KONČNO 
SLOVENSKI 
DAN NA 



ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 9. aprila 2009 • Leto XIX, št. 15 
JEZUŠ JE GORISTANO 
MONOŠTRSKI 
ŠOLI 
STR. 2 


PETNAJSTA 
ŠTACIJA 
STR. 6 

Kak friško je pá edno leto minoulo. Znouvič svetimo vüzem, naš najznamenitejši, najvekši krščanski svetek. Veselimo se prvim toplim sunčnim žarkom, šteri prihajajo na zemlou, naj zbidijo naravo s svojega dugoga zimskoga spanja, veselimo se trobenticam, vijolicam, marjeticam, štere edna za drügo potisnejo svoje glavice vö z zemle, kak če bi radovedno zvedavale, ka se godi po tej dugij zimskij mejsecaj. Z veseljem poslüšamo zazranka rano iz dneva v den vekši koruš ftičov, šteri nam oznanjajo prerod narave, pa pozdravlamo štrke, šteri se eden za drügim povrnejo v svoj dugi cajt pogrešani domanji kraj. Kak fanj bau v tom lejpom cajti edno par dnevov vküper biti s svojimi bližnjimi, se veseliti eden drügomi, koštavati fino pecivo, šunko, vino, opazovati, kak deca iščejo v travi skrite remenke ino slaščice, štere prinaša vsako leto vüzemski zavec. Ja, na žalost je za ništerne lidi edino tou važno, ka prijetno leko preživejo vküper eden dugi konec kedna. Ali vüzem je več kak farbanje remenk, je več, kak trije brezskrbni dnevi v ednom dobrom hoteli. Vüzem, naš najstarejši ino najznamenitejši kraščanski svetek, nas vsako leto spomina na Kristušovo goristanenje. Te svetek nam oznanja, ka nema smrt zadnje rejči, nego tou je ob ednom začetek nouvoga žitka. 


Korenje vüzma segajo daleč nazaj v poganske čase, gda so te svetek obhajali kak svetek sprotolejtja ino ploudnosti. Tak so na primer Frigijci (starodavno kralestvo v zapadnom tali gnešnje Turčije) vörvali v tou, ka se je njuv glavni boug v časi zimskoga sunčnoga obrata podau na zimsko spanje. Zavolo toga so v časi sprtoletnoga enakonočja prirejali ceremonije z muziko ino plesom, naj ga zbidijo. V ednoj grčkoj pripovedki je sprotolejtje simbol povrnejnja žitka, šteroga so k tomi prispodobno svetili. Krščanski vüzemski praznik je prejkzeu ništerne običaje iz poganskij časov, je napuno s krščansko vsebino, večinoma je pa povezani z židovskim svetkom, šteri se imenüje pasha, ali židovska velka nouč. Tou je čas, gda se Židovje spominajo izhoda iz Egipta, gde so živeli v robstvi. Te dogodek obširno opisuje Drüga Mozešova kniga, štera se za volo toga imenüje Exodus – vöidejnje tö. Svetek pashe trpi pri Židovaj osem dni, gda se postijo, jejo nekvašeni krü. Če ga primerjamo s krščanskim svetkom, leko vidimo, ka je Jezuš Kristuš ranč na predvečer pashe biu razpeti na križ, na den po pashi pa je goristano od mrtvih. Velka nouč (vüzem) je torej svetek, na šterom so povezani stari poganski običaji s krščansko vöro. Zadnji keden pred vüzmom, obednom najvažnejši keden cerkvenoga leta, se imenüje velki keden. Tou je keden velke žalosti ino hvaležnosti za lübezen, ka je Boug telko pretrpo za nas. Tou je keden, gda se zavalimo za odre
šitev od grejov. Tou je keden razmišlanja vsakoga človeka nad svojim križom, šteroga je mogo vzeti na sebe. Velki keden se začne s cvetno nedelo, na šteroj se krščanstvo spomina zadnjij dnevov Jezušovoga žitka na Zemli. Spominamo se na palmove vejke, na rouže, štere so lidge od radosti potrousili po pouti, po šteroj je Jezuš Kristuš ousvetno prihajo v Jeruzalem. S cvetno nedelo se začnejo priprave na Velko nouč. Te den je židovski narod svetiu pasho, spomin na osvoboditev od egiptovskoga robstva. Ob prihodi Jezuša Kristuša v Jeruzalem so ga razglasili za krala nebes ino Zemle. Ali on je nej za tou prišo v Jeruzalem, ka bi ga razglasili za zemelskoga krala, nego za tou, naj za nas trpi, merje, ino s svojim goristanejnjem premaga smrt. Velki četrtek nas spomina na Jezušovo zadnjo večerjo s svojimi apostoli, na šteroj so ga ovadili ino po tistom bujli. Velki petek je den najvekše žalosti, ar je te den Poncius Pilatus dau Jezuša Kristuša mantrati ino razpeti na križ. Te den posvetimo spomini na Jezušovo trplejnje ino smrt, tou je den, na šterom se postimo, gda se ranč zvonouvje ne oglasijo. Velka sobota je den čaščenja božjega groba, gda z molitvami ino postom čakamo na njegovo goristanejnje. Oltari so nej prestrejti s prtom, nej so okinčani z roužami, oltarske slike so dojpokrite, samo križ je videti. Vüzemska nedela je radostni svetek, ar je te den Kristuš goristano od mrtvih ino odišo je vu nebesa. Na Jezušovo goristanejnje, na njegvo pout, štero je sprehodo za nas, nas spomina vsaka nedela tö. Zato je mrao ino goristano, ar bomo mi tö, njega nasledüjouč, po etoj pouti prišli do večnoga žitka. »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn.11, 25-26) 
Suzana Guoth 
2 





Končno Slovenski dan na monoštrski šoli 


V četrtek, 2. aprila, je v avli 
Osnovne šole Istvána Széchenyija, z začetkom ob 16. 

uri potekal Slovenski dan. Namen prireditve je bil seznaniti starše bodočih prvošolcev in vse zainteresirane z možnostmi učenja slovenščine v 
monoštrskih šolah oziroma prikazati različne dejavnosti v slovenskem jeziku, ki so sestavni del pouka. Predstavljene so bile tudi različne dejavnosti, ki so jih učenci deležni, če se odločijo za učenje slovenščine. Udeležence prireditve so s kratkimi nagovori pozdravili direktor združenih monoštrskih šol Tibor Pénzes, oba predsednika slovenskih organizacij, Jože Hirnök in Martin Ropoš, ter državna sekretarka Ministrstva RS za šolstvo in šport Alenka Kovšca in vodja narodnostnega oddelka na madžarskem Ministrstvu za šolstvo in kulturo Ana Simon. 

