DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER l! i NO. 101. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 29th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po širnih naselbinah Dne 30. maja bodo rojaki v Coverdale, Penna., otvorili svoj novi Slovenski Dom s primerno svečanostjo. Dne 2. maja bo poteklo deset let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko stavbinsko in posojilno društvo v Waukegan-North Chicagij Federativni klub jugoslovanskih društev v Sheboygan, Wisconsin, priredi dne 8. maja slovenski radio program na ondotni postaji, katere imena pa niso priobčili v javnost. Program se bo oddajal od 6:45 do 7:15, zvečer. Iz Chicage se poroča: Pretekli torek so napadli chicaški banditi na cesti Jos. Lagena, 3138 W. 47th St., starega 51 let. Po poklicu je izdelovalec vina. Vrgli so mu v obraz neko kislino, ki se je užgala od njegove goreče smodke in ga zelo opekla, nakar so mu z nožem razparali prsa in trebuh ter zbežali. Lagen je pozneje umrl v bolnici. Kot poročajo chicaški listi je postal Lagen žrtev raketirjev radi tega, ker je kupoval grozdje za vino od drugb tvrdke in ne od tiste, katero so mu oni hoteli vsiliti. Zahtevali so od njega $800 raketa, plačal jim je pa $20, več ni mogel. Lagen zapušča ženo. Bil je prekmurski Slovenec. V Ridgewood, N. Y., je umrl za kapjo rojak John Zornik, star 62 let, doma iz Rupe pri Kranju. Zapušča ženo in hčer. V Johnstown, Penna., je umrl dobro poznani rojak Andrej Ivančič. Umrl je za pljučnico potem ko je le tri dni bolehal. Ranjki je bil tekom vojne od Italijanov v jet. po vojni se je pa preselil v Ameriko, kjer se je poročil s Franco Gnbrenja, iz poznane Gabrenjeve družin e. Ranjki zapušča ženo, dve hčerki in dva sina. V Acosta, Penna., je zadnje dni preminul rojak Frank Zak-šek, tudi za pljučnico. Zapušča šest otrok. Eno uro pred pogrebom pa je John Zakšek, ki ni v sorodu s pokojnim, povedal ljudem, ki so prišli k pogrebu, da bo on prvi, ki bo sledil Frank Zakšku. Navezal si je za pas kos dinamita ter ga z vžigalno nitjo zažgal, da ga je skoro vsega razneslo v pričo presenečenih pogrebcev. Tudi on zapušča •šest otrok. -o- Komunisti pripravljeni za proslavo 1. maja New York, 28. aprila. Komunisti so naznanili danes svoje načrte za proslavo 1. maja. Demonstracije bodo večje kot kdaj prej. Največje demonstracije se bodo vršile v New Yorku, Chi-cagi, Akronu, Clevelandu in De-troitu. Barva brezplačno V petek in soboto, 1. in 2. maja se vrši v Grdina's Hardware, 6127 St. Clair Ave. letna demonstracija BPS barve. Od ekspertov dobite dobre nasvete, kakšna barva je prava za to ali ono vporabo. Ob tej priliki si tudi lahko ogledate krasno remodeli-rane prostore Grdinove Hardware trgovine, ki je ena najmodernejših v mestu. Da pa ne boste prišli zastonj, dobi vsak en vzorec barve zastonj. Otrokom se vzorcev seveda ne bo dajalo. * V Adirondack gorovju, N. Y., je včeraj zapadlo šest palcev debelo snega. Današnja gospodarska depresija je zelo znižala plače delavcev New York, 28. aprila. Državna obrtna komisija države New York je pravkar podala javno-j sti svoje poročilo o preiskavi, ki se je vršila glede plač, ki jih dobivajo delavci in delavke. Od strani podjetij se je trdilo, da za časa gospodarske depresije se ni I upeljalo nobeno drastično znižanje plač, in diji je znižanje, kjerkoliko se je zvršilo, le malenkostno. Iz poročila državne komisije pa je drugače razvidno. Zlasti so se pa tekom dolgotrajne krize znižale plače ženskih delavk. Sledeče tipične številke! naj služijo javnosti za pojasnile : Predno je v jeseni 1929 prišel veliki krah so imele ženske zaposlenke v uradih najmanj $10,00 in največ $22.00 na teden. Danes je najmanjša plača $8.00, in v nobenem slučaju nad $18.00, dasi delodajalci od deklet in žensk več zahtevajo kot prej. Strojepiske, ki so prej dobivale od $15 do $24 na teden; dobivajo danes od $12 do $19, v največ slučajih je pa začetna plača le $12.00. Stenografkam je še slabše. Začetnice so dobivale pred dvema letoma $15.00 tedenske, danes jih plačujejo po $9.00 na teden. Izvedenke v tem poklicu, ki so prej dobivale po $35.00 tedenskoj se morajo danes zadovoljiti s $21.00. Glavne j knjigovodkinje velikih podjetij so dobivale prej $2,600 na leto, danes v nobenem slučaju nad $2,000. In kot ženske in dekleta v uradih, tako morajo tudi ženske v drugih kategorijah dela se zadovoljiti z zelo zmanjšano pla- r," Voditelji strank že zbirajo denar za ogromno vo-livno kampanjo Washington, 28. aprila. Voditelji republikanske stranke so se že pričeli ozirati po petičnih ljudeh, ki bodo pomagali spraviti skupaj milijone dolarjev, potrebnih za predsedniško kampanjo. Kot govorijo politični eksperti v republikanski stranki, bo treba prihodnje leto najmanj osem milijonov dolarjev samo za volivno kampanjo republikancev. Kje bodo dobili toliko de-jnarja, to dela voditeljem stranke ravno toliko preglavice kot problem prohibicije, ki čaka svoje rešitve. Zelo vpljivni republikanci, ki so svoje dni pošiljali j mastne čeke v blagajno republikancev, so izjavili, da jim letos j in prihodnje leto ne bo mogoče prispevati enakih svot. Gospodarska depresija in osebne zgu-be se navajajo v opravičilo. Velike korporacije, ki so bile jako darežljive pred leti, trdijo, da ne | delajo več tolikih profitov. Hoover je pred izvolitvijo govoril o (velikih profitih velikega busi-nessa, kar se pa ni uresničilo, j Hoover ni držal svoje besede. In vendar potrebujejo republikanci letos kot prihodnje več denarja kot kdaj prej, kajti zgubili so mnogo ugleda in moči, in demokrati bodo z vsemi silami pritiskali republikance ob zid. Seveda se nudi demokratom isti problem kot republikancem glede denarja. Demokrati imajo letos in prihodnje leto lepo priliko napredovati v politiki, pa tudi nje bo morila finančna kriza. In brez denarja v politiki se malo posreči. -o- Po tridesetih letih je ponovno dobil vid Pottstown, Penna., 28. aprila. Robert Grove, ki je 85 let star in je bil svoje čase tiskar pri nekem časopisu, je pred 30. leti popolnoma zgubil vid. Včeraj so ga pa operirali v tukajšni bolnici, in ko so odstranili zaveze, je lahko takoj spoznal svojo sestro in razločeval barve. Poljaki zmagali Mestna, zbornica je v ponde-ljek s 23 glasovi proti dvema | glasovala, da ostane ime "Kosci- j 1 uszko Ave.", katera cesta se nahaja v bližini 79. ceste in St. Clair Ave. Hoteli so ji dati ime Hoffman Ave. Proti Poljakom sta glasovala councilman de-Maioribus in Kohen. Nekaj dela Delo imamo za enega karpen-1 terja za en teden. Oglasi naj se takoj. Oni, ki je brez posla in ima družino, naj se zglasi. Župan Walker Albany, N. Y., 28. aprila. — Governer države New York, Franklin Roosevelt, je danes zavrgel obtožnico proti newyor-škemu županu Walker ju, v kateri so nasprotniki župana zahtevali, da mora biti Walker ra-! di nezmožnosti in zapravljanja odstavljen iz urada. Governer je izjavil, da ni dovolj: dokazov za preiskavo obtožnice. V resnici pa se governer ni hotel spre-ti z mogočno Tammany Hall organizacijo, ker skuša dobiti prihodnje leto predsedniško nominacijo demokratske stranke. Toda proti županu bo vseeno upe-ljana preiskava, katero je odredila državna zbornica, a načelnik te preiskave, sodnik Seabury he more župana odstaviti. Hrana je črviva v Rusiji in boljševiki zasramujejo Amerikance v New York, 28. aprila. Sem se je vrnila iz Rusije žena nekega ameriškega inženirja, ki se je nahajala eno leto v Rusiji. Komaj je stopila na ameriška tla je izjavila, da resno svari žene ameriških inženirjev naj nikar ne hodijo v Rusijo. Mrs. Mamie Waren, soproga ameriškega inženirja Clarence Warren, iz Chicage, je živela eno leto v Kalata, v Uralskem gorovju, kjer je njen soprog nadziral gradnjo neke tovarne. Povedala je, da sovjetske, vlada sploh ne vidi rada, da prihajajo ameriške žene s svojimi soprogi v Rusijo, kajti te žene zahtevajo skoro vedno boljšo hrano, boljše zdravstvene razmere in druge udobnosti, katerih'so vajene doma, in vse to povzroča sovjetom mnogo nepri-lik. Mrs. Warren se je vi-nila sem bolna in se je podala v bolnico. Bolezen je dobila radi slabe, črvive hrane, katero je moral uživati v Rusiji. "V Rusiji ne more biti nihče srečen," je nadaljevala Mrs. Warren. "Vse okoli vas je nekak strah, nekaka bojazen. Amerikancem se sicer ni treba bati, toda strah prevzamejo cd Rusov samih, ki se neprestano bojijo. Za jesti nimajo dovolj in neprestano se pričakuje nove, hujše revolucije. Smeh je danes zginil z ruskih lic. Bolj-iševiki zasramujejo Amerikance, toda jih trpijo med seboj, ker so j jim neobhodno potrebni. -o- Je odpotoval ,v večna letovišča Manitou Denver, Colo., 28. aprila. Johnnie Baker, varovanec slavnega "Buffalo Bill," je pravkar odšel v večna letovišča. Bil je j eden zadnjih pionirjev iz časov, ko je divji zapad imel svojo najbolj sijajno dobo. Zidnje čase se je Baker mnogo trudil, da je ohranil spomin svojega rednika živ med Amerikanci. Smrtna kosa Umrl je včeraj zjutraj poznani rojak Jos. Barbish, stanujoč na 896 Stevenson Rd. Umrl je v Emergency kliniki na 152. cesti. Star je bil 41 let. Zapušča soprogo Karolino, hčerko