona
de Eslovenia. — Prav res nekaj izredno veličastnega.
ŠIRI TE NAŠ LIST !
NAROČITE SE VSI NA LEPO KULTURNO REVIJO PRIMORSKIH IN KOROŠKIH SLOVENCEV:
„VERA IN DOM"
V njej najdete članke, povesti, črtice, pesmi, prosvetni obzornik, gospodinjske nasvete, razgovore s čitatelji, uganke, kotiček za smeh itd.
Cena ene številke samo: 60 lir -— 10 številk letno:	600 lir. —- Naročila
sprejemajo dušni pastirji.
V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO MESEČNIK »VERA IN DOM«!
I
»in poslušaj!«
Andrejček je obesil motvoz na obešalnik
in se vzravnal.
»Ti in še dva falota tvoje vrste pojdeta po pivo in po led v pivovarno in ga pripeljeta na vozičku v častniško obednict>. Razumel ?«
Andrejček je udaril s petami, da razume.
»Potem pojdete na glavni trg trgovino po buteljke, kakor sem napisal na ta listek, in jih odnesete tudi v obednico, da jih denejo na led. Razumel?«
Andrejček jc razumel, vzel listek in šel v zavesti, da bo še dolgo čakal na prvi dopust.
Tisti večer je bila veiika pojedina v o-?nijšani častniški obed'i'ci. Andrejček, k' je moral čakati na svojega gospoda, se je je udeležil za vrati ob vhodu v klet, od koder je pomagal strežajem valiti sodčke piva in pomivati vrčke, oaše in posodo.
O polnoči jc bilo veselje na višku. Godba je igrala, na mizo je prišlo šumeče vino, zdaj je ta častnik, zdaj je oni govoril svečano govore.
(Nadaljevanje)
Veliko izbiro dol in modernega 1	1». M	pega laga
za moške obleke ima po zelo ugodnih cenah Foderami A. TRST - Ul. Ginnastica 22		Pertot - Tel. 95-998
O BVEST1LO
TVRDKA G. KERŽE
TRST, Piazza San Giovanni št. 1- Telefon 35-019
ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu. je na željo svojih cenjenih odjemalcev
USTANOVILA
oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom
za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu.
Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu.
Postreženi boste točno,po konkurenčnih cenah in s kvalitetnim blagom!