Državna sekretarka je v svojem govoru poudarila, da bi 
bilo zelo pomembno, da bi 

slovenščina v Porabju ponovno zaživela, v prid tega pa je zagotovila vso pomoč ministrstva. Svoje misli je zaključila z dvema madžarskima bese
dama mostovi (hidak) in pa ne vem (nem tudom), s katerima je zaželela, naj si ustvarjamo čim več mostov in naj bi bilo v naši komunikaciji čim manj besed ne vem. Gospa Simonova je tako kot državna sekretarka obljubila vso možno podporo Porabskim Slovencem. Bila je prepričana, da se splača učiti slovensko in se splača ohraniti lastno identiteto in to prenašati tudi na otroke. Program so si iz Ljubljane poleg Alenke Kovšce ogledali še Vesna Gornik iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Veronika Pirnat z Zavoda za šolstvo in Roman Gruden z Ministrstva za šolstvo in šport, z madžarske strani pa poleg Ane Simon še Janja Horvat s šolskega ministrstva in Agota Kállay z Inštituta za razvoj in posodabljanje šolstva. 

Začetnim kratkim govorom je sledil program malčkov iz monoštrskega vrtca in sku-pin iz osnovnih šol, ki so nastopile s slovenskimi pesmimi, plesi in kratkimi igrami. Možnosti študija v Sloveniji oziroma možnosti zaposlitve po končanem študiju sta predstavila diplomanta, ki sta končala v Ljubljani, Dušan Mukič in avtorica članka, 
Nikoletta Vajda. Program se je zaključil s sklepnim govorom svetovalke za porabsko šolstvo Valerije Perger, ki je na kratko predstavila svoj priročnik za starše, Slovenščina kot priložnost za vašega otroka, v katerem so navedene vse osnovne informacije o 
možnostih učenja slovenščine v vrtcu, osnovni in srednji šoli, predstavljene pa so tudi številne zunajšolske dejavnosti za otroke, ki se učijo slovenski jezik. Gospa Pergerjeva je opozorila na to, da je dvojezičnost vedno vrednota, ne pa dodatna obremenitev za otroka. »Dvojezičnost v narodnostno mešani družini je lahko zelo zanimiva spodbuda, če vsak starš govori s svojim otrokom svoj jezik,« je menila. Na koncu prireditve so si udeleženci lahko ogledali razstavo, ki so jo s fotografijami o raznih šolskih oz. zunajšolskih 

dejavnostih pripravili učenci. Starši oz. vsi zainteresirani pa so lahko zastavljali vprašanja ravnatelju in učiteljem v zvezi s slovenskim poukom. Dopoldne je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru potekal drugi delovni sestanek Krovne šolske ko
misije Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave, katerega so se ob članih komisije udeležili tudi predstavniki obeh ministrstev ter predstavnica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. (Več o tem v naslednji številki.) 
Uspešnost prireditve bomo lahko potrdili po 20. aprilu, ko bodo starši svoje otroke vpisovali v šolo – upamo, da k slovenskemu jeziku. 
Nikoletta Vajda 



Porabje, 9. aprila 2009 

3 

Kelko narodov, telko šeg – 11 



Ne v’vedi nas v izkušenie 
V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. 
z vörov pa šaulami spravlale. Stau lejt kisnej so mesto »ilirskoga« gezika pisali že v pravom bolgarskom geziki, pa ga nücali v cerkvaj pa šaulaj tö. Če so se rejsan Bolgari vkraj držali od neprijetalov Habsburški casarov, so v revoluciji leta 1848 stanili na stran madžarskoga naroda. Dosta 
je je v vojsko nutstaupilo, civilno bolgarsko lüstvo pa je pomagalo sodakom z gvanti, penezami, krmov. Avstrijci so deset Bolgarov na smrt 

osaudili. V avstro-ogrskoj monarhiji sta eške dva bolgarska poslanca v madžarskom parlamenti tö delala. Gda se je prva svetovna bojna začnila, so Bolgari napravili svoja drüštva v Budimpešti, Pécsi pa Miskolci. V tej so probali zdrüžiti gezerolejtno bolgarsko tradicijo pa želenje za moderno civilizacijo. Tau je nej leko bilau, ka je par gezero lidí v tom cajti prišlo iz tiste Bolgarije, štera je že petstau lejt pod Törki bila. Nauvi Bolgari so bili zvekšoga vrtnarge (kertészek), šte
ri so dosta nauvoga pripelali v vogrske gračenke. Bolgari so na svoji gračenkaj že pred štiristau lejtami pauvali gra, dinje, tikvi, aubrike, lük, česnek, petrožo pa šalato. Tau so jim zvekšoga pripelali Törki iz Ažije, prpeu so dobili iz Merike. Pred dvejstau lejtami so prej ništerne fajte prpla ranč Bolgari prinesli na Vogrsko. Njino najbole erično gesti je šalata »šopska« iz aubrik, paradajsa, lüka, česneka pa birkečoga sira (juhsajt). Od leta 1860 je celau dosta bolgarski vrtnarov prišlo v okaulico Budimpešte na bejdvej strani Donave, na zemlé, gde so blüzi potoki tekli. Na začetki stoletja je je kauli Budimpešte že 12 gezero bilau. Po drügoj svetovnoj bojni so na Vogrskom začnili rüšiti drüštveni, samoupravni pa kulturni žitek Bolgarov. V njinoj matični domovini so steli, ka aj bi je s kem več »nazaj« poslali. K sreči so tau vogrski partneri nej dopistili. Predsednika Drüštva vogrski Bolgarov pa 530 drügi Bolgarov so leta 1948 kak kulake odpelali. Gnes je eden najvekši svetkov Bolgarov 24. maj, Den slovanski knig, bolgarske kulture in šaul. Na te den dojdejvajo bolgarske organizacije vence na spomenik svetoga Cirila in Metoda v Zalavári. Drügi svetek je 14. februara takzvani »Trifon Zarezan«, gda svetijo patronuša vinogradnikov, krčmarošov pa vrtnarov. Na »Dimitrovden«, gda geseni zgotovijo z delom, verti raztalajo tisto, ka so pripauvali, odali. Za nauvo leto z vejčicami mlatijo lidi, naj zdravi pa srečni baudejo. 21. januara svetijo »Babinden«, den veški bab, štere pri rojstvi pomagajo. Marec je prej mejsec žensk, šteri je posvečeni ženskam, té v tej štiri kednaj ne smejo nika delati. Če bi delale, bi jim »baba Mart« nej dala moči za delo v cejlom leti. Na Gjergjovden, 
6. maja zabadajo agnjece pa cejla ves vküper gej. Najbole erična bolgarska skupina na Vogrskom je Folklorna skupina »Martenica«. Leta 1997 so bili najbaukši na Svetovnom folklornom festivali na Španjolskom. Plešejo horo in račenico. Horo se pleše v kraugi, ali na lejvo ali na pravo ali v ednom mesti. Plešejo ga pa v redej tö. »Račenik« je dugi vacalejg, šteroga plesci v rokaj držijo, gda v pari račenico plešejo. Po statistiki iz leta 2001 je na Vogrskom kauli 1400 Bolgarov. Njine organizacije brodijo, ka je v našom rosagi 6-7 gezero geste. Bolgarska manjšina žive raztraušeno pa je nej homogena, če gledamo njeno šaulanje, delo ali rojstno krajino. Med njimi so gvüšno najbole erični vrtnarge, več takši migrantov pa tö geste, šteri so samo v 40-i in 50-i lejtaj 20. stoletja prišli na Vogrsko. 
-dm
»Ne vpelaj nas vu sküšavanje,« -pravijo Bolgari, gda molijo Očanaš v svojoj pravoslavnoj cerkvi svetoga Cirila in Metoda v Budimpešti. Zidino so sami zozidali leta 1931 pa je eške gnes edna 

sama bolgarska cerkev v cejloj Srejdnjoj Evropi. Na zemlej zgodovinske pa gnešnje Vogrske živejo že edenajset stoletij Bolgari, šteri so v ovaški cajtaj pa zavolo ovaški cilov prišli v naš rosag. Oprvin so se Vaugri kauli leta 800 srečali z Bolgari, gda so je té na svoji grajncaj večkrat zagnali. Bolgari so napravili paut soli, po šteroj so iz Karpatski brgauv pelali domau sau, štera je v tisti cajtaj skoro telko vrejdna bila kak zlat. Vogrski krau Ludvik Veliki (Nagy Lajos) je leta 1365 za kračiši cajt prejkvzeu söverno Bolgarijo pa tá poslo bošnjaške frančiškanske barate, ka naj bi lüstvo v katoličane prejkobrnauli. V tresti dnevaj je 200 gezero Bolgarov gorvzelo katoličansko vöro. Gda so Törki sledik tau zemlau prejkvzeli, so Bolgari raj zbejžali na Vogrsko, gde je krau samo katoličanom zemlau dau. Bolgari so mogli kak razloček od pravoslavne vöre na priliko vörvati v tau, ka je Sveti Düh od Očo pa Siná, nej samo od Očo. V bolgarskom varaši Vidin je tau tomačilo pet baratov, čemerno lüstvo pa je dva bujlo, tri pa v Donavo ličilo. Frančiškanski barati so pri mešaj nücali svoj rovački gezik iz Bosnije, bolgarsko paversko lüstvo je tau nej cejlak razmelo, tak je v liturgijo vsigder več bolgarski reči prišlo. Tak je grato takzvani »ilirski« gezik, šteroga so z latinskimi literami Bolgari na Vogrskom eške dugo nücali. Pred Törki sta v naš rosag pribejžala dva sinauva slejdnji bolgarski carov tö, šteriva sta kisnej od tec rabuko prauti Osmanom organizerala. Dosta Bolgarov je v tom cajti iz županije Keve odišlo na otok Csepel (sziget), v vesnico Keve, štera je samo kisnej, gda je že več Srbov tam živelo, dobilo ime Ráckeve. Gda se je Törkom leta 1683 nej prišikalo prejkvzeti Beč, so je začnile katoličanske vojske vözaganjati iz Vogrskoga kralestva, v Bolgariji pa so tri rabuke vövdarile. Tem je Sveta liga nej mogla pomagati, zatok so Bolgare krvavo dojspotrli. Te je na Vogrsko pribejžalo kauli 

20.000 Bolgarov v 80 vesnic. Dosta je je prišlo v Pécs tö, zvekšoga so bili bautoške. V 18. stoletji so Bolgari na Vogrskom osemnajset knig vödali, štere so se zvekšoga 

Porabje, 9. aprila 2009 

4 





Držinske štorije (12) 

Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. 
Pa sam sama ostala 

»Devet pa pau lejt sam živela v Meriki, v varaši Bethlehem. Navekša sam sama bila doma, zatok ka je moj mauž kamion vozo pa je dva pa tri dni bijo na pauti. Vozo je po cejloj Meriki od Meksikona do Dalasa, od Chicaga do New Yorka. Tau je dobro bilau, ka je tistoga ipa že bijo mobilni telefon pa me je on vsikši den 
gorazvau. Te sam merna bila, ka sam znala, gde ojdi. Pa tau je sreča bila, ka je šaugorca mejla (h)cer pa sina, pa ona sta že tö familijo mejla. Gnauk smo k enoma šli, gnauk k drugoma, gnauk so tü držali rojstni den, drgauč tam. (H)či od šaugorce je mejla šest mlajšov, tau je že sama velka držina bila. Tjelko žalosti me je dosegnilo doma v mojom žitki, telko veseldja sam mejla tam. Lejta so brž letejla, edno za drugim. Gda je mauž v penzijo išo, je pravo: ’Nemo duže delo ranč eden den nej, končam. Telko lejt sejdati v kamioni, mi je dojšlo. Moje čonte so trde, zdaj ščem živati, ka mo po svoji nogaj ojdo pa je nüco. Šli mo tanazaj v našo rojstno ves, pa mo tam živali tak dugo, kak nam Baug dá.’ Doma v Sakalauvca je naš ram že gotovi bijo, v Meriki smo vse vred djali, 
ka je trbelo, se spatjivali pa šli domau. Gda smo domau prišli, smo küpili pohištvo (bútor), ka je v ram eštje trbelo, pa smo si vse zriktali. Najbole so moji mlajši veseli bili pa moji vnuki, ka so »mamo« nazaj dobili. Ka je pa cejla držina vtjüper. Moža so tö vsi radi meli, so ga za »papa« zvali. Tau sam malo strauto (strah) mejla, ka se Baug vari, nedo poštüvali, zatok ka je on njim samo eden lüdski človek bijo, nej pravi oče. Kakšni pet lejt je on zdravi bijo, smo ojdli tüta pa tamta. Doma v vesi k meši, če je pa kakšen bal bijo, je ešče pleso tö. Rad je pleso pa spejvo. Je veseli bijo, ka je pá doma, ka je 42 lejt tak na lüdskom bijo. Tau ga je trno veselilo, ka je edni par padašov z njegvi mlašeči lejt eštje tö živalo. Za pet lejt se je pokazalo, ka 22 lejt sejdati v kamioni je nej zdravo. Njegve nogé so več nej takšne bile, kak bi mogle biti. 
Nej je mogo dosta ojdti. Če je petdeset mejtarov išo, ga nogé več nejso nesle. Te je že več sejdo kak ojdo. Smo ma tjüpili eden takšni stolec, gde je naletja sejdo. Išo je zatok tavö na luft pa par mejtarov je šarugo, dapa tau je vse malo bilau. Doktor je ojdo k nam vsakši tjeden, ga je pogledno. Dja tak mislim, ka bi on mogo protezo dobiti, dapa tau je nej dau vöpovedati, ka de un v špitale išo. Dja sam dobro tjüjala, on je dober apatit emo pa pivo je tö rad pijo, te so pa kile gora šlé. Gnauk ma je nika lagvo gratalo, so ga odpelali v špitale pa so ma 12 litrov vode vkrajpognali. Njegvo srcé je že žmetno bilau za takšno krepko tejlo. Potistim je kakšni dvej leta dobro bilau, vrastvo je nüco, ka ma je vodau vkrajgnalo. Vsigdar sam ma pravla, 
človek, skrb se mej, neštjem od drügim pa devica (vdova) ostati. On se je te samo smejau pa mi je pravo, vej pa če me kaj bešejktiva, dun nemo miro. 1999. leta sva iz Merike domau prišla pa augustuša 2005. leta je mrau. Tau bi si nej mislila, ka eden človek tak naletja leko mrdjé. Zazrankoma, gda je pau pet bila vöra se je prebüdo, ka je cejlo nauč spau, pa mi je pravo, ka 
ma je nej dobro, naj dem z njim na WC. Gda sam ga nazaj v postelo pelala, me je vodau proso, pa naj prej led notra dejam, ka je žeden. Tisto je spijo pa si nazaj lego, dja sam pa šla po zeta, naj doktora pozové, ka je papana lagvo. Za dvajsti minut je doktor tam bijo, ga je pogledno pa pravo, ka več nejga žitka. Nika je nej trpo, oči je zapro pa je že na drugom svejti bijo. Meni je trno strašno bilau. Osemnajset lejt sva vtjüp živala. Pa obadva moža sam tak brž zgibila. Zdaj sam že štrto leto pa devica. Tau je sreča, ka sam doma pri (h)čeri. Če bi v Meriki ostali pa bi se z njim tau tam zgodilo, ka bi delala sama v lüdskom (tujem) svejti. Če mi Baug eštje kaj žitka dopisti, sam dun med svojimi mlajši.« 
(konec) 
Zapisala: Ema Sukič 


Porabje, 9. aprila 2009 

5 




Prvi küjarski tečaj za moške v Čepinci 

Kak pravijo, nigdar ga nej bilau, pa če de, te tö nede dugo stau. Tau na leseni špajert pravijo, dapa mena je najprvin tau napamet prišlo, gda sam čüjo, ka v Čepinci küjarski tečaj (tanfolyam) baude za moške. Par kednauv sam čako, ka s tauga baude, pa edno soboto večer sam je po
gledno, kak küjejo, če sploj ešče küjejo. Gda sam na dvera notrastaupo, ešče sapa mi je stanila, pa nej samo za volo velkoga spara. Cejla künja je puno moškov bila, edni so župo küjali, drugi so mesau kreda dejvali, tretji so pa nišo pecivo pekli. V velkom spari sam komaj najšo Hermana Ostriča, vodjo küjarskoga tečaja. 
• Kak je prišla ta ideja, ka te meli za moške küjarski tečaj? 
»Ženske so tüdi mele že eden tečaj, pa te mi moški smo se gnauk pogučavali, ka bi bilau, če bi drugo paut za moške meli. Etak bi se te oni tö malo navčili küjati. Vö smo djali vabilo, pač če stoj ške, naj se javi.« 
• Pa glasili so se? 
»Nej na dugi že dvadvajsti ji je bilau, šteri so se javili. Tau je nej za vörvati bilau.« 
• Ka vse se včijo na tečaji küjati? 
»Tü se vsefela küja, župa, glavna jed, priloga, šalata, nikša sladica, pa enolončnica. Vsakšo soboto drugi menü mamo.« 
• Ka je cilj tečaja? 
»Cilj je, naj se moški nika navčijo küjati, zato ka na začetki nejso znali nika. Nejso znali, ka voda mora zavreti, pa samo potistim se testau notra dene. Oni so na začetki v mrzlo vodau notradjali, pa še dosta vse kaj tašoga je bilau. Zdaj pa že dosta vse kaj znajo sküjati. Znajo frigaš (pržiganco) naprajti, ka so sploj nej znali.« 

• Doma tü probajo, ali samo tü küjajo? 
»Tü probajo, tau zato znam, ka me zmejs pozovejo po telefoni. Pa te me spitavajo, kak tadala, če veznejo. Gnes mamo devetič pa zadnjič te tečaj. Drugo soboto pa baude zaključek. Te vsakši leko povabi ženo, kolegara, prijatela ali koga štje, pa te sküjemo za vse.« 
• Ti si küjar? 

»Ja, ge sam vönavčeni küjar. Delo sam v Moravcaj v Termaj, zdaj pa v Soboti v künji, na šauli. Tau je strojna poklicna pa gimnazija.« 
• Težko je bilau küjati včiti moške? 
»Prvič pa drugič je malo tak bilau. Dapa zdaj so se že fajn preklopili.« 
• Material za küjanje sto prinese? 
»Tau ge prinesem. Na začetki smo denar vküppaubrali pa s tauga se tau plače.« 
• Je taši „küjar” med tejmi, šteri se včijo, ka bi leko re-den küjar grato? 
»Je taši, šteri bi se leko navčo, če bi ešče dvakrat tak skaus šeu, kak zdaj, bi znau marsikaj sküjati.« 
• Ka so najbole težko sküjali? 
»Vejn gda smo Prekmursko gibanico delali, zato ka je tau vlečeno testau. S tejm so meli malo probleme.« 
• Ka delate z menüjom potistim, ka se sküje? 
»Dva ideta, ka zgoraj mizo pripravita, potistim pa vsakši ka küja, drugim postreže, pa se poskusi. Potejm štirje, šteri so dolaučeni, künjo spucajo pa posaudo zaperejo. Zato ka tau se tö vcujdrži k küjanji, ka se künja spuca.« 
• Kak se odlaučijo, sto ka de küjo, gda menü v rokau dobijo? 
»Tau ge raztalam, potistim pa te dem skaus pa pomagam njim, če trbej. Istino, na papiri vse dola majo spisano, dapa tau zato tak nede, če kaj prvič küjaš. Sprvoga je ešče tau problema bila, ka pomeni »malo žlico« pa »velko žlico«. Vsak keden se menjavajo, gnauk župo, gnauk šalato, pa te tak dejo v kraugi, tak ka vsaki se mora vse včiti küjati.« 
• Tej vaši küjarge dobijo kakšen dokument od tauga, ka so končali te tečaj? 
»Dobijo papir, pečat pa pod-pis, ka so napravli kuharski tečaj.« 
• Stanko Grebenar, s čim se tak fejst mantrate? 
»Mejšo sam, snejg (tojásfehérje) sam delo. Dugo se mi je nej v snejg vrglo, pa sam dugo mogo mejšati.« 
• Kak ste se vzeli za te tečaj? 
»Tau je razpis biu, pa te sam se javil. Dobro je, ka malo vküppridemo pa se malo šalimo. Pa mam volo za tau, ka bi küjo pa peko. Zdaj smo že devetič vküper. Človek s papira dolaprešte, ka piše, pa te probamo sküjati pa spečti. Dostavse smo se navčili že. Etak mo te doma znali že küjati.« 
• Ka je bilau najbola težko sküjati? 
»Vejn tašo nej bilau, zato ka do tejga mau smo ešče vse sküjali.« 
• Pa leko se je pogelo tö? 

»Ka smo sküjali, tau smo do tejga mau vse pogeli, vse je žmano bilau.« 
• Ka pravi žena k taumi? 

»Nika se ji nej trbej bojati, zato 
ka ge vcuj k špajerti nemo se truco, ge njeni špajert nemo vkrajdjemau.« 
• Zaka je dobro na te tečaj ojdti? 
»Interesantno je, ka sam vcujstaneš pa küjaš. Dobra je drüžba, malo se hecamo pa zabavamo. Gda domau prideš, te pa vcujstaneš pa sam probaš küjati.« 
• Te recepte, ka ji dobite pa küjate, si doma takladete? 
»Mam vse recepte, ka smo do tejga mau küjali. Tak tri, štiri sam že probo sam doma küjati, pa je vse vredi bilau. Mena je te tečaj sploj dobro prišo, zato ka nejsam oženjeni. Zdaj, če kaj si poželim, te vcujstanem pa sküjem.« 
• Pecivo tö spečete? 