Ame-lijo in sina Harry. Soproga ranjkega je rojena Zorman in je sestra našega pesnika Ivan Zcrmana, slovenskega odvetnika Joseph Zormana, sestra Mrs. Jos. Mihaljevich, Charlie Zormana, Cirila in Rajko Zormana. Ranjki je bil doma iz vasi Ma-rečje, fara Trnovo na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tu je bil 23 let. Ranjki je bil član društva Kras št. 8 S. D. Z. in društva Lunder-Adamič št. 20 SSPZ. Pogreb se vrši v ; petek ob 8:30 zjutraj v cerkev na Holmes Ave. pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Naj bo ranj-kemu ohranjen blag spomin, prizadetim sordnikom pa izražamo ■ globoko s o ž a 1 j e! (Opomba: Stevenson Rd. se začne na St. Clair Ave. in pri E. 156th St.) Po mučni bolezni V pondeljek je v mestni bolnici po mučni bolezni preminul John Roje, star 65 let, stanujoč na 1011 E. 72nd Place. Tu zapušča soprogo in tri sinove. Bival je tu 25 let. Bil je član društva Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. Pogreb se vrši v sredo ob 2. popoldne iz Jos. žele pogrebnega zavoda. Prizadetim sorodnikom naše sožalje, ranjkemu pa bodi ohranjen blag spomin. čo. Hooverjeva "prosperiteta'! se pač povsod čuti. -o- Osebni davki Do prihodnjega petka je zadnji dan, ko lahko pri davčnem uradu vložite svojo listino glede osebne lastnine, to je, od avtomobilov, strojev, zlatnine, piano in enako. Kdor do tedaj vloži listino, se mu odbije $100 v vrednosti, kdor pa ne, mora plačati 50 procentov kazni. Odlična pevka Miss Elizabeth Grahek iz Jo-lieta, Illinois, hčerka bivšega dolgoletnega blagajnika K. S. K. Jednote, poje te dni v Clevelandu pri Metropolitan opera družbi, kjer se nahaja že več let. K sestri Mrs. Katie Gliha je v ponde-jek odpotovala v Pueblo, Colo,, yg «nd Holiday«_ NAROČNINA: S* Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta <3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.50 Za Cleveland po raanašalclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto (7.00, pol leta 13.50. _Posamezna Številka 3 cente. ▼aa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerlika Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1621. JAMIH DEBSVIC and LOUIS J. PIRO, Editors and PubUsbars Entered as second .class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. No. 101. Wed., April 29th, 1931. 83 POSLOVILNI KONCERT MISS PERDANOVE Mladinski oddelek Zveze Pri Slovenski Dobrodelni Zvezi se nahaja danes nekaj manj kot 3,000 slovenskih sinov in hčerk, katere so njih btarši in varuhi zavarovali iz dveh ozirov: prvič, da dobijo zavarovalnino v slučaju smrti otroka, drugič pa, ker se zavedajo, da slovenski otrok, rojen v Ameriki, spada k slovenski organizaciji, ki je namenjena za ameriške Slovence. Odkar je bilo naseljevanje iz stare domovine v Ameriko ustavljeno, so se slovenske bratske podporne organizacije začele močno zanimati za to, da se pridobe čimveč mladine v naše podporne organizacije. Mlada kri poživi vse, ravno tako tudi naše bratske podporne organizacije. Le škoda je, da se v mnogih slučajih naši člani tega ne zavedajo, pozabijo in ne storijo svoje polne dolžnosti. Slovenska Dobrodelna Zveza šteje malo manj kot 7,000 članov in članic v svojem odrastlem oddelku. Recimo, da je polovica teh samskih, pa nam preostaja še vedno 3,500 članov in članic, ki so oženjeni. In če računamo povprečno na slovensko družino štiri ali pet otrok, in če bi se vse te družine zavedale, da je njih lepa narodna dolžnost imeti otroke zavarovane pri isti organizaciji, kjer so sami zavarovani, tedaj bi imeli pri Slovenski Dobrodelni Zvezi do 10,000 otrok v Mladinskem oddelku. Tako jih pa nimamo. Mnogo tisoč slovenskih otrok je zavarovanih v zavarovalnih družbah, kjer plačujejo veliko • večje asesmente kot pri naših bratskih organizacijah. Po deset centov na teden plačujejo, in v slučaju smrti plača zavarovalna družba $100, dočim pri Slovenski Dobrodelni Zvezi plačujete 15 centov na mesec, pa dobi otrok, ki je zavarovan pri Zvezi, od $100.00 do $450.00 smrtnine, kar se pač računa po starosti. Že to samo dejstvo bi moralo odpreti oči članom in članicam ,da zavarujejo svoje otroke pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Manjši prispevki, večja smrtnina, sigurnost izplačila pa enaka, vse to bi moralo napotiti naše člane Slovenske Dobrodelne Zveze, da bi vpisali vse svoje otroke v to lepo napredujočo bratsko organizacijo. Nekaka ovira boljšemu napredku mladinskega oddelka pri Slovenski Dobrodelni Zvezi je, ker država zahteva, da te ne more nihče drugi vpisati v mladinski oddelek, kot če sta njegov oče in mati člana Zveze, oziroma dotični, ki skrbi za otroka. Je mnogo naše mladine, ki bi pristopila, ako ne hi bilo te ovire od strani države. Pričakuje se, da bo odpravljena tudi ta ovira, kar bo potem povzročila, da se več mladine lahko vpiše. Prihodnja konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se bo vršila v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd., v Collinwoodu, bo morala tudi premišljevati o večji zavarovalnini za otroke. Najvišja svota, ki jo sedaj prejmejo dediči člana mladinskega oddelka je $450.00. Ako bi se primerno asesment povišal, bi se lahko .zvišala tudi smrtnina. kar je želja mnogih članov Zveze, ki imajo svoje otroke zavarovane. Narediti bi se pa morala ta stvar tako, da ne bi bil nihče prisiljen k temu. Kdor bo plačeval 15 centov za člana mla-dinskega oddelka, bi dobil v slučaju smrti dotičnega člana sedanjo smrtnino, kdor bi pa plačeval, recimo, še enkrat več, bi dobil v slučaju smrti člana Mladinskega oddelka še enkrat večjo posmrtnino. Tozadevno je jako priporočati članom posameznih društev, da debatirajo o tem na svojih sejah. Zmožnost imamo, pošteni smo, poslujemo točno, in če so zavarovalne družbe zmožne, zakaj ne bi bili tudi mi. Prihodnja konvencija bi morala zlasti razpravljati o mladinskem oddelku. Po sedajnih pravilih gremo vse prepočasi naprej. Priporočati pa bi zlasti bilo, da prinesejo delegati že konkretne predloge na konvencijo. Čas o predlogih razmišljati je sedaj. Na konvenciji je čas predrag za to. Upamo, da bo prihodnja konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze tozadevno storila najboljše korake. Glasilo Zveze, "Ameriška Domovina," bo tudi prispevala še par člankov k lemu tako važnemu problemu. Cleveland (Collinwood), O.—- ZAHVALA. — Tem potom se Slovenski Sokol Collinwood lepo zahvaljuje vsem, ki so se udeležili naše sokolske prireditve in tudi onim, ki so pripomogli z delom ali drugo stvarjo. Posebno pa hvala našim trgovcem za oglase in ker so vedno pripravljeni pomagati. Hvala tudi društvu Anton Verovšek in Mrs. Coff za posojene obleke. Prosim tudi oproščenja one, katerih oglasi so bili po pomoti drugače naslovljeni, to so: Mrs. Plesec, Mr. Spe-hek, Mr. Sežun in Mr. Modic. Bomo že drugič bolj pazili, da ne bo pomot. Za največ prodanih vstopnic je dobila naša mlada Sokolica i Mildred Terbižan cekin za pet dolarjev. Ona je pridna delavka, naj bo pri eni stvari ali pri drugi. Vas, starše pa prosimo, pošljite svoje otroke k Sokolom, ker to je njih veselje, kakor tudi \ zdravje. Sprejemamo jih od 5. ; leta naprej. Vaje so vsak pon-deljek in četrtek zvečer v Slovenskem delavskem domu. Pridite pogledat, videli boste, da vam ne bo žal. Vsak je dobro do-šel. Tajnica. Cleveland, O.—Zadnjo nedeljo je gostoval na WJAY posta-iji, ob 9:15 dopoldne naš rojak Mr. Frank žiberna. Slovenci Bližnje dni cvetočega maja bo odhajala od nas v staro domovino v svrho nadaljnih študij naša nadebudna in nadarjena pi-anistinja ter pevka Miss Jean-ette Perdan, hčerka narodnega delavca Mr. Rudolf Perdana. Poslovila se bo od nas v nedeljo večer, 3. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., s svojim posebno izbranim koncertom. Zanimalo nas bo, da si pobli-že ogledamo našo umetnico, kako si je skozi trnjevo pot z lastno pridnostjo ustvarjala položaj v bodočnost. Rodila se je v stari domovini, v Ljubljani. Komaj ji je bilo dve leti, je že morala v naročju drage mamice zapustiti rodno grudo in se podati za ljubim ate-kom v tujino, ki si je hotel ustanoviti boljši kos kruha, nego mu ga je mogla dati domovina. Ob skrbni negi svojih staršev je rastla, se pridno učila in kazala veliko veselje in talent do petja in glasbe. Starši, prepričani, da je največje bogastvo prediz-obrazba in dobra šola, so njeni prošnji ugodili in ji nudili vse možnosti do zaželjenega poklica, študije so bile zvezane z ogromnimi stroški in večkrat so starši težko omagovali pod težo izdatkov, toda hrepenenje je končno postalo dejstvo, ko je hčerka dokončala študije ter z odličnim uspehom graduirala. Pridno se je učila glasbe pod strogim profesorjem na konzer-vatoriju v Baldwin Wallace univerzi, ter solo petja (5 let) pri bivši primadoni Metropolitan opere, madame Rachele Le Pre-vost. Miss Perdanova ima kristalno čist, izvežban in ljubek glas, ki očarljivo vpliva na poslušalce. Je skromna in prijazna personaliteta, z inteligentnim nastopom, vredna naše velike pozornosti, ki nam obeta še mnogo v bodočnosti na polju glasbe in petja. Absolvirala je prvi koncert dne 1." marca t. 1. v Slovenskem delavskem