Izhaja vsako sredo. Posamezna Številka stane 40 vinarjev. Štev. 23. V Ljubljani, dne 7. maja 1919. Leto XIV. inurai7Tiniiininumn4HniitfiiiimniRitiMinimiuiinnininuiuini:nuiiiiniiiiiiiiiiiimiinnnmiiii!!Uiiiiiiii!tiiiiiiiiiiiiiiiMiuii:iiiiiiiiniiimiiiiiiniiiiHii[ti:[iiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii!niuiiii!!iMtiiii:i! Celoletna naročnina znaša K 12' polletna „ •. 6‘— § četrtletna „ » » 3-— uiiuimiiiniHiitTniniiiniinnmti iiiirtniiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiin!iiiiiitiniii!iiii!tiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiitiitiiriiiiii!iii]u:iiiiiitii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitnii[iiiiiiiiitnniiiiiiiiiniiiiiiimniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii)H!!^' UredniStvo ln upravnlštvo se n aha)« v Ljubljani, jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora : i.iiinniiiiiinmiimmiiminimniiinmnuiinnnnmttinii od očetovstva, tako daleč oddaljena ko zver od človeka. Ali Neron je poteptal luč razuma in naravne čednosti, možem današnje javnosti pa je znana lepota krščanskih značajev, zato zaslužijo današnji državniki in voditelji javnosti še hujšo obsodbo, pa tudi zastopniki ljudstva. Poglejte državo, državnega vladarja, v katerem še odsvita očetovska misel! Zlasti pa takega, ki ga usovršuje krščanska misel! Če hočete zgled iz moderne sedanjosti1 kako se je obnašal Garcia Moreno celo do Indijancev! Če hočete sliko očetovstva v državi, v nadnaravni veličini iz slovanske preteklosti, poglejte Vaclava Svetega! Ali je pri takih vladarjih mogoč boljševizem? Celo za kurivo je skrbel svojim vladanim in jim sam nosil drva. In ljudstvo, ki se še ni oddaljilo od družinskega življenja, kakor iz devete dežele se sliši njegova prošnja: »Gospod, zdravega ohrani našega vladika!« Ko bi tako socialni demokrati ljubili Kristana, potem bi človek rekel: »Vsaj svoje pristaše bo srečne napravil.« Namesto vzajemnosti kletev in zaničevanje od vladarja. Družinska slika v državi ugasu-je. Ni ga, ki bi jo obnovil. Pomagati more samo eno, to, da se zbero kristusovci in z vso resnobo obnove načela in življenje po načelih. Nasprotne stranke namreč zahtevajo, da se razbije družina. S tem zahtevajo večinoma nevede, da se naj razbije država, da se naj razbije vse. Oče naj ne bo oče, ampak bordelist: Mati naj ne bo mati, ampak posoda, kamor odlagajo nečisti bordelisti oskrunjeno svojo vlago. Otrok naj ne no otrok, ampak nadležno blago, katero naj prevzame državno skrbstvo. Otrok naj ne pozna očeta in oče ne otroka, ljubezen materina naj ga ne obsije in mati naj nikdar ne doživi, kako le ljubezen rodi ljubezen. Mesto matere naj prevzame državna najemnica in mesto očeta državni birič in mesto ljubljenih sinov in ljubečih hčera naj pokrijejo zeteljo tigri in hijene. Pa niti ti ne kolnejo lastnih roditeljev in ne zavržejo, kar so izkotili. Kaj vse pomeni beseda: »razporoka!« Kaj vse vsebuje beseda odpad od krščanstva! Sociaina demokracija! Kakšna je tvoja socialnost! Socialna demokracija! Kakšna je tvoja kracija, tvoja demokracija! Po liberalizmu, v tebi nadaljevanem, žaga družba človeška vejo, na kateri sedi. Veja se steguje nad brezdnom in v brezdno leti veja in družba. Po kom se bo osveževala družba, čc ji vzamete družino? Po kom in kje se bo obnavljala? S kom boste primerjali predsednika, če boste hoteli povedati, da je dober vladar? Ali z očetom, če družine in njenega očeta ne bo več? S čim boste enačili državljane, če boste hoteli povedati, da so vrli državljani, če družine in njenih članov ne bo več? Če boste hoteli povedati, kaj je ljubezen, kako boste povedali, čc materine ljubezni ne bo več? A potem tudi države ne bo več. Samo brlog za bestije je še mogoč in po-tefn----------sodba------------še vse dru- gačna kot zadnjih pet let. Politika. Dr. Korošec potuje po Dalmaciji in je stopil povsod v stik z ljudstvom in se posvetoval o prehranjevalnih razmerah. Povsod, kjer je potoval, ga je ljudstvo svečano sprejemalo. Minister za socijalno politiko Gostinčar je v Belgradu, kjer organizira urad in pripravlja,načrte nove socijalne zakonodaje. Reka bo pripadala Jugoslaviji. Italijani so zaradi tega zelo vznemirjeni in groze, da bodo z orožjem branili laško Reko ali pa je ne bo več. Grožnja je slična rotenju nemških nacijonalcev, ki so