»Pa probam, samo tau je malo bola aklavo, zato, ka skrb moraš meti, nej ka bi ti gorikzgorelo.« 
Hvala za pogovor, dober tek vam želim. 
Karel Holec 



Porabje, 9. aprila 2009 

6 

Milan Vincetič 


Petnajsta štacija 
Vsakšo leto je priprdo z pogučavala z rokami, sva se z na pasijoni kak cotaša,« je so prišli na rano mešo, so po-je oči, či gli sam joj dopovedanouvim kadettom. Zatou se vsakšim dnevom bole razmej-razgrnila dugo laneno plat-čakali na cerkvenom dvouri. vo, ka tou samo tak vövidi, pa je postavlo kak kokoutek, ka la. Sedela sva vöni na kloupi no, iz šteroga de nama zašila Zvonouvdje so kukli sveteš-tüdi krv je samo rdeča farba. so v Švajci avtoji bole fal kak pa obračala knigo s kejpami, male djankice, ar v tistom časi njo, lidgé v indašnjij nošnjaj, Za par minut je križ že stao: eti kolbasi, pa tüdi zatou, ka na šteri je bilou z velkim na-ešče nejso nosili lač. štere si leko vido samo v ka-na njom je viso Flori, bijo je se friško naveliča edne farbe. pisano: Genve. S prstom na tekizmi, so se zbejrali okouli čista takši Trpejči kak na raz-Tou leto je meo kadetta farbe kejpaj sva potüvala po vilicaj Bila je že trda kmica, gda bander, par čarnij žensk je petji, celou gospoud püšpek je mlejčne kave, če pa si stoupu do jezera, štero je zgledno-se je pokazo: sesedno se je začnilo prebejrati rožni vej-skleno roké, čarne ženske pa malo bliže, se je spodi ešče vid

nec, pevci na ko-so začnile kak vrane, žalostni la lanska plava farba. Pa tüdi 
uri pa so začnili del rožnoga venca. duge lasé je meo vsakšo leto 
spejvati nouto o Te pa – kak zakunjeno – se je drüge farbe, kak tüdi keco, 
tom, kak je naš zgoudilo: vsi smo bili tak zavštero je skouz pomali motao 
Gospoud vstano zeti s pasijonom, ka nejsmo na prste. 
od mrtvih, mi pa vpamet vzeli žmetnoga obla»V Ženevi (Genf) čas ne stoji 
se mamo zatou ka, šteri je že od zazranka nakak eti,« je brblo, »če si tam 
veseliti. strejgo, ka de posegno zmejs. nej vsakši den ovakšen, sploj 
»Aleluja, aleluja Pa nej samo tou: nebou je ne vejo, ka sploj živéš.« 
…« sva kcoj popej-naidnouk preklala gronska Nišče neje znao, ar je deklini
vala oba, ona pa strejla, ka se je narod razbejžo ca Babette, štero smo vsi zvali 
je medtem vörno kak popardjene mravle. Babika, njegva prava čer ali 
držala svoj mali, Najbrž se je fejst bojala grmsamo čerka lübe Anabelle, 
z bejlim prtom lence, ar me je, če gli je bila štere kejpec je meo tak v toš
pokriti, žegenski drouvna kak vrabel, kak völini kak v kadetti. 
korblek. ter povlejkla za sebov. Stala »Gli pravi čas ste prišli, ar se v 
Gda se je vdrügič sva pri stranskom oltari, cejnašoj fari za vüzen pripravla 
oglasilo v törni, la je trepetala, ar grmlenca velka paradija,« je zasijao moj 
se je začnilo: naj-neje enjavala, gda pa se je vö oča, »naš gospoud ščejo po
prle se je prikazo zlejalo, je pomali segnola v staviti ob dvejstoletnici naše 
velki križ, šteroga korblek. cerkve svejti pasijon …« 
si je brez drüge »Je te demande, mon ami, ac»Pasijon?« je zazino kak zmej
pomouči naložo cept ce cadeau, «*** mi je prešani. 
na pleča. Vido dala zlato čokoladno jajce. »Ja, živi Križov pout, najšli 
sam, kak je Flori Od sreče sam jo mogo küšniti so stare knige, gde stoji, kak 
stiskavo zobé, na čelo. tou mora vövideti. Znate, Flo
moj oča, šteri je »Tou je petnajsta štacija, Mati ri, komaj smo se vas včakali, 
špilo rimskoga Boža, nebo ga je vzelo,« so ar …« 
soldaka, pa ga medtem začnile čarne žen»Ka mo ges Zveličani?« se je 
je kcoj gnau pa ske opletati okouli püšpeka, poškrabo po keci. 
majüto z bičom, müva pa se nejsva mogla na»Zakoj pa nej: velki ste, duge 
šteri je meo že-čüditi velki boži dogi, štera je lasé mate, pa keco tüdi, pa lo kak mordje, se stavlala v kak žakeu, pa spüsto glavou lezne bumbleke. Vsakšnih začnila rasti z mesta, gde je tüdi krepki ste zadosti, pa tüdi živalskom vrti pa se smejala med roké. par stopajov je pasijon stano, stao prazen križ. križov lejs je süji, štacije pa so opicam, štere so skakale po »C’est comme ça, mon Flo-školnik pa je oznano, kelko »Gvüšno je po njoj odišo na na peden vküper …« drevdji. ri,«** ga je pocuknila Babika. štacij Križovoga pouta je ešče ovo njuvo petnajsto štacijo,« Če gli Babika neje razmejla, je »Tüdi Flori je ena velka opica,« »Ka pa je ešče najüjše, mali, do križanja. sam ji dopovedavo, pa me itak vpamet vzela, ka Flori ne se je čemerila moja mama. tvoj oča de me mogo mlatiti z Moj oča neje meo potrplenja, neje razmejla, kak nejso nigvej, ka bi, zatou ga je prijela »Ges bi ma na krijž obejsila bičom …« neje mogo k sebi. gda pa je Flori čista omago, dar mogli razmeti, kak sta proseče za rokou: ešče brano, ar je eti za nous »De vas za istino, bači Flori, pa že drügič spadno pod kri-naednouk samo sfalila, meni »C’est comme ça, mon Flori, á vlejko dosta dekel.« ali pa samo tak?« žom, ma je nekšna rouka po-pa je ostala samo Babikino cause de cela, je te demande, »Do ga, rejsan, kak Ježuša, »Župnik so pravili, ka do prišli dala roubec. čokoladno jajce, štero ešče fais ce pour moi!«* pribili na križ?« sam zdigno na pasijon sam gospoud pü-Babika me je dregnola, v gnesden nesem na vsakši vü-
Tüdi ges sam vkrijž ponouvo oči. špek, zatou me že zdaj strou-meni pa je vse zastanilo: bila zem svečat. za njou, ona pa se mi je po-»Nej za istino, pa itak, sinek si, če …« je moja mama. Gda se je obrsmejala, ar sam znankar vö moj,« se je obrnoula k mašini »Na konci de vse zglednolo noula, je mejla smilečno lice *Tak je pač, moj Flori, zatou spüsto vsakšo drügo rejč. za šivat, ob šterom je prese-kak Boži čüdež, bači Flori,« svete Veronike, ka je pridalo te prosim, ka tou napraviš za
dejla vöre pa vöre, ar je mogla sam pristoupo, nej ka bi vpa-Floriji ešče več mouči. volo mene! Tisti čas, ka se je cejla fara za očo zašiti gvant, kakšnoga met vzejo, ka so ma že vküper Gda so prišli na Golgoto, mali **Tak je pač, moj Flori. pripravlala na pasijon, je bila so nosili rimski soldaki. odišle oči. brejgec, so ga pribili na križ. ***Prosim te, prijatel moj, pri nas. Če gli sva se največ »Pa tüdi vüva ne moreta biti Skoron vsi tisti, šteri Stala sva pouleg, zakrivala si vzemi té dar! 
ilustirala: Mateja Jakopič 
Porabje, 9. aprila 2009 

7 



SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej 
kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj 

se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… 


SPATI PA LI SAMO SPATI 

Na toum svejti je tak gé, ka se vse nin začne pa se vse nin skonča. Zato je vsikša živa stvar büdna pa snena tö. Pa je pri srakaj ranč tak. Gda spijo, te spijo, gda se pa prebidijo, po tistom ne spijo. Po tejm, gda gora stanejo, se brž začne njivo srakanje, njivo raščanje. Depa, ka se zgodi, če se nikak neškejo prebiditi? Ja, po tejm je tak, kak se je zgodilo sraki Črnimlaki. Biu je den kak vsikši drugi. Sunce je že zemlou gor segrelo. Srake so brž po tejm začnole gizdavo srakati. Kak bi pa ovak, če je pa sunce bilou kak velka zlata krugla. Vsikši pa vej, kak srake zlat rade majo. Pa kak povejdano, raščale pa srakale so, kak ma biti. Depa med njimi je nej bilou srake Črnemlake. Kak bi se eške njivo raščanje čülo, če bi z njimi srakala eške una? Čülo bi se od Pešte pa ta daleč do Lublane. Njoj pa je nej bilou. Nikak njoj je nej bilou. Sunce se je že zdignolo visiki, visiko, una pa je tadale cejla snena bila v svojom gnejzdi. Nikše vole je nej mejla gizdavo srakati koulivrat. Pa kradnoti tö nej. Samo bi spala pa li samo spala. Tou so njene pajdaškinje za eden čas vpamet vzele. Tou, ka je una nej z njimi. Ranč zatoga volo so začnole najbole na glas lejtati više njenoga gnejzda. Una, sraka Črnamlaka, pa nika. Kak bi je sploj nej bilou na toum svejti. Pa so njene sestre srake začnole eške bole na glas raščati. So začnole eške bole divdje lejtati kouli nje. Una pa nika pa li samo nika. 
- Leko je betežna gratala, je migalo velko srako. 
-Sraka Črnamlaka je nigdar nej betežna, je prajla mala sraka. 
-Če je nej betežna pa geste nikšna druga baja, si je brodila mlada sraka. 
-Sraka Črnamlaka nigdar nema nikšne baje, je na tou prajla stara sraka. Sraka Črnamlaka je pa nej prajla vcejlak nika. Samo se je v svojom gnejzdi vövtegnola, zazejvala pa tadale spala. Kak bi na toum svejti nika nej bilau, kak bi go na toum svejti nika nej migalo. Samo je škela spati pa li samo spati. Srake pa je vse vküper začnolo eške bole mantrati. 
-Kak naj raščimo, kak naj srakamo, če pa nega bole krepkoga srakinoga glasa, se je trousila nej najbole glasna sraka. 
-Vej do se pa zatoga volo srake iz druge krajine iz nas norca redle, se je eške bole trousila ranč takša druga sraka. Ja, takše nevoule so mele zavolo srake Črnemlake. Takše nevoule so mele zavolo toga, ka njim je faliu njeni krepki pa gizdavi glas. Kak naj se njivi glas sploj čüje od Pešte pa vse do Lublane? Vej se pa ranč ne čüje do Andovec pa prejk do Dolejnec! Eške dugo bi se tak lagvo čülo, če bi si nej edna od nji zbrodila kaj trno čednoga. 
-Kak smo zabite! Vej pa trbej jo naprajti za nevoškeno. Po tejm te vidli, ka bou. 
Tak nagnouk so se začnole srake med seuv na glas koriti, stera je kaj najboukšoga vkradnola. Sraka Črnamlaka je najprva gore oprla edno okou pa malo po tistom drugo. Več je nej bila tak snena kak točkar. Pa kak ji je bole poslüšala, je bila vse menje snena. Kak bi pa ovak bilou? Kak bi pa ovak bilou, vej pa una najboukše kradne! Tou vsikši vej! Nagnouk je gratala tak nevoškena, ka se druge srake tak naprej nosijo s svojim delom. Kak pa si tou sploj brodijo, ka une boukše pa bole na velke od nje kradnejo? Več je nej bilou spati pa li samo spati. Nagnouk je grata-lo vcejlak ovakšna. Tak je začnola raščati, tak je začnola srakati, ka naj si une nika ne brodijo po svoje. Vsikši vej, ka je una najboukša v vsikšom srakinom deli. Zdaj pa je rejsan gratalo takšo raščanje, ka se je čülo eške dale kak do Pešte pa Lublane. Takšo raščanje, kak tiste dneve, ka so lidge brodili, ka bou velka povouden. Po tejm so večer bile srake vcejlak srečne. Trüdne so brž zaspale vsikša v svojom gnejzdi. Samo sraka Črnamlaka je tadale raščala v nouč. Kak bi pa ovak bilou, vej pa je una najbole srakasta sraka. 
Miki Roš 
Velikonočni pirhi so simbol rojstva 


Barvanje pirhov z naravnimi barvili 
Jajce je prastar simbol za ro-najprej pol ure namakajte v obarvani do želene intenziv-če čebule. 
dovitnost in ponovno prebu-kisu. Ta bo naredil še najbolj nosti (lahko pustimo tudi čez Zelena barva: list koprive, 
jenje življenja v pomladnem trdno lupino dovolj mehko, noč). list bezga, špinača, zelena sočasu. Že od davnih časov so da bo vsrkala barvo. Rumena barva: cvetovi kami-lata. 
mnoge kulture povezovale Da pridobimo barvilo, mora-lice, cvetovi bezga, list breze, Modra barva: sok bezgovih 
jajce z univerzumom. Jajca so mo rastline najprej dobro pre-trava, list hrena, preslica, kur-jagod, rdeče in črno grozdje, 
barvali in dekorirali že Rimlja
rdeče zelje. ni, Perzijci in Kitajci. Uporab-
Pirhi z vzorci: Če želimo, da ljali so jih tudi v praznovanjih 
bodo na pirhih razni vzorci, pomladi, kjer so simbolizirali 
lahko to dosežemo tako, da ponovno rojstvo življenja. Ob 
na pirhe namestimo vzorec pojavu krščanstva pa je pri
(recimo razni cvetovi, peterčelo jajce bolj kot prebujenje 
šilj, trava…), pirh zavežemo v narave simbolizirati vstajenje 
najlonko in nato namakamo Jezusa Kristusa. 
v želeni barvi. Tradicionalno barvanje pir-
Barvanje pirhov z lepilom: 
hov je že stoletna krščanska 

Kuhane pirhe namažemo z tradicija, ki jo prakticiramo 
lepilom in jih nato povaljamo tako verniki kot neverniki. V 
po želenem prahu ali drobnadaljevanju vam predstavlja
cih. To so lahko koruzni ali mo, kako lahko pobarvamo kuhati, da iz sebe spustijo vso kuma in rdeči koren, cvetovi pšenični zdrob, vegeta, sesekpirhe na različne načine, barvo. To je odvisno od vsake regrata, listi in lubje jablane. ljana zelišča, sol in vse, kar 

va, vosek stopimo in na pirhu dobimo čudovit vzorec. Barvanje pirhov v vinu: Jajca položimo v hladno črno vino. Kuhamo približno 15 minut in pustimo namakati čez noč. Zjutraj vzamemo pirhe ven in jih posušimo na zraku. Na pirhih se bo pojavil vinski kamen v obliki bleščic, ki bo še polepšal pirh. Pirhi in vzorci iz serviet: Na pobarvane pirhe položimo sličico iz serviete (pazite, da je samo ena plast serviete in ne več) in pomažemo s čopičem, namočenim v vodo. Počakamo, da se posuši in sličica lepo stoji na pirhu. Če hočete, da se vam jajčka lepo svetijo po barvanju, jih natrite s koščkom slanine. 


tehnik. Pred tekočino precedimo in vanjo Rdeča barva: sok rdeče pese, Na pirhe z voskom narišemo barvanjem damo pirhe. Pirhe namaka-sok maline, sok borovnic, sok vzorec in nato namočimo v mo toliko časa, dokler niso robide, rdeč radič, lupine rde-želeno barvo. Ko se pirh obar-
Porabje, 9. aprila 2009 
rastline posebej. Priporočljivo Oranžna barva: prah rdeče vam pride na misel. 

(Vir: www.mmarin.net) 

in drugih je kuhanje 20-30 minut. Nato paprike, čebulne lupine. Barvanje pirhov z voskom: 


PETEK, 10.04.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: V VESOLJU, RIS., 9.45 DUHOV NI, KRATKI FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 JASNO IN GLASNO, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 JEZUSOVO SOJENJE, AM. DOK. ODD., 14.00 PETRAČA S HUDEGA VRHA, DOK. FELJTON, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ČOKOLADA, 16.30 LINUS IN PRIJATELJI: V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: LETI, LETI, DRAGA TAŠČA, HUM. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.04.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
PETEK, 10.04.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 11.45 TV PRODAJA, 12.15 MULČKI, OTR. SER., 12.45 VIDEOSCENA, 13.15 GLASNIK, 13.40 PISAVE, 14.10 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 14.20 EVROPSKI MAGAZIN, 14.50 ČRNO BELI ČASI, 
15.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 10.04.1991, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 16.30 ŠTUDENTSKA, 16.55 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 VELIKONOČNE PESMI Z BIG BAN HIT KVARTETOM, 18.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, PRENOS IZ GMAJNE GORNJI PETROVCI, 19.35 DESET ZAPOVEDI, AM. DOK. ODD., 20.20 DESET ZAPOVEDI, AM. DOK. ODD., 21.10 KRIŽEV POT IZ RIMSKEGA KOLOSEJA, 22.40 BOŽJE DETE, IT.-NEMŠ. FILM, 0.20 FESTIVAL RADOVLJICA 2008, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 11.04.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: ČEBELAR, LUTK. NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; VELIČASTNA INDIJA, OTR. NAD., 9.20 KINO KEKEC: KRALJ, AM. ANIMIRANI FILM, 
10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.10 TRANZISTOR, 13.45 DUHOV NI, KRATKI FILM, 14.00 ROŽNATI PANTER: VITAMINI, RIS., 14.10 BOŽJE DETE, IT.-NEM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT 
– ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 
17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 ŠKOFJELOŠKI PASIJON, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 DEADWOOD, AM. NAD., 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 11.04.1991, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
1.20 INFOKANAL 
SOBOTA, 11.04.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.04.1991, 9.20 POLEMIKA, 
10.20 
POSEBNA PONUDBA, 10.45 DESET ZAPOVEDI, AM. DOK. ODD., 

11.30 
DESET ZAPOVEDI, AM. DOK. ODD., 12.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.10 SESTRE, DOK. ODD., 14.00 MINUTE ZA ..., 14.30 ŠTUDENTSKA, 14.50 TV PRODAJA, 15.25 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, AVSTRIJA - SLOVENIJA, 17.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 18.15 ZADNJA PREIZKUŠNJA, FR. ŠPORTNI FILM, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: RUDAR -MIK CM CELJE, 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.55 BOŽJE DETE, IT.NEM. FILM, 0.35 MAČKE, ČEŠKI TV FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL 


* * * 
NEDELJA, 12.04.2009, I. SPORED TVS 

7.00 GUMBEK IN RJAVČEK - VELIKA NOČ V VESELI HOSTI, RIS. FILM, 
9.00 MULČKI, OTR. SER., 9.30 ČAROBNO DREVO: ŽEZLO, POLJS. OTR. NAN., 10.00 KATOLIŠKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, PRENOS IZ STOLNICE V CELJU, 11.10 OZARE, 11.15 OBZORJA DUHA, 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 
12.35 GLASBENA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 
18.45 JANI NANI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 KRISTUSOV PASIJON, AM. FILM, 23.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.04.1991, 0.40 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL 
NEDELJA, 12.04.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 
8.10 
SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.04.1991, 8.35 GLOBUS, 9.05 KOROŠKA POJE 2009, POSVETILO PAVLETU KERNJAKU, 

9.35 
PRIHODNOST NA ŠPICAH, ODDAJA O DRŽAVNEM BALETNEM TEKMOVANJU 2009, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 TRANZISTOR, 11.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 12.50 TURBULENCA: ŽIVLJENJE POTEM, 13.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 14.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ASTON VILLA 


-EVERTON, 16.25 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU - REVIJA, 
18.30 NOGOMETNI MAGAZIN FIFE, 18.55 VILNA: SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, LITVA -SLOVENIJA, 21.15 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 22.10 NA UTRIP SRCA: MOZARTINA – PREOBRAZBA, 23.30 NUOVO MONDO, IT. FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 13.04.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 ZMERNOST, AM. RIS. FILM, 7.20 SKROMNOST, AM. RIS. FILM, 7.45 HVALEŽNOST,, AM. RIS. FILM, 8.10 ANIMALIJA, RIS., 8.35 MULČKI, OTR. SER., 9.00 ČOKOLADA, 9.20 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 9.45 BLISK, NORV. FILM, 11.05 ROMANISTAN, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 BOŽJE DETE, IT.-NEM. FILM, 15.05 VELIKONOČNE PESMI Z BIG BEN HIT QUARTETOM, 15.40 GRIMMOVE PRAVLJICE: KRALJ DROZGOBRAD, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 VELIČASTNA INDIJA, OTR. NAD., 16.30 ČEBELAR, LUTK. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 
19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SOVJETSKA ZGODBA, LATV. DOK. ODD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 OPUS, 22.45 GLASBENI VEČER, 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 13.04.1991, 0.40 SINJE GLOBINE, AVSTRAL. ODD., 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 13.04.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 SOBOTNO POPOLDNE, 11.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 11.30 TV PRODAJA, 
12.00 
SLOVENSKI UTRINKI, 12.25 POSEBNA PONUDBA, 12.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.04.1991, 13.10 OSMI DAN, 