domu nadvse pričakovanje dobro in presenetila publiko z očarljivim programom. Kcncertrirala je tudi izven Cle-velanda v raznih slovenskih naselbinah in kritika dopisovalcev ji je dala častna priznanja v skoro vseh slovenskih listih. Miss Jeanette Perdan odhaja v staro domovino, v kraj in mesto, kjer ji je tekla zibelka. Hoče se ji po izpopolnitvi, o čemur ni dvoma, da bo dosegla vsled svoje pridnosti. Ona odhaja in ona bo prišla tudi nazaj in ostala med nami in širila našo pesem tudi takrat, ko bo naše narodno življenje v tujini legalo k počitku. Ostala bo tudi tistikrat med nami, ko se bo domovina ozirala na nas kot na peščico naseljencev, katerim se ne bo zdelo vredno poslati umetnike med nas, da nas posetijo in med nami apostolu jejo. Vprašanje nastaja, če bo pripravljena tudi domovina našo ameriško umetnico sprejeti tako v naročje, kot smo to delali mi, ko so prihajali k nam umetniki iz domovine. Upamo, da nam bodo vsaj delno vračali in s tem utrdili naše zaupanje v bratsko srce. Dolžnost nas veže, da naši umetnici v prvi vrsti sami odpo-moremo, ker skrb zanjo bo skrb za nas, ki hočemo narodno živeti. Njene nadaljne študije bodo v zvezi s precejšnjimi stroški, ki jih ona in njeni starši ne bi mogli prenesti. Umetnica ne prosi miloščine ne daril, ampak samo zavest nam narekuje, da posetimo njene prireditve ter tako indirektno finančno odpomo-remo rojakinji do nadaljnih uspehov. Zgorej je omenjeno, da Miss Perdanova priredi v nedeljo zvečer, 8. maja, poslovilni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in moralna dolžnost nas veže, da ta koncert polnoštevilno posetimo. Za malo vstopnino bomo dobili mnogo duševnega užitka in razvedrila. Pokažimo naši mladi umetnici, da jo razumemo, da smo ž njo sedaj in bomo tudi ž njo, ko se bo vračala zopet v našo sredino. Ne bo dolgo, ko se bo naši umetnici odprla zaželjena domača gruda in jo sprejela, ne več kot dete, ampak umetnico, ki je zrasla v tujini v ponos slovenskega naroda. Odzovimo se njenemu koncertu! Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovino. GLAS IZ BELE LJUBLJANE Cleveland (Nottingham), O. V nedeljo dne 3. maja bo poslovilni koncert naše nadvse ljubljene pevke, Miss Jeanette Per-danove. Kot elevelandski Slovenci je naša dolžnost, da se gremo poslovit od nje in ji podamo roko v znak, da smo ponosni na njeno delo in petje. To ji pokažimo s tem, da napolnimo dvo-rano S. N. Doma. Pokažimo, da res ljubimo slovensko pesem iz cele duše in srca in da podpiramo po svoji moči naše umetnike. če to storimo, potem smo izvršili svojo narodno dolžnost, pevki pa bomo dali večji pogum na njeni poti do zaželjenega cilja. S tem bomo pokazali, da naša duša, čeprav je oddaljena od rojstne domovine, še vedno čuti isto, kar je čutila, ko smo se poslovili od naše rojstne zemlje. Udeležimo se.vsi njenega koncerta dne 3. maja, v nedeljo zvečer ! Pozdrav! James Rotter. Združena društva—kontest za cerkev Drugi poziv — Piše A. G. Torej v sredo večer, 29. aprila ob osmih v stari 'šoli se priglasite za kontest! Na delo brez obotavljanja! Korajža! Kdor hoče biti srečen, kdor hoče nekaj dobrega storiti in doprinesti ter pomagati za največje dobro svojemu narodu, sedanji in poznejši generaciji, ta naj se poda v kontest! Združena društva fare sv. Vida, katera imajo moč in segajo sirom naselbine s svojim zastopstvom, vas vabijo v kontest, ki so ga razglasila v dobrobit novograjene cerkve, za kar bodo podani vsi dohodki, nabrani do sedaj in se bodo pod tem konte- smo že težko čakali, kdaj se bodo oglasile njegove harmonike. Z veseljem smo poslušali njegovo izvrstno godbo in želimo, da bi ga vsaj vsak mesec enkrat slišali. On je bil prvi Slovenec, ki je svoječasno nastopil na radio programu. Hvala lepa, Mr. žiberna za lepo zabavo. Pozdrav! F. K. stom in prireditvami zbrali na ime združenih društev. Vprašani ste: Kaj in kje bi mogli pričakovati boljše in lepše prilike, nego jo imate ravno tukaj, da pokažete svojo dobro voljo v sodelovanju za tako vzvišen in blag namen? Da boste bolj spoznali in razumeli pomen, za katerega ste vabljeni na delo v kontestu, si morate vzeti v spomin sledeče: Gre za izvršitev velikega dela nove farne cerkve, ki bo največji spomenik katoliških Slovencev, najstarejše in največje fare v največji slovenski metropoli v Ameriki. Kdo ne bi z veseljem nekaj storil za tako vzvišen namen! Tu je temelj vsega, kar se more imenovati ali šteti v dobro za ftarod-no ali za katoliško zavedne rojake. če je kako delo za skupni narod vredno, da se ga primemo, je vredno to delo, ki je pred nami, namreč izvršitev veličastne cerkve, ki se dogotavlja za nas in naše ime, za sedanjo in prihodnje naše generacije. Ako si kdo domišlja, da je ke-daj storil za splošni narod kaj dobrega, naj vporabi sedaj to priliko in stopi v kontest zdaj, na klic in vabilo združenih društev, ki so se organizirala ter dala narodu priliko kontesta za dobrobit cerkve, kar velja za dobrobit skupnega naroda. Da pa to ne ostane pri besedah, da bi se kdo ne spodtikal in rekel: "Kakšno narodno delo pa je to, to je cerkev in ne narodno podjetje!" še kdo drugi se bo tudi obregnil in rekel: "Hm, za cerkev, za škofa, itd." Take in podobne opazke naj vas prav nič ne motijo! Ostanem pri besedah, da vselej, kadar gre za cerkev, gre tudi za narodni blagor! Največje narodno dobro se uči v cerkvi! Največje narodno delo se doprinaša v cerkvi! Prva podlaga za srečno življenje, za izobrazbo, za življenje, ki je živeti vredno, za narod in bližnjega ljubiti, za dobro delati med seboj in vsakemu pomagati, se uči, vzpodbuja in neguje že mlada nežna srca v cerkvi! To je torej največji in najpomembnejši narodni dom vseh drugih domov! To je najboljša šola, ki presega vse druge šole! To je začetek našega življenja, ki nas spremlja, vodi in z nami hodi, nas varuje, svari in vedno uči vse dni od začetka do konca, to je naš začetek in konec, to je vse, za kar je vredno, za kar je dolžnost in potrebno, da se zanimamo! Tako povejte in odgovorite vsem onim, ki bi vas, ko imate dobro voljo za delo, skušali odvračati od kontesta, od dela ali od darov, ki ste jih namenili podariti za spomenik te krasne stavbe, ki se že dviga nad druge hiše naših rojakov v naselbini. Cenjeni in dragi sofarani in sorojaki v Clevelandu! Mnogo ste že storili in doprinesli v svojem življenju za razne domače naprave. Mnogo ste že izdali ali 'še izdajate. Prosim, primerjajte vse drugo s tem za kar se vam stavi pred oči sedaj; če je katero, ali katero je vrednejše in zanesljivejše, da se za isto za-vzamete! Kje se vam nudi in obeta večjih obresti za delo in za investicijo, nego se obeta od tega, kar ste ali še boste storili za cerkev, ki je vaša duhovna mati ?! Neizmerno ljubimo svojo mater, ki nam je dala življenje in vzgojo. Tako ljubimo svojo domovino, ljubimo svojo sedanjo novo domovino, ki nam daje vse udobnosti, da se razvijamo in imamo priliko, da se svobodno razvijemo še nadalje, narodno in katoliško. Ali nismo dolžni pred vsem drugim, da ljubimo tudi ono mater, duhovno mater, našo Cerkev, v kateri smo bili vzgojeni, skozi katerip smo prejeli vse, kar je v našem življenju vrednega, veljavnega za našo bodočnost, za dosego našega cilja! V cerkvi smo prejeli sv. vero in v sv. zakramentih še vse drugo, kar nas stori najsrečnejše ljudi za življenje, ki je življenja vredno. Da, to je in velja za vsakega, ki se imenuje, ki upa in želi biti katoličan. Kdo bo odklan jal katoličanstvo od sebe V Kdo ne bi hotel koncem življenja biti ter se posloviti od zemlje kot katoličan?! Da, vsak je raj- ši srečen! Mnogi mislijo da so lahko katoličani, ne da bi kaj za isto sodelovali. Ali zapisano je, da je vera brez dobrih del mrtva. Delati moramo v zmislu, kar nam po cerkvi narekuje sv. vera. Vse, kar storimo v namenu za sv. vero, nam bo šteto v dobro. Cerkev zovemo hišo božjo, to hišo sedaj na novo zidamo in zanjo zbiramo; vsak, ki bo položil opeko, bo deležen plačild od Boga, tako je v molitvi izgovarjal škof, ko je polagal vogelni kamen. Vsak naj bo, da bo tekal od hiše do hiše in nabiral doneske, kakor tudi vsak, ki bo podpiral in kupoval listke ter izdajal cente v ta namen z dobro voljo, bo deležen plačila. že sem enkrat rekel, da je sam Zveličar pohvalil ono vdovo, ki je dala samo en krajcar v dobrem namenu, ker je dala vse, kar je imela. Torej smo vsi dolžni dajati, da pokažemo, da imamo vero in da hočemo nabrati dobrih del, več oni, ki ima več manj ali kolikor more iz dobre volje oni, ki več ne more, tako naj bi se razlagalo nabiranje davkov ali kontesta ali vse drugo, ki je v zvezi s podpiranjem nove hiše božje, za katero se zavzemamo že nekaj zadnjih let. Da, hiša božja in hiša naša je to. Naj vas ne motijo one fraze odpadnikov, ki se mnogokrat izgovarjajo, rekoč: "Za cerkev dajajo, ki je zapisana na škofovo ime!" Take besede so prazna fraza brez vsake podlage. Cerkev je za f ara ne, kaj hoče škof stoterim cerkvam? On je upravnik, ki obdržuje red v škofiji, kakor morajo imeti red uradi vseh ljudstev. Tudi mestna hiša je ljudska, pa vendar ne morete vi kot državljani imenovati to, da je vaša zasebna last; prav tako so vse druge naprave, vendar pa imamo v tej cerkvi vse, kar nam gre od nje vselej in vsak čas. Cerkev bi morala biti podobno kakor obstoječa družba, kakor društvo, namreč, da bi kot taka delila svojim družabnikom, le tistim, ki jo redno podpirajo ali vzdržujejo, toda cerkev je zelo ljubezniva, popustjiva in prizanesljiva; mnogo pregleda in popusti onim, ki bi se hoteli vrniti in biti njeni družabniki. Vse zbira, vse kliče in vabi, ona je vsem dobra duhovna mati. Ali ni torej vredna, da se je bolj živahno oklenemo in ji stojimo ob strani! Da, sedaj pokažimo, stopimo v kolo, v kontest ali pa pomagajmo z vsemi drugimi sredstvi spopolniti začetno delo, ker brez tega nimamo česa pokazati, da smo kot tako številen narod, kar bi morali biti. Iz hvaležnosti za to, da smo okoli iste naseljeni, da smo v soseščini iste toliko let uživali vse ugodnosti, bodisi na en ali drug način, da smo iz iste prejeli razne sv. zakramente, da so iz iste prejeli naši malčki dragoceni za klad sv. vere in vzgojo, smo dolžni sedaj izpolniti svojo dolžnost, da tako postanemo vredni plačila ob koncu, ko bo prej ali slej ravno tukaj zazvonil zvon k našemu zadnjemu potu skozi cerkvena vrata, kamor so nas ponesli naši botri takoj potem, ko smo ugledali luč sveta. Prijavite še za kontest, pridite v sre do večer 29. aprila, ta teden, (danes), da se vpišete v kontest, v stari šoli točno ob osmih zvečer. Ce verjamete al' pa ne. MR. HOOVER IN VOLITVE 1932 že sedaj se govori, da bo sedanji predsednik, Mr. Hoover, ponovno nominiran za predsedniškega kandidata prihodnje leto. Kolikor se da soditi, je Mr. Hoover trdno prepričan, da noben republikanski kandidat za predsednika ne more biti nominiran, če se ne izjavi za prohibi-cijo. On je prepričan, da bodo imeli republikanci "suho" platformo in da bi kandidat, ki bi se ne izrazil dovolj določno za pro-hiblcijo, izgubil suhe glasove, medtem ko bi ne dobil na svojo stran mokraše. Fakt je, da bo republikanska stranka v svoji kampanji odločno podpirala su-haške kandidate. Napačno pa je mišljenje Mr. Hoover j a, če misli, da so Zedi- njene države še vedno suhe. Resnica je, da je bila dežela suha v svojem mišljenju, toda ni več. Dežela je vsak dan bolj mokra in še posebno se bo to izkazalo pri volitvah leta 1932 in da se bodo države ,ki bodo odločevale izvolitev našega prihodnjega predsednika, izjavile proti prohibici-ji in proti suhim kandidatom. Mr. Hoover misli, da bodo delavske razmere do leta 1932 v toliko na boljšem, da bodo tudi oni, ki so v tej depresiji sklenili obrniti republikanskemu kandidatu hrbet, pozabili slabe čase, ki nam jih je prinesla republikanska administracija, in da bodo zopet volili za Mr. Hooverja, Toda računati se ne more, kaj kdo misli, počakajmo volitev! Irec je bi zaposlen pri zidavi visoke stavbe. Pa je stopil na-pek, ali kaj, naenkrat mu je zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je v globočino. Padajoč na tla, se je pa k sreči ujel na brzojavne žice in je tam ob-visel. Sodelavci, ki so videli nesrečo, so mu zaklicali, naj se drži žice toliko časa, da mu prine-so kako žimnico ali kako drugo mehko stvar, na katero bo skočil, da se ne bo pobil. Toda Irec visi na žici še par sekund, potem pa zavpije: "Umaknite se spodaj !" in trešči na tla. Nezavestnega odpeljejo v bolnico in ko pride k sebi, ga sočutno vprašajo, zakaj se ni držal žice še nekaj časa, da bi mu prinesli žimnico. On pa zmaje z glavo in reče: "Saj bi bil še visel, pa sem se bal, da se bo žica utrgala." A Nekateri marjašarji pravijo, da je dobro, če zna tudi žena marjašat, ker jih potem toliko ne prestoje, če pridejo malo kasneje domov, žena, ki zna marjašat, dobro ve, kako težko je vstar ti od kart in pustiti prijetno druščino. Toda drugi pa zopet pravijo, da jim večkrat narobe hodi, če zna žena marjašat. Tako pravi tudi France iz Našega Doma, ker je moral biti zadnjo soboto samo za kibica, medtek ko je žena marjašala. France pravi, da ga ni večjega križa za marjašarja, kot če mora požirati sline in gledati, kako drugi igrajo. A V francoski kazenski koloniji so moški in ženske jetniki, ki se lahko med seboj ženijo- Tako napravi neki jetnik prošnjo, da bi se rad poročil z neko kaznen-ko. Nadzornik ga pokliče k sebi in vpraša: "Ste bili že prej poročeni?" "Da, doma na Francoskem sem bil poročen." "Ali je vaša prva žena še živa?" "Ne." "Ali imate kako spričevalo, da je res mrtva?" "Nobenega." "če nimate nobenega spričevala o smrti svoje prve žene, potem vas ne morem poročiti." Kaznenec nekaj časa molči, potem pa. reče: "Saj za gotovo vem, da je umrla, ker sem jo jaz ubil in radi te ga sem tudi tukaj." In dobil je poročno dovoljenje. A Vdova se vsede po pogrebu svojega moža k prijetnemu ognju in vzdihne: "Oh, kako si, ranjki, ljubil udoben ogenj. Upam, da si odšel tje, kjer imajo dobro zakurjeno." A Oče je vzel v roke sina ki je imel navado, da je pozno ponoči prihajal domov. "Ko sem bil jaz tvojih let," je govoril oče sinu, "me oče nikdar ni pustil ostati zunaj čez sedmo uro zvečer." "Ej, potem si imel pa slabega očqta," mu oponese sin. "Boljšega kot ti, smrkavec," se raztogoti oče. A V časopisu nekega malega me-steva je bila sledeča objava: "Farmer Hiram Pingpong ima navado, da krade svinje in kokoši, če ne bo s tem poslom prenehal, bomo objavili njegovo ime v časopisu." A Berač, ki je imel navado, da je v kratkih besedah mnogo povedal, je potrkal pri neki hiši in rekel gospodinji: "Dajte mi po-žirek vode, ker sem tako lačen, da ne vem, kje bom danes spal.'' A "Ti me več ne ljubiš," toži žena svojemu možu. "Kadar me vidiš jokati, me niti ne vprašaš več, kaj mi je." "Oprosti, ženka, ali opazil sem, da me tako vprašanje vedno stane novo obleko ali nove čevlje.*' DOPISI AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 29TH, 1931 8 Glasilo S. D. Z. ^niii»»»tt»n»>»n»»»»:n»nm»m»»»iiii»inn>»i»»n»»nmmm:muuum Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. i UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Clevcland-u, O. G233 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, G217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK ČERNE, (!0.'!3 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. G2r.d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. P1RC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK. 6120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS BALANT, 180H E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIČ, 071 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIČ, Gill St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 10511 Nottingham ltd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis lialant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. ces Svetek, 15226 Saranac Rd.; zdra-nika Dr. L. J. Perme, Dr. A. Škur. Seje se vršijo drugI Četrtek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ZDRUŽENE SLOVENKE, ŠT. Z3 Predsednica Agnes Skok, 20480 Lindberg Ave.; tajnica Angela Mar-kič, 14201 Westropp Ave.; blagajni-čarka Paula Kline, 1144 E. 168th St.; zdravnik Dr. Perme. Seje se vršijo vsaki tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v S. D. Domu, Waterloo Rd. KRALJICA MIRU, ŠT. 24 Predsednica Theresa Lekan, 3514 E. 80th St.; tajnica Agnes Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajničarka Mary Vrček, 7720 Osage Ave.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo tretji Dondeljek v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti. DOM. ŠT. 25, MAPLE HEIGHTS. O. Predsednik Ludwig Vrček, 5109 Greenhurst Dr.; tajnik in blagajnik Andrew Režin, 5127 Miller Ave.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo drugo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer na 15901 Raymond St. SOČA. ŠT. 26 Predsednik Mike Erjavec, 3247 W. 50th St.; tajnik in blagajnik Joseph Miklus, 3479 W. 63d St.; zdravnik Dr. P. J. Kern. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu na 3241 W. 50th St.. BLOJSKO JEZERO, ŠT. 27 Predsednik Jerry Urbas, 1034 Mozi-na Dr.; tajnik Joseph P. Durn, 15605 Waterloo Rd.; blagajnik John Ro-žanc, 15721 Waterloo Rd.; zdravnika Dr. A. Škur, Dr. S. R. Siegle. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 S. D. Domu, na Waterloo Rd. MAJNIK, ŠT. 28, BARBERTON. O. Predsednik Frank Čič, 73—15th St.; tajnica Albina Poljanec, 90—16th St.; blagajnik Joe Jevc, 159—17th St.; zdravnik Dr. Weelwood, Wooster Ave, Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani Domovina. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA EUCLID, ŠT. 29, EUCLID, O. Predsednik Joe Macarol, 21250 Miller Ave.; tajnik Frank Gorjanc, 971 E. 237th St.; blagajnik Toni Lavrič 21361 Arbor Ave.; zdravnik Dr. A. Škur. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Strumbel prostorih. v Slovenskem Domu, 1008 N. State St., Girard, O. SLOGA, ST. 43, NILES, O. Predsednik John Vrečar, 318 Baldwin Ave.; tajnica Rose Zupec, 521 Scott Ave.; blagajničarka Mary Vrečar, 318 Baldwin Ave.; zdravnik Dr. J. M. Elder, 129 W. Park Ave. Seje se vršijo prvi torek v mesecu pri John Vrečar, 318 Baldwin Ave. SLOVENSKI NAPREDNI FARMER, ŠT. 44, MADISON-GENEVA. O. Predsednik John Galic, R. F. D. 3, Geneva, O.; tajnik Anton Debevec, R. F. D. 2, Madison, O.; blagajnik Vincent Sternad, Geneva, O.; zdravnik Dr. Sherwood. Seje se vršijo drugi četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v Harpsville dvorani. MODERN CRUSADERS, ŠT. 45 Predsednik Martin Valetic, 16100 Saranac Rd.; tajnica Louise Koch-man, 429 E. 156th St.; blagajničarka Anna Jerina, 15315 Lucknow Ave.; zdravnik Dr. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v S. D. Domu, na Waterloo Rd. JUTRANJA ZARJA, ŠT. 45, LORAIN, O. Predsednica Angela Kozjan, 1725 E. 34th St.; tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33d St.; blagajničarka Mary Tomšič, 1685 E. 32d St.; zdravnika Dr. E. J. Novotni in Dr. T. A. Peebles. Seje se vršijo vsaki drugi četrtek v mese-v mali dvorani S. N. Doma. MAGIC CITY JUNIORS, ŠT. 47, BARBERTON, O. Predsednik Frank Sigmond, 1045 Oak Ave.; tajnik Joseph Ujcic, 38— 14th St. N. W.; blagajnik Joseph Gcrmitch, 878 Tuscarawas Ave.; zdravnik D. Wellwood, Wooster Rd. Seje se vršijo drugi četrtek v mesecu v Domovina dvorani. Tem potom vljudno vabim vse člane in članice sledečih društev na njih redno sejo: Društvo Euclid št. 29, društvo Volga št. 39, društvo Slovenski napredni farmer št. 44, društvo Conneaut št. 49 in društvo Massillon št. 52. Veselilo me bo, ako se članstvo gori omenjenih društev pol-»oštevilno udeleži seje svojega društva ob navadnem času in prostoru. Z bratskim pozdravom John Gornik, glavni predsednik. -o- Imenik društvenih. uradnikov (ic) S. D. Z. SLOVENEC, ŠT. 1 Predsednik Joseph Trebeč, 1255 E. Gist St.; tajnik A. C. Skulj, 1063 Addison Rd.; blagajnik M. Kostanjšek, 1124 E. 68th St. zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. F. Oman. Dr. L. j. Perme. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Doma. SVOBODOMISELNE SLOVENKE, ŠT. 2 Predsednica Anica Rogelj. 6207 Schade Ave.; tajnica Julia Ivancic, 1241 E. 61st St.; blagajničarka Josephine Močnik, 6517 St. Clair Ave.; zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vršijo drugi četrtek v mesecu v starem Poslopju Slov. Nar. Doma. St. Clair Ave. SLOVAN, ŠT. 3 Predsednik John Zaletel, 6402 Or-ton Ct.; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68th St.: Blagajnik Anton Stanonik, 6209 Bonna Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, staro poslopje soba št. 4, začetek ob 7:30 zvečer. SV. ANA, ŠT. 4 Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. GOth St.; tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; blagajničarka Frances Debevc, 6022 Glass Ave.; zdravniki Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, soba št. 1 novo poslopje. MIR. ŠT. 10 Predsednik Louis Gliha, 9105 Union Ave. Phone BRoadway 2820-R; tajnik Frank J. Shuster, 10216 Parkview Ave., Garfield Heights. Phone,4579-R; blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st St.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, Newburg. DANICA, ŠT. 11 Predsednica Katarina Kogoy. 18617 Kewanee Ave.; tajnica Albina Novak, 6036 St. Clair Ave.'; blagajničarka Mary Zupančič, 1364 E. 65th St.; zdravnika Dr. Kern in Dr. Škur. Seje se vršijo vsaki drugi torek v S. N. Domu, št. 3. TRIGLAV, ŠT. 30, FAIRPORT, O. Predsednik John žužek, 531 State St., Painesville, O.; tajnik Frank Južna. 417 Vine St.; blagajnik Frank UUe, R. F. D. 2, Madison, O.; zdravnika Dr. Church in Dr. J. York. Seje se vršijo vsakega 25. v mesecu na 417 Vine Št., Fairport, O. WARRENSVILLE, ŠT. 31, WAR-RENSVILLE, O. Predsednik Joseph Travnik, Green Rd.; tajnik Frank G. Chesnick Jr., Green Rd.; blagajničarka May Ches-nik, N. Miles Rd., zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo četrto nedeljo v mesecu v Keglovichevi dvorani no Green Rd., Warrensville, O. BRATSKA SLOGA, ŠT. 32. WARREN, O. Predsednik Joseph Vrečar, 2079 Milton St.; tajnik Vincent Habich, Box 4; blagajnik Joseph Lunder, 1269 S E. Youngstown Rd.; zdravnik Dr. H. G. Mayster, 238 W. Park Ave. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v Jugoslovanskem Domu, na 37\ii Stop RIBNICA, ŠT. 12 Predsednik Louis Oražen, 1148 Norwood Rd.; tajnik Josip Ban, 1218 E. 169th St.; blagajnik Louis Prijatelj. 6507 St. Clair Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, staro poslopje št. 4, začetek ob 9. dopoldne. CLEVELANDSKI SLOVENCI, ŠT. 14 Predsednik John Zupančič, 1364 E. 65th St.; tajnik Frank Končan, 1147 E. 63d St.; blagajnik John Simoncic, 6404 Carl Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Se le se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu. soba št. 3 staro poslopje. ANTON MARTIN SLOMŠEK, ŠT. 16 Predsednik Damjan Tomazin, 6108 Glass Ave.; tajnik Frank Znidarsic. 951 E. 63d St.; blagajnik Adolpli Ma-cerol. 1150 E. 61st St.; zdravnik Dr J. M. Seliškar. Seje se vršijo drugi petek v mesecu v šolski dvorani sv. Vida (staro poslopje). NAPREDNI SLOVENCI, ST. 5 Predsednik Andrej Tekauc, 1923 E. 72d Place; tajnik George Turk, 16011 Waterloo Rd.; blagajnik Frank Weiss, 7114 Wade Park Ave.; zdravniki Dr. F. J. Kern, Dr. M. F. Oman, Dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu (staro poslopje). DRŽAVLJAN, ŠT. 33 Predsednik John Straus, 1063 E 61st St.; tajnik Anton Glažar, 7002 Becker Ct.; blagajnik Frank Fabijan, 6604 Schaefer Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo dopoldne v Grdinovi dvorani. BROOKLYNSKI SLOVENCI, ST. 48 Predsednik Jakob Jesenko, 3567 W. 61st St.; tajnik Frank Hunter, 3410 W. 97th St.; blagajnik John Slabe, 3777 W. 14th St.; zdravnik Dr. Ger-icke, 3111 W. 25th St. Seje se vršijo vsako drugo sredo ob 8. uri zvečei pri Frank Železniku, 4002 Jennings. CONNEAUT, ŠT. 49, CONNEAUT. O. Predsednik John Kovacevic, 442 Washington St.; tajnik John Berus. Box 384; blagajnik John Prijatelj, 411 Depot St.; zdravnik Dr. Carl Dewey, 261 Harbor St. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu pri John Prijatelju, 411 Depot St. PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela NAŠ DOM, ŠT. 50 Predsednik John Požar, 7811 Rosewood Ave.; tajnik Frank Stembsrger. 8613 Rosewood Ave.; blagajnik Joseph Cergol, 8322 Rosewood Ave.; zdravnik Dr. Perko. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu od 7. do 9. ure zvečer na 8322 Rosewood Ave. DANICA, ŠT. 34 Predsednik Louis Curk, 10105 Prince Ave.; tajnik Max Traven, 11202 Revere Ave.; blagajnik Joseph Lever. 10010 Prince Ave.; zdravnik Dr. A. J Perko. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v S. D. Dvorani, na 10814 Prince Ave. VALENTIN VODNIK, ST. 35 WEST PARK Predsednik Anton Hosta, 13224 Car-rington Ave.; tajnik John Prišel. 12902 Carington Ave; blagajnik Joe Kozely, 4686 W. 130th St. Seje se vršilo drugi torek v mesecu v J. D N. Dom. cor. W. 130th St. in Mc-Gowan Ave. EASTERN STAR, ŠT. 51 Predsednik Frank Gregorčič. 16000 Saranac Rd.; tajnik Michael Lah. 918 Alhambra Rd.; blagajničarka Alice ICastelic, 15930 Saranac Rd.; zdravnik Dr. Perme. Seje se vršijo drugi torek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave. MASSILLON, ŠT. 52, MASSILLON. O. Predsednik John Mestnik 1239—13th St. S. E.; tajnica Miss Mary Butcher, 1531 Walnut Rd. S. E.; blagajničarka Mrs. Mary Butcher, 1531 Walnut Rd S. E.; zdravnik Dr. Daugherty, Main St. S. E. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri Ignac Butcheriu, 1531 Walnut Rd. S. E. GOLDEN STAR, ŠT. 53. KENMORE, O. Predsednik John Pustovrh, 610 Kar-ber St., tajnik Frahk Anderluh, 514 Wilbeth Rd.; blagajnik Louis Meser. 557 New Jersey Ave.; zdravnik Dr. J. Rcpasky, 638 Boulevard Ave. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu na 2166 Manchester Rd. FRANCE PREŠERN, ŠT. 17 Predsednik Anton M. Kolar, 17504 Bradgate Ave., S. Wl; 'tajnik John Zalar. 1101 E. 63d St.; blagajnik Jolm Paulič, 5238 St. Clair Ave.; zdravniki Dr. Kern, Dr. Perme, Dr. Oman. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo dopoldne ob 9. url v S. N. Domu, soba št. 3. SLOVENIAN YOUNG MEN'S CLUB ŠT. 36 Predsednik Anton Kushlan; tajnik Edward Blatnik, 6225 St. Clair Ave.; blagajnik Boris Kushlan, 6419 St. Clair Ave.; zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Seje se vršijo tretjo sredo \ mesecu V S. N. Domu, soba št. 1. PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ŠT. 55 Predsednik George Smolko, 1171 Norwood Rd.; tajnik Joseph Grdina, 6121 St. Clair Ave.; blagajnik Stefan Gray, 1426 E. 27th St.; zdravnika Dr. Kern, Dr. Oman. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 Predsednik John Korenčič, 20927 Miller Ave., Euclid, O.; tajnik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave., Cleveland, O.; Blagajnik Andrew Gerl, 756 E. 200th St.. Cleveland, O.: zdravnika Dr. L. J. Perme, Dr. A. Škur. Seje se vršijo vsaki prvi petek v mesecu v Društvenem Domu, 20713 Recher Ave NOVI DOM, ŠT. 7 Predsednik John Markel, 15807 Tra-l'algar Ave.; tajnik Mark Zivodev. 1111 E. 147th St.; blagajnik Joseph Cerjak, 13613 Diana Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani. KRAS, ST. 8 Predsednik Louis Jcrkič, 971 E. 76th St.; tajnik Louis Opara, 15716 Holmes Ave.; blagajnik Anton Pucelj, 15705 Holmes Ave.; zdravnika Dr. L. J. Perme, Dr. A. Škur. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu, dopoldne v Slovenskem Domu, Holmes Ave SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 Predsednik Joseph Yartz, 1364 E. 43d St.; tajnik John Widervol, 1220 Norwood Rd.; blagajnik Anton Widervol, 1364 E. 43d St.; zdravniki Dr. Seliškar, Dr. Oman, Dr. Pcrmc. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo ob 1. uri popoldne v Knausovi mali dvorani BLED, ŠT. 20 Predsednik Matt Zupančič, 3549 E. 81st St.; tajnik Ciril Rcsnik, 3599 E 81st St.; blagajnik Frank Kokotec 7730 Osage Ave.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N Domu na 80th St. SV. CEfclLIJA. ŠT. 37 Predsednica Mary Otoničar. 1110 E 66th St.; tajnica Louise Pikš, 1176 E. 71st St.; blagajničarka Nettie Zele, 1209 Addison Rd.; zdravniki Dr. Seliškar, Dr. Oman, Dr. Kern. Seje se vršijo drugo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. GLAS CLEVELANDSKIII DELAVCEV. ŠT. 9 Predsednik John Levstek, 646 E. 115 th St.; tajnik Joseph Ponikvar, 1030 E. 71st St.; blagajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave.; zdravnik Dr. p. J. Kern. Se1e se vršijo prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro Poslopje). AMERIŠKI SLOVENCI ŠT. 21. LORAIN. O. Predsednik Louis Balant, 1808 E. 32d St.; tajnik John Kozjan, 1725 E. 34th St.; blagajnik Frank Znldarsič. 1741 E. 34th St.; zdravnika Dr. E. J. Novotny. 208 E. 28th St., Dr. T. A. Peebles, 2816 Pearl St. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu, 3114 Pearl St., V mali dvorani. MARTHA WASHINGTON, ST. 38 Predsednica Mae M. Yartz, 1364 E 43d St.; tajnica Jane M. Kalcic, 19111 Arrowhead Ave.; blagajničarka Jane Royce, 1269 Norwood Rd.; zdravniki Dr. Sciiškai, Dr. Kern, Dr. Oman. Seje se vršijo tretji četrtek v mesecu v St. Clair Bathlihouse. VOLGA, ŠT. 39, CANTON. O. Predsednik Anton Baša, 1801 Ros-lyn Ave. S. W.; tajnik in blagajnik Anton Rosa, 1824 Vine Ave., S. W.; zdravnik Dr. G. E. Paolazzi, 115 Cher-rv Ave. N. E. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne na 1824 Vine Ave. S. W. CLAIRWOOD, ST. 40 Predsednik Joseph Samskey, 16212 Grovcwood Ave.; tajnik in blagajnik Joseph Kogoy, 6518 Edna Ave.; zdravnik Dr. M. F. Oman,. Seje se vršijo tretji četrtek v mesecu v S. N. Domu soba št. 1 (novo poslopje). COLLINWOODSKE SLOVENKE, ŠT. 22 Predsednica Rose Planinšek, 15401 Holmes Ave.; tajnica Mary Yerman. 663 E. 160th St.; blagajničarka Fran- SLOVENSKA BISTRICA, ŠT. 42, GIRARD. O. Predsednik Frank Ban, R. 1. Box 120, Nilcs, O.; tajnik Frank Ganter, 112 Gordon St.; blagajnik Joseph Lcs-kovec, 1020 N. State St.; zdravnik Dr. D. R. Williams, 202 S. State St. Seje se vršijo vsaki drugi četrtek v mesecu ILIRIJA. ST. 56 Predsednica Frances Selan, 1074 E. 66th St.; tajnica in blagajničarka Mary Zabukovec. 1237 Addison Rd.; zdravnik Dr. Seliškar. Seje se vršijo tretji torek v mesecu v S. N. Domu na St. Clair Ave. -O-- Delavci pričakujejo vrnitev pive drugo leto Philadelphia, 28. aprila. American Federation of Labor je izjavila, da je mogoče, da bo že prihodnji kongres spremenil pro-hibicijsko postavo v toliko, da bo dovolil dobro pivo in vino. Do-čim je v senatu samo 17 članov v resnici suhih, bi bili drugi pripravljeni glasovati za spremembo. V zbornici poslancev, kjer se nahaja 435 kongresmanov, pa jih je le 60, ki so absolutno za prohibicijo. V takih razmerah bi bilo lahko glasovati za spremembo Volstead postave. Španci pozdravljajo novega predsednika Barcelona, 28. aprila. Niti španski kralj ni v svojih bivših dnevih sijaja imel tako sijajnega sprejema, kot ga je bil deležen danes novi predsednik španske republike, Niceto Alcalo Za-rnora, ko je dospel v to mesto. Vse mesto je bilo sijajno razsvetljeno in okrašeno. Nad 100,-000 oseb je pozdravilo predsednika, ki se je vozil v odprtem vozu skozi mesto. V neprijetnem premišljevanju je izkušal Vajda ovreči tajniko-ve razloge; a čim dalje je premišljeval, tem pametnejši so se mu zdeli; le kadar ga je dovedla misel do izvrševanja, se je prestrašil kakor kdo, ki se zaleti, da bi preskočil širok rov, a mu ob robu upade srce. Prigovarjal si je iznova, da se doseže namen tudi po drugem potu, a vendar ni prav verjel sam sebi. Iz hudih misli ga je zbudila mlada ženska, ki se ga je oklenila z rokami. "Oh, vedno tako zamišljen," je vzdihnila, "da ne vidiš nič, ne slišiš nič! Kakor kneginja! Sebi grenita življenje in drugim; in vendar ne odvrneta'z vso skrbjo in vsem premišljevanjem tega, kar nam je namenil Bog. Kneginja je bolna od samih skrbi. Spanja nima nič. Da se jutri odloči njena usoda, to žene naprej in naprej in skoprnela bo še nocoj. Oh, nesrečna žena, ki jo navdaja taka častilakomnost! Ali je preživela le eno mirno in zadovoljno uro, odkar vlada sama? Praznim domišljijam žrtvuje pravo srečo. Oh, Bog me varuj take slave! In ti nisi nič drugačen. Ona me muči tam in. ti tukaj. Kaj gledaš tako mračno? Poglej me lepo!" "Oh, Helena, pusti me, pusti me in pojdi spat!" se je branil on. "Ti ne umeješ mojih skrbi." "Oh, kaj pa!" je dejala ona, in solze soji zalesketale v očeh, "Kneginje ne umejem, tebe ne umejem. Prava norica sem vam. Le to umejem, da sem nesrečna, ko ne slišim nikdar ljubeznive besede iz tvojih ust. Oh, zakaj sva ostavila mirno Zagorje in prišla' v to pesrečno mesto! In, mili mož, kdaj bode konec temu strašnemu drevenju?" "Ljuba moja," jo je zavrnil on, "prepusti to nam in ne skrb' po nepotrebnem!" "Da, nepotrebnem!" se je zajokala ona. "Koliko me še čaka bridkosti. Enkrat si ušel smrti, ko te je poslala kneginja proti Vitovcu, vdrugo ne uideš. Tebe bode žrtvovala ona svoji častilakomnosti in mene poplačala s sožalnico. Neusmiljeni ljudje, ki se jim zdi naravno, da se žrtvujejo drugi zanje." "Vidiš, draga, kako govori? otročje!" jo je zavračal mož. "Kneginja je velikodušna in ne misli prav nič na sebe. Svoj mir in svojo srečo žrtvuje ona koristi svojih državljanov." "Kakšni koristi?" je vprašala ona. "Ali ni potrdil cesar državljanom vseh starih pravic in jim ponujal novih? Ne more li on skrbeti bolje za njih blaginjo ke kneginja, ki ne more pokoriti niti enega nepokornega vojaka? Prej ali slej bode vendar vse cesarjevo. Večno oha'Ae bode živela; otrok nima in omožiti se noče. Oh, bežite mi vi vsi! Kar imenujete državno korist, to je ženska ničemurnost in svojeglav-nost." "Oj, Helena," se je nasmehnil mož, "kakšna sreča, da te ne sliši kneginja! A premisli si, ki sodiš tako ostro, da bi nemara ti na prestolu ne bila nič boljša." "Jaz?" se .je ponesla ona. "Morebiti imam mnogo in velikih napak; a, za Boga, slavohlepna nisem." "Saj to ni slavohlepnost, Helena. Kneginja se bori za svojo pravico; in to ji bodeš vendar dovolila." "O, pravica!" je vzdihnila ona. "Kje pa je bila prej njena pravica, dokler se ni bil spri Vitovec s cesarjem? Pozno se je našla. In sedaj, ko se ne moremo več opreti na Vitovca, bode izginila zopet čez noč domišljana pravica in z njo naša slava in, oh, tudi marsikatero drago življenje!" Pretrgal je pogovor sluga, ki je naznanil, da želi kneginja še govoriti s komornikom. "Oh, na polnoč gre že ura, in ni še miru!" je vzdihnila ona, ko mu je pomagala, da se je opravil. "Dragi Ivan," je prosila, "svetuj ji, da naj se pogodi s cesarjem in nas reši neprestanega strahu!" Težavno je bilo stališče kneginje Katarine. Zvedela je bila, kako je vsa vojska vdana Vitovcu, in bala se je, da mu Ostro-vrhar ne bode kos. Po tajniko-vem nasvetu je bila odpravila poslanca k cesarju v Velikovec, da bi se iznova pričelo pogajanje; a nazaj ni bilo ne poslanca, ne poročila. "Neče se več pogajati z menoj," je dejala v skrbeh. "Ali pa je prestregel poslanca Vitovec," je menil tajnik. Tajnik je govoril resnico; vse poskuse, da bi se približala kneginja cesarju, je uničil Vitovec, ki ga .je' navdajala zgolj maščevalnost. Zaman mu je dokazoval Jošt, da dolži pokrivem Ostrovr-harja, pokrivem druge častnike. Vitovec je odkirnaval: "Moje oči in moja ušesa mi ne lažejo. Ti zagovarjaš Ostrovrharja, ker si se izneveril meni." "Jaz izneveril!" je strmel oni. "Kake sanje te mučijo o belem dnevu?" "Ne hlini se, ko ni treba," ga je zavračal Vitovec hladno. "Kaj bi se jezil na tebe, ko me ostav-lja vse, na kar sem se zanašal!" "Ti jezil na mene!" je porasel on. "Kako pravico imaš? Jaz bi se smel jeziti, jaz, ko me dolžiš take podlosti!" "No, no," se je rogal Vitovec. "Nisi li tudi ti nazdravljal bodočemu poveljniku, Ostrovrhar-ju?" "Torej odtod ta spor in srd!" je strmel Jošt in začel pripovedovati, kako je naznanila kneginja Ostrovrharju, da ga postavi za poveljnika, kadar bode povišan Vitovec. (Dalje sledi.) -o- Hiša se proda ali zamenja za posestvo vsake vrste, ki velja $10,000 ali manj. Tudi izven Clevelanda. Posebno lepa prilika za veliko družino. Za naslov pozvejte v uradu tega lista. Na stanovanje s hrano vred se sprejmejo trije fantje ali dekleta. 1356 E. 53. St., zadaj. (102) Stanovanje se da v najem. Pet sob, kopališče in furnez. 1087 Addison Rd., zgorej. Odda se tudi štiri sobe in kopališče na 1079 E. 64th St., spodaj. (103) Koze naprodaj mlade in stare. M. Bousek, 23201 Blackstone Ave. Tel. KEn-more 1009-M. (101) Soba se da v najem ženski ali moškemu. 1128 E. 63rd St. zgorej, spredaj. (104) Dvoje stanovanj se da v najem. '5 sob spodaj, 5 zgorej. Jako poceni. Stanovanje dobite na 982 E. 78th St. blizu White tovarne. (101) DNEVNE VESTI Naznanilo Cenjenemu občinstvu v Eucli-du ali v novi beli Ljubljani naznanjam, da sem na novo odprl delavnico za popravljanje vsakovrstnih čevljev, in sicer na 839 E. 222nd St. ali na Bliss Rd., poleg lekarne. Kot dosedaj, želim tudi v bodoče postreči vsem v kar največjo za-dovoljnost. Imam 15 let skušnje v tem poslu. Delo je prvovrstno in lično, dobra roba, cene zmerne, vljudna in hitra postrežba. Se vljudno priporočam John Gabrenja 839 E. 222ncl St. Euclid, Ohio. (April 21. & 29.) Preveč se mu je mudilo z bančnim denarjem Montreal, Quebec, Kanada, 28. aprila. Neki hitro vozeči avtomobil je danes v predmestju trčil ob veliko hrastovo drevo. Avto je bil razbit, voznik pa zelo ranjen. Spoznali so v njem C. E. Latourja, bančnega uslužbenca v Montrealu, ki je odnesel $12,300 banki in se hitro odpeljal. Naglica ni nikjer dobra. Suhači so napadli 22 prostorov v New Jersey Atlantic City, N. J., 28. aprila. Tisoče dolarjev vrednosti žganja je bilo zaplenjenega in 30 oseb aretiranih, ko je 50 zveznih agentov naenkrat planilo v 22 raznih .prostorov v tukaj-šni okolici. Najbolj poznani prostori so bili napadeni, in v njih so dobili mnogo znanih bogatinov. Pohajanje otrok v ameriške šole velja denar Washington, 28, aprila. 50,000 busov po ra,znih državah Amerike je tekom leta vozilo otroke iz. oddaljenih! kriajev v farmar-ske šote. .Vsak dan so busi prevozili dva milijona otrok, šolski busi so veljali razne države nekaj nad $40,000,000 v enem letu. V Chicagi imajo gasolin 9 centov galono Chicago, 28. aprila. Nikdar prej niso imeli v Chicagi še tako poceni gasolin kot te dni. Avto-mobilisti ga lahko dobijo po 9 centov galono. Razne petrolej-ne družbe so začele s konkurenčno vojno, in posledica je padanje cen. SLOVENSKA BRIVMCA Frank A. Gredence 6124 ST. CLAIR AVE. (prej J. Ropar) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽAI.EC LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167th St. Pokličite: KEnmore 4381 ^xrzxxzxxzxzzxzzxzxrzzzxri JOHN OBLAK 1161 E. 61st Street HEnderson 2730 Kadar sc selite, obrnite se do nas Podružnica na: 15G06 Waterloo Road KEnmore 2174 Uradne ure v podružnici so od 9. zjutraj do 8. zvečer. vwwtwmvvuM^ MALI OGLASI Stanovanje obsegajoče štiri sobe in kopa lišče, se da v najem. 1152 East 60th St. (102) Delo dobi izvežbano mlado dekle za restav-rant. Oglasi naj se takoj pri Frank Zupančič, 3859 Superior Ave. (102) HARRY F. GUENTHER 16159 ST. CLAIR AVE. corner Holmes Ave. Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša zdravila. Imamo 30 let izkušnje! * i * * * % \ i i s I PRIPOROČAM SE za popravila pri hišah; stavimo nove strehe, žlebove in furneze. Napeljemo vsakovrstne ventilacije. Popravljamo vsakovrstne stvari, spadajoče v kleparsko obrt. Cene zmerno, delo jam-čeno, preračuni zastonj. JERRY GLAVAČ 1052 Addison Rd. HEnderson 5779 fcfvir?atvif-7^\i r?»vi iv^cvi rTagi^i r?at?ir?g?] r?švi rva;?! rTaevirVŽI Jedva je nehal, ko je prisopihal na spenjenem konju kozak ter klical: "Gospod Babinič, gospod Ba-binič, pismo od gospoda staroste!" Oddelek se je ustavil, kozak je dal list Kmiticu. Kmitic je strgal pečat ter či-tal pri svetlobi svetilke, pritrjene na kozlu kočije, sledeče besede: "Velmožni in meni zelo mili gospod Babinic! Kmalu po odhodu gospodične Borzobohate Kra-sienske je dospela novica, da ne le, da niso švedje zapustili Lub-lina, marveč da nameravajo napasti tudi moj Zamošč. Vsled tega je nadaljnje potovanje nemogoče. Z ozirom na vse te nevarnosti, ki bi lahko doletele žensko, hočemo, da bi se gospodična, vrnila v Zamošč. Ker se tebi, gospod, mudi na daljšo pot, te nočemo po nepotrebnem nadlegovati, zato naj jo pripeljejo ti jezdeci nazaj. Naznanjajoč vaši milosti to tvojo voljo, prosimo, da izvolite po naši volji da ti jezdecem svoja povelja." "Vendar je tako ljubezniv, da mu ni za mojo glavo, samo me hoče imeti za norca," si je mislil Kmitic. „Takoj se jasno pokaže, ali je v tem zanka ali ne." V tem je pogledala Anuša skozi okno. "Kaj je?" je vprašala. "Nič. Gospod starosta še enkrat priporoča gospodično mojemu varstvu. Nič več!" Tu se je obrnil k voznikom in jezdecem. "Naprej!" Toda oficir, ki jet vodil jezdece, je ustavil konja. "Stoj!" je zakričal na vozni ka. ga in bas radi tega ukazujem • Naprej!" "Stoj !" je zaklical oficir. "Naprej!" je ponovil Kmitic. "Kaj je?" je vprašala vnovič Anuša. "Ne pojdemo niti koraka naprej, dokler ne vidim povelja,' je rekel odločno oficir. "Povelja ne ugledaš, ker ni naslovljeno nate." "Ker ga nočeš ubogati ti, ga izvršim jaz. Pojdi torej, gospod v Krasnostav in pazi se, da ti česa ne damo za nameček, mi pa so vrnemo z gospodično." Gospod Kmitic je samo čakal, da bi oficir priznal, da ve, kaj je v povelju; zakaj iz tega se je pokazalo z vso gotovostjo, da je bila vsa zadeva že prej zasnovana. "Pojdi z Bogom!" je ponovi1 grozeče oficir. In v tem hipu so potegnili jezdeci brez povelja sablje iz nož nic. "O, vi lopovi, vi niste hoteli deklice peljati v Zamošč, nego jo kje ob strani pustiti, da bi mogel gospod starosta svobodno popustiti vajeti svojim strastem. Toda naleteli ste na modrejše-ga!" Po teh besedah je izprožil pi štolo v zrak. Na ta strel se je zaslišal v globinah gozda strašanski vrišč, kakor bi bil strel zbudil tolpo volkov, spečih v bližini. Vpitje se je oglasilo spredaj, zadaj, od strani, obenem se je oglasil to-pot konj, pokanje suhljadi, lomeč se pod kopiti, in na cesto so stopile črne skupine jezdecev, ki so se približale z nečloveškim vpitjem in piskom. "Jezus, Marija, Jožef," sta vpili prestrašeni ženski v kočiji. V tem so pridrveli Tatarji kakor oblak, a Kmitic jih je zadržal s trikratnim krikom, sam pa se obrnil k prestrašenemu oficirju in se začel rogati: "Vedi torej, na koga si nale- tel. Gospod starosta me je hotel imeti za norca ter napraviti iz mene slepo orodje. Tebi pa je poveril zvodniško nalogo, ki si jo prevzel, da se mu prilizneš, gospod oficir. Pokloni se v imenu Babiniča gospodu starosti in povej mu, da pride dekle varno h gospodu Sapiehi." Oficir se je ozrl s prestrašenim pogledom okoli in ugledal je divje obraze, zroče s strašno lakomnostjo na jezdece. Videti je bilo, da čakajo samo enega glasu, da se vržejo nanje in jih raz-sekajo na drobne kosce. "Vaša milost stori, kar hoče, ker s premočjo ne dosežemo ničesar," je odgovoril z drgetajo-čim glasom oficir, "toda gospod starosta se utegne maščevati." Kmitic se je zasmejal. "Naj se nad teboj maščuje, zakaj če bi se ne bil izdal, če ne bi bil pokazal, da veš že od prej, kaj je v povelju, in bi se ne bil protivil nadaljnjemu potovanju, tedaj bi me ne bil prepričal o zanki in bi bil v Krasnostavu takoj oddal deklico. Povej tudi to gospodu starosti, naj si vzgoji za svoje zvodnike pametnejše in bolj bistre ljudi nego si ti." Mirni ton, s katerim je govoril te besede gospod Kmitic, je nekoliko pomiril oficirja, posebno radi tega, ker niti njemu, niti njegovim jezdecem ni grozila smrt, zato se je laže oddehnil in rekel: "Ali naj se prazni vrnemo v Zamošč?" A Kmitic: "Prazni se ne vrnete, ker boste izročili pismo, katero bom dal vsakemu izmed vas napisati na kožo." "Vaša milost. . ." "Pograbite jih!" je kriknil Kmitic. HENRIK SIENKIEWICZ POTOP TC8 SamplotT lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE Naznanilo V PETEK IN SOBOTO, 1. IN 2. MAJA SE VRŠI V Grdina Hardware trgovini letna demonstracija BPS barve V teh dnevih, I. in 2. maja bomo imeli v trgovini moža direktno iz tovarne, kjer izdelujejo BPS barvo, ki vam bo dal točne nasvete, katera barva je prava za to ali ono vporabo. VSE TO BREZPLAČNO in da ne pridete v trgovino zastonj, dobite en vzorec BPS barve brezplačne. Otrokom se vzorcev ne bo dajalo. Zapomnite si dneva: 1. in 2. maja. POSEBNO: 10% popusta na vseh BPS barvah, kupljenih na dan demonstracije pri nas. Potem pa Kmiticu: "Kako to, naprej?" "I čemu pa naj se še dalje mudimo v gozdu?" je vprašal gospod Kmitic ter se delal, kakoj da ne razume. 'S?j je vaša milost dobila nekak ukaz." "Kaj vam to rriart Dobil sem In sam je pograbil oficirja za grlo. (Dalje prihodnjič) IZDELANE PO VAŠI MERI! $23^50 Najnovejši vzorci in kroji so sedaj na razstavi Hlače izdelane po meri, po $3.75 Vse podatke z zemljevidom Jugoslavije najdete v okusnem cirkularju, katerega dobite pri svojem agentu ali zastopstvu NEZAHTEVANE OBLEKE IN SUKNJE $13.50 in $16.50 V SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE MARY WOLF 1022 Chester Ave. CLEVELAND O. 25 Broadway, New York 6905 Supernor Ave, 5121 Woodland Ave. 2290 East 55th St 404 East 156th St. ki se je preselila v večnost dne 29. aprila, 1918, še vedno objokovana od njene neutolažljive družine. Prepričan sem, da je prebava največja skrivnost življenja." Sidney Smith v svojem pismu na Arthurja Kingslaka, dne 30. septembra, 1837. TriRerjevo Grenko Vino je ključ do te skrivnosti Hitro čas nam v večnost gine, dan za dnevom proč hiti, zbuja razne nam spomine, toda tuge ne uteši. ' Da, čemu april ti krasni drag odvzel si nam zaklad? Pnevi nekdaj srečni, jasni, zdaj so v žalost nam in jad. Draga mati, ljuba žena, prosi le Boga za nas: Da bi enkrat, če mogoče, združil nas trobente glas. Žalujoči ostali: John Wolf, soprog. Julia Novak, Mary Umek, Katy Dolinar, Anna Wolf, Vera Ben-čina, hčere; John in Joseph Wolf, sinova. Cleveland, O., 29. aprila, 1931. Bolniškim strežnicam je znan velik uspeh Trinerjc-vefra grenkega vina Mrs. Laura B. Smith, bolni Ska strežnica Merchantville, N. J., piše: "S Trinerje-vim grenkim vinom sem dosegla velike! uspehe. Jaz mislim, da je to najboljša t o n i k a, katero je sploh, mogoče kupiti. Jaz sem jo toplo priporočala svoj im bolnikom." Pri vseh lekarnarjih. Velika ali mala steklenica. Vrednostni kupon v vsakem zavoju. Jemljite ga redno v mali količini; eno žlico trikrat na dan, pol ure pred jedjo. Ta izvrstna tonika in čistilec se je tekom žadnjih 41 let izkazala kot najbolj zanesljivo zdravilo zoper želodčne nerednosti. Ono pomaga prebavi in odstrani vse zapreke: čisti želodec, odstrani strupe iz vašega telesa, kakor tudi nezdrave bacile, izvirajoče iz zaostalih snovi v drobovju, očisti zabasano črevesje in zopet povrne normalno delovanje pTebavnega sistema. Rezultat tega je, da se vam povrne zdrav in dober tek do jedi, ves vaš sistem je prenovljen in počutili se boste izvrstno. Vse nerednosti kot:: zapeka, neprebavnost, plini želodca, glavobol, slaba sapa ust, zdražljivo in nervozno stanje, in nemirno spanje bo izgubilo, in zjutraj, ko vstanete, se boste počutili okrepčanim, čilim in dobre volje. Sestavina Trinerjevega grenkega vina pove vse: cascara, buckhorn, podophyllin, dia-stetični slad, kalifornijsko rudeče vino— najboljše, kar vam more zdravnik predpisati za vašo pomoč. Vsled tega toliko zdravnikov priporoča Trinerjevo grenko vino. Vsak novi odjemalec hvali to zdravilo. "Mesa, Ariz., 20. decembra,- 1930— Začel sem jemati Trinerjevo grenko vino, in deluje čudovito. Počutim se zopet popolnoma zdravim. Vaš Nick Pavelech." Pozor, Slovenci! Direktorij Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. ima dati v najem lepe prostore v trgovske namene. Rent je precej nizek. Trideset dni se bo čakalo, da se oglasi kak Slovenec, ki vzame te prostore v najem. Ako se noben Slovenec ne oglasi, se bo prostore drugim dalo v najem. Oglasite se pri tajništvu S. N. Doma na 6409 St. Clair Ave. A. F. Svetek Co POGREBNI ZAVOD 8 East 152d St. 15222 Saranac Rd KEnmore 2016 GLenville 5751 AMBULANCA NA RAZPOLAGO VSAK CAS AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 29TH, 1931 mmmmmnmmmmmmtmmmmmmmmmmmn hum mini—ummm—........i IZLETI V JUGOSLAVIJO NA PRVI IZSELJENIŠKI KONGRES POD VODSTVOM AMERIŠKEGA 1ZLETNEGA ODBORA — AQUITANIA 17. JUNIJA spremlja g. M. S. Ekerovič iz Cunardovcgo. ncwyorskega urada — MAURETANIA 10. JUNIJA spremlja izkušen član izlet nosa odbora CUNARD LINE Obleke in vrhnje suknje Brazis Bros. Naše trgovine: "Toda le z vašo voljo," je odgovoril Kmitic. "Pazi dobro nanjo. To je žlahten biser, da ti ga kdo ne ukrade!" "Naj le kdo poizkusi! Knegi-)iji sem dal viteško besedo, a meni je beseda sveta stvar." "No, saj se le šalim. Ni se ti treba bati, a tudi posebnih varnostnih priprav ni potreba!" "Vendar prosim, da mi pre-skrbite zaprto kočijo." "Dam ti tudi dve. Sicer pa ne odpotuješ takoj." "Kakopak!, Mudi se mi. Saj itak že predolgo sedim tukaj!" "Torej odpravi svoje Tatarje naprej v Krasnostav. Jaz pa pošljem naprej glasnika, da bo tam zanje pripravljen živež, tebi pa dam svoje lastno spremstvo do Krasnostava. Ne more se ti nič pripetiti, ker ta kraj je moj. Dam ti dobrih dečkov iz nemškega dragonskega polka, ki so smeli ljudje in poznajo pot. Sicer se pa vije pot do Krasnostava kakor bi jo zarezal." "čemu pa naj sam ostanem?" "Da bi se z nami dalj časa pozabaval, ker si mi mil gost in bi te najrajši zadržal celo leto. In vrhutega sem poslal po črede v Perespo, morda se najde tudi zate kak poseben konjiček, ki ti utegne v sili priti prav, veruj mi!" Kmitic je pogledal bistro starosti v oči, potem pa se je naglo odločil in rekel: "Hvala, ostanem in pošljem Tatarje naprej." In odšel je takoj, da je razdelil povelja. Abkaha-Ulana pa je vzel na stran in mu rekel: "Abkah-Ulan, vi pojdete naprej proti Krasnostavu, naravnost kakor sveča. Jaz ostanem tu in pridem en dan za vami s starostinim spremstvom. Sedaj pa poslušaj, kaj ti povem: ti ne pojdeš v Krasnostav, nego skrij se v prvih gozdih nedaleč od Za-mošča, a tako, ne bo živa duša vedela o vas; ko pa zaslišite na cesti strel, prihitite k meni, ker kujejo tu proti meni neko zaroto." "Tvoja volja," je odgovoril Tatar ter položil roko na čelo, usta in prsi. "Prehitel sem te, gospod starosta," je rekel sam pri sebi gospod Andrej. "V Zamošču se bojiš sestre, zato hočeš dekle ugrabiti in jo nastaniti kje v bližini, a mene si izbral za sredstvo svojih želja, a kdo ve, če mi nočeš še življenja vzeti? No, le čakaj! Naletel si na boljšega od sebe. In sam se ujameš v lastno mrežo." Zvečer je potrkal poročnik gospod šurski na Kmitičeva vrata. Oficir je tudi nekaj vedel, si nekaj domišljal, in ker je ljubil Anušo, zato mu je bilo ljubše, če Anuša odpotuje, nego bi padla v roke gospoda staroste. Vendar si ni upal govoriti odkrito, morda pa tudi ni bil gotov; čudil se je le, da se je Kmitic zadovoljil s tem, da je odposlal Tatarje; zagotavljal ga je, da pota niso tako varna, kakor pravijo, da se povsod potepajo oborožene tolpe okrog in da so pripravljene delati nasilstva. Toda gospod Andrej je sklenil, da se bo delal, da ničesar ne sluti. "Kaj se mi more pripetiti?" je govoril, "saj mi vendar daje gospod starosta lastno spremstvo." "Hm, spremstvo! Nemcev!" "Mar niso zanesljivi ljudje?" "Tem pasjim bratom ne moreš nikdar zaupati. Zgodilo se je že, da so se medpotoma pogovorili in zbežali k sovražniku." "Švedov vendar ni na tem br&-gu Visle?" "So te pasje duše v Lublinu! Ni res, da so odšli! Odkritosrčno ti svetujem, gospod, ne odpravljaj Tatarjev naprej, zakaj v večjem številu je varnejše." "škoda da mi nisi tega povedal prej. Imam le en jezik in svojega povelja ne prekličem." In drugo jutro so Tatarji odjezdili naprej, Kmitic pa je imel potovati proti večeru, da bi mogel prenočiti v Krasnostavu. V tem so mu vročili dva lista za gospoda Sapieho: enega od kne-ginje, a drugega od gospoda staroste. Kmitica je kar mikalo, da bi zadnjega odprl, vendar si ni drznil, zato ga je preizkusil na svetlobi in se prepričal, da je v sredi čist papir. To odkritje ga je utrdilo v prepričanju, da mu nameravajo na potu ugrabiti dekle in pismi. V tem je prišla čreda konj i/. Perespe in gospod starosta je daroval mlademu vitezu prekrasnega žrebca, katerega je on hvaležno sprejel, misleč v duši, da pojde ž njim dlje, kakor si gospod starosta predstavlja. Mislil je tudi na svoje Tatarje, ki so se že poskrili po hostah, in silil ga je smeh. Naposled je prišel čas obeda, ki je minil precej žalostno. Deklica je imela rdeče oči; oficirji so molčali, edino gospod starosta je bil vesel in je velel nalivati kozarce, ki jih je Kmitic pridno praznil. Ko pa je prišla ura slovesa, ni bilo mnogo oseb navzočih, ker je bil gospod starosta odpravil oficirje po službah. Anuša je padla pred kneginjo na kolena in dolgo je ni bilo mogoče odtrgati od nje. Kneginja se je pomirila z nado, da najde dekle pri Sapiehovem rodu pokroviteljstvo, varnost in končno 'jno veliko premoženje, ki bi ji imelo zagotoviti njeno življenjsko usodo. "Vaši poštenosti, možatosti in časti jo priporočam," je rekla še enkrat kneginja Kmiticu, "in spomni se, gospod, da si mi prisegel, da jo zanesljivo privedeš h gospodu Sapiehi." "Kakor v steklu jo bom vozil, a v sili jo obvijem s predivom." In podal je Anuši roko, ona pa je bila huda nanj, ker je sploh ni pogledal in se kaj malo brigal zanjo, zato mu je podala roko zelo ponosno, obračajoč glavo in pogled na drugo stran. Težko ji je bilo'odpotovati in sedaj jo je bilo strah, a umakniti se, je bilo prepozno. Napočil je trenutek odhoda. Ona je sedla s staro služabnico, gospodično Suvalsko, v kočijo, on je zasedel konja in odšli so. Dvanajst jezdecev je obkrožilo kočijo in voz z Anušino prtljago. Ko je naposled zaškripal bron v varšavskih vratih in so zaropotala kolesa po vzdižnem mostu, je Anuša glasno zaplaka-la. Kmitic se je sklonil v voz. "Ne boj se, gospodična, saj te ne pojem!" "Zarobljenec!" je pomislila Anuša. Peljali so se nekaj časa mimo hiš, ležečih za obzidjem, naravnost proti staremu Zamošču, potem so prišli v borov gozd, ki se je raztezal po griču do Buga in na drugi strani za Bugom, a po tem s presledki do Zavihosta. Noč je že nastala, a zelo lepa in jasna, pot se je vila kakor srebrn trak; tišino je motil le ropot kočije in topot jezdecev. "Tu najbrž že preže moji Tatarji v goščavah kakor volkovi,'' Si je mislil Kmitic. V tem je nastavil ušesa. "Kaj je to?' 'je vprašal oficirja, ki je vodil spremstvo. "Slišati je konjski topot! Neki jezdec drevi za nami!" je od govoril oficir. (Nadaljevanje)