obetali, da Avstrije več ne bo, če ne bo nemška. Opekli so se Nemci in upamo, da si tudi laški imperializem pobije svoje rožič-ke ob kraških skalah. Take Ital*e najbrž kmalu več ne bo. Hočemo pravic za vse. Jugoslovansko-laška meja je baje že določena. Vesti pravijo, da bo nova meja: Na Tolminskem bivša goriška meja. Igri ja ostane Jugoslaviji. Meja gre čez Trnovski gozd, Nanos, v istrsko dolino Raše, ob progi Št. Peter na Reko. Reka ostane Jugoslaviji, Vipava pa pride pod Italijo. Naši delegati se trudijo, da dobe vsaj Sv. Lucijo. Baje se je za to določitev meje zavzel tudi Wilson. Pribijemo, da je ta določitev krivična in označimo s tem tudi konferenco za nasilno. Upamo pa, da naši Primorci ne pozabijo, katera mati jih je rodila, da se ne udajo narodni brezbrižnosti, temveč, da resno in krepko delajo, da se v najkrajšem času združimo. Italija si naj zapomni, da bodo dobili Primorci v Jugoslaviji močno °Por°j ter jim bo ta mali narod kljuboval. Širijo se govorice, da so Italijani pokupili 75 odstotkov akcij kranjske indu- strijske družbe na Jesenicah. Pa ne da t>! bil to manever gospodarskih interesov. Na stražo konzuli! Italija misli na novo vojsko. Ko je prišel iz Pariza v Rim Orlando, je nagovoril ljudstvo in izjavil, da bo Italija kljubovala vsemu svetu, ker Italija ne more poginiti v sramoti. General Diaz je omenjal možnost, da računa Italija z novo vojsko. Medtem ko so se vršile demonstracije, so bila poslaništva strogo zastražena. Orlando in Sonino se bosta v kratkem vrnila v Pariz. V Parizu premišljajo bodo li jugoslo* vanski delegati podpisali mir v imenu dr« žave SHS, ali samo Srbije. Mi zahtevamo, da se oficijelno prizna nova država in da imamo na konferenci iste pravice kot vsaka druga država. Pogodba o zvezi narodov je gotova. Iz zveze narodov more narod izstopiti Sele po dveletni odpovedi. Glasovanje mora biti soglasno. Za sedež zveze je določena Ženeva, določiti se pa more tudi kak drug kraj. Če kdo krši red in dolžnost, ga zveza lahko izključi. Upravni mandat se ne more poveriti nobeni državi proti njeni volji. Člani, ki sprejetih načel nočejo sprejeti, morajo odstopiti. V komiteju zveze naj bodo razen 10 velesil zastopane: Belgija, Grška, Španska in Brazilija. Japonci so zahtevali enakopravnost plemen. Razen 32 prvotnih članov — držav — je pozvanih le 13 držav, da pristopijo zvezi. Mir z Nemčijo bo ententa podpisal« tudi ob odsotnosti Italije. Italija ima pravico uveljaviti svojo odškodnino proti Nemčiji, ki jo je utrpela 5 torpediranjem ladij in zaplembi laške posesti v Nemčiji. V znak protesta so Italijani poklicali sva* jo policijo, ki je bila v Italiji in bo mogoče ustavila tudi življenske transporte. Kupčija z nežigosanimi bankovci * Nemški Avstriji je bujno cvetela. Preiskava je dognala, da je bilo več kot za 2 milijona bankovcev vtihotapljenih. Sumijo pa* da se je kupčija vršila še v večjem obsegt in da je je bilo vtihotapljenih za več kot 20 milijonov bankovcev. Socializacijo podjetij, ki so v inozemskih rokah ogrska država začasno še ne bo izvedla, pač pa morajo inozemci svoje interese označiti. Mažari kličejo Ljenina na pomoč, češ, da so bili po vaseh voditelji in pristaši sovjetov aretirani. Madžari priznavajo Čehom njih nad-jonalno-teritorijalne zahteve in jih prosijo, da naj opuste nadaljno prodiranje in preli-vanje krvi ter prosijo, da se uvede tran- Vzor skupnega življenja. Družina. — Odsev družine v državi. — Vzorna in skažena država. — Pomoč. — Razporoka in odžagana veja. Sediš na visoki črešnji. Na veji sediš. Vejo žagaš pri deblu. Ko odžagaš vejo, telebne veia Pa tla in ti ž njo. Temu človeku so podobni današnji državniki. Mislim ljudi, ki se pečajo z javnim življenjem. Na črešnjo so splezali in skušajo odžagati vejo, na kateri sedijo, da se potem z vejo vred ubijejo. Kdo so ti ljudje? Kdo je ta veja? Človek ne živi sam. Živi v družbi. iTo življenje je podobno čebelam v panju, ki ena drugi nosijo med, ali pa je podobno rjavim in črnim mravljam, ki druga drugo zabadajo. Družba začenja pri družini in nehuje pri državi. Dokler ohrani družba, občina in država, prvotno lice, podobo družine, toliko časa je sladko njeno življenje. Dokler odsvita v državi očetno družine, dotlej živi v državi očetno skrbstvo, materina ljubezen in otroška vdanost. Ko zamrje v državi lik družine, tedaj zavzame uredništvo s svojim vladarjem vred podobo očma, država vladajočih postane mačeha in država vladanih postane truma upornih, za-vidnih, zlih ljudi. V državi, ki se je oddaljila od družine, zidajo ječe, plačujejo biriče, groze drug drugemu skrivaj in očitno. Nazivi tiran, nasilnik, trinog, h’a-pec, suženj, birič, upornik pomenijo, da se je država oddaljila od družine. In čim več je teh nazivov, tembolj. In čim bolj se je, tem neznosnejše je življenje v državi. Ni lepše pohvale za državnega vladarja ko beseda: »Oče je bil svojim državljanom.