13.55 
ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.25 PRVI IN DRUGI, 14.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.25 LJUBEZEN POPOLDNE, AM. ČB FILM, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 18.00 PAPEŽ BENEDIKT XVI., DOK. ODD., 18.45 PESEM ZVONOV, DOK. FELJTON, 19.10 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 20.00 SINJE GLOBINE, AVSTRAL. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK, 22.45 KLAVIRSKI BLUES, AM. DOK. FILM, 0.20 INFOKANAL 


* * * 

TOREK, 14.04.2009, I. SPORED TVS 
7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ZLATI ČEVELJČKI, PLESNA ODDAJA, 
9.30 
JELKA, PORTRET JELKE REICHMAN, 9.40 VELIČASTNA INDIJA, OTR. NAD., 10.00 BINE: ČEBELAR, LUTK. NAN., 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 

10.55 
SINJE GLOBINE, AVSTRAL. ODD., 11.50 DOSJE: ČRNI PETEK KAZINO KAPITALIZMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.25 OBZORJA DUHA: RAZLOG ZA VESELJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 PREK MORJA ČEZ OCEAN, 16.30 SOLATA IZ MARJETIC NA LISCI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 


18.20 
ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.55 
PIRAMIDA, 21.00 DOSJE: RAJ JE TU?, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZA RESNIČNI KONEC VOJNE ALI ROGNROLL, DOK. FILM, 0.45 PRAVA IDEJA!, 1.10 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 1.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.04.1991, 2.00 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL 


TOREK, 14.04.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA, 8.00 NLP, 11.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.05 NA LEPŠE, 12.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.05 BLEŠČICA, 13.35 STUDIO CITY, 14.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.04.1991, 14.55 GLASNIK, 15.25 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, SLOVENIJA - HRVAŠKA, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 
21.25 DEDIŠČINA EVROPE: RICHARD III, AM. FILM, 23.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.00 TRANZISTOR, 0.35 IRMA VEP, FR. FILM, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 15.04.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE: DIHANJE, RIS., 10.00 PREK MORJA ČEZ OCEAN, 10.15 SOLATA IZ MARJETIC NA LISCI, 10.35 ODDAJA ZA OTROKE, 
11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 11.55 DOSJE: RAJ JE TU?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: ISLANDIJA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 FERRARI, IT. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 
1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.04.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 
SREDA, 15.04.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.05 TV PRODAJA, 10.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 15.04.1991, 11.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 
11.55 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, JAPONSKA - SLOVENIJA, 14.15 KOROŠKA POJE 2009, 14.45 SPET DOMA, 16.30 PRAVA IDEJA!, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 ČRNO BELI ČASI, 17.45 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 19.55 NOGOMET, TEKMA POKALA HERVIS, POLFINALE: GORICA -KOPER, 21.50 ANDREJ ROZMAN ROZA: SKOPUH, NAJBOLJ SKOPA IZVEDBA, TV PRIREDBA MONODRAME, 23.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.50 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, JAPONSKA -SLOVENIJA, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 16.04.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.10 ČAROBNO DREVO: LESENI PES, POLJS. OTR. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI: LETI, LETI, DRAGA TAŠČA, HUM. DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 LAHKO NOČ, FRANK, KRATKI IGRANI FILM IZ BELGIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 TRG KALINOVSKI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, ANDREJ BRUMEN-ČOP -IGRA (1999), 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 16.04.1991, 
0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 
ČETRTEK, 16.04.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 12.55 TV PRODAJA, 13.25 GLOBUS, 13.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.04.1991, 14.20 NA LEPŠE, 14.50 TV PRODAJA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 POMAGAJMO SI, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 TO BO MOJ POKLIC, 17.25 DP V ODBOJKI (M), 
19.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 20.00 NOGOMET -ČETRTFINALE POKALA UEFE, 0.00 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 0.50 SKRIVNOSTI IN UMORI, IT. NAD., 2.25 ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 




Vüzem 

V krčmi Pri Žabi se že vcejlak na velki pripravlajo na vüzem. Kak bi pa nej, vej pa eške malo pa do djajca pofarbana, šunka na mesto djana pa gren vöskopani. Depa Pri Žabi so se na vüzem že dugo začnili napelavati. 
-Samo naj djajc ne sfali, je emo velko brigo Brnčkov Gustek. 
-Tou se nikak ne smej zgoditi! 
-Ti za tou nikšne brige ne mej, ga je mirila krčmarica Žaba. 
-Vej pa geste po naši brgaj eške zavole moškov pa djajc dun ne sfali. 
Od tej šale se je začnola od smeja trousti cejla krčma. Samo Brnčkov Gustek se je nej smedjau. Kak pa naj bi se, vej pa je prejšnjo leto brezi ednoga djajca ostano. Na, svoje je eške itak emo. Depa tak se je zgodilo, ka je nej pa nej pa nej mogo priti v bauto, ka bi je küpo. Pa je leko samo edno djajce zo za té velke svetke pa eške tou je doubo v krčmej. Nej čüdo, ka je takšo brigo emo. Emo je brigo, ka je od Žabe mouž Djoni nej emo. Kak bi pa emo, vej pa doma je telko šunk vöposenolo, ka bi leko cejlo malo soldačijo nakrmo. Djajc pa v njegvi slüžbi majo telko, ka njemi ranč nej trbej. 
-Ka pa gren? Brezi grena nikak nejde, se je zglasila Žabina čerka Manja. - Depa zdaj smo znouva pri moškaj. Ja, gren mujs mora moški vöskopati, ovak je gren nej nika vrejden. 
-Ti, se je brž gora vzela krčmarica Žaba. - Ka pa takšo gučiš!? Ti si eške mlada gé pa od toga eške nika ne smejš znati, go je gemala na red. 
-Mama, vej pa si mi ti od toga inda svejta gučala, kakša šega je na vüzem. Prajla si mi, ka moški vö iz zemle morajo gr en vzeti. Po tejm je gren najbole krepek, če moški tou naredi. Pa zato se vüzem tak tö zove. Rejč Vüzem znemenüje, ka se nika vö vzeme. Vö pa se vzeme gren, ka nej? 
Nega kaj prajti, čedna ta deklička Manja. Pa njoj je tou mogla pripoznati mama Žaba tö. Brnčkov Gustek pa je tak nagnouk gora stano, odišo domou, vzeu motiko pa šou vökopat gren. Depa eške gnesden ga je nej najšo. Leko, leko, ka ga do vüzma najde. Djajca že ma, šunko njemi od Žabe Djoni leko podvori, depa brezi vüzemskoga grena nede nikšen vüzem. 
Miki 


MUZEJ AVGUSTA PAVLA 
V MONOŠTRU 

Stalne razstave: 
Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, 
Slovenci v okolici Monoštra 
Občasna razstava: 
Ruta in predpasnik 
Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 
00-36-94-380-767. 
Vodstvo v slovenščini! 

Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina,  

študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. 

Podprite s svojim obiskom edini slovenski 
muzej na Madžarskem!