« In ni lepše pohvale za državljane, ko beseda: »Kakor otroci ljubijo svojega vladika.« In Če še uradniki strežejo državljanom ko svojim sobratom v dejanski naklonjenosti, pa imate sliko razširjene družine. Zato hodi država obnavljat svoje Življenje tje, odkoder je izš!a — k družini. V tej ima svoj vir, svoje korenine, svojo moč in svojo najlepšo slavo. Najlepša lastnost in priznanje cele zgodovino za državnika Periklcja je, dani noben državljan zaradi njega nosil žalne obleke. Pogan, pa bo sodil mnogo diplomatov današnjih dni. Najhujša obsodba v celi zgodovini za trinoga Nerona je, da je bil trinog — lastnost, ki je LISTEK. Anton Komlanec: Mož med greznicama. Sredi mesta sta stali greznici. Med njima je stal mož. V roki je držal veliko zajemačo in predeval \z ene greznice v drugo. Veliko postavo je sklanjal, ko je zajemal v eni greznici in se režal zadovoljno, ko je preložil v drugo greznico. Vlažen močeradast gnoj ga je zabaval. Smrad ga je uteševal in silil k smehu. Tako se mu je priljubil poklic življenja, da je zajemal tekoči gnoj z golima rokama, si ga tlačil v usta, namašil v ušesa, napolnil nosnice, namazal oč’, polil život, ker gnojišče je po-menjalo zanj dihanje, jed, petje, obleko, življenje. Blagroval je svoje srečno stališče in občudoval zvišeni poklic svojega življenja. Njegovo hrepenenje je bilo utešeno in smel ga je tešiti še vedno: zajemal in polnil je svojo greznico. Zelo zaposlen ni utegnil gledati daleč od obeh greznic. Okoli prve so sedeli debeli ljudje in zajemali zložno in po potrebi. Krohotali so se široko in med zadovoljnostjo potlačili nov delež iz greznice v usta. Imeli so že namazane oči, ušesa natlačena. nosnice nnhssanp ve« život oblit z vsebino greznice in z veliko zadovoljnostjo. Od časa do časa se je eden izmed debelih zvalil v greznico. Najbližji na bregu so za hip umolknili in dejali: ta ne bo več zajemal. Potem pa so zajeli slastno sami, da bi pregnali vznemirjenje. Smeh jim je raztegaval usta kakor predvčeranjem; še slastnejša se jim je zdela greznica za jed in še lepša za pogled. Prihajalo pa je zmeraj več ljudi sedat na rob greznice. Prerivali so se in odrivali. Zakaj bi namreč ne postali deležni vsi slastnega blagoslova. Najbolj prebrisani so brž pregledali položaj in dejali: Kar jih je pri greznici, so pri greznici in teh odstraniti in pregnati ni mogoče. Tudi je prevelika njihova teža. Poskrbimo pa, da ne bo novih koritarjev k nam! Brž so zgradili plot in plot prepletli s trnjem, ker že so se valile lačne trume, ki so zvedele za greznico. Zidnji so porivali prve in prve je praskal bodeči plot. Suhe vratove so iztegnili, obračali glave nazaj, in kričali na porivače, z eno roko pa so skušali odriniti plot in z okrvavljeno drugo so žugali vsem, ki so sedeli pri greznici in se blaženo mastili. Elegantna gospa je bila, ravno preden so zgradili plot, pripeljala nežno hčerko in živega sinka. Stegnila je rokico dekletcu in ga nagibala zlbesedo, da zajame iz greznice. Dekletce pa je sprva zrlo na okrog na mnčneo'a moža, ki je zajemal in prede- val iz greznice v greznico in na tiste, ki so sedeli ob prvi greznici in zajemali, in potem šele je pogledalo v jamo, ali ob vsem pogledu jo je prijelo za srce, stisnile so se ji mlade prsi in tesnoba v duši ji je narekovala, da zbeži in res se je umaknila za materin hrbet in za njeno krilo, da bi ne videla ne greznice ne vseh tistih, ki so zajemali, zakaj čutila je neznosen smrad in videla zelo odurne ljudi in da zajemljejo iz stranišča. — Ali brž jo je izvlekla skrbna mati izza svojega hrbta, nad greznico pa se je vse potemnilo, nihče ni tega opazil. Rjava krila razprostrtih netopirjev se niso več videla ne Čula, njih plahutanje je neslišno polnilo ozračje. Mati pa je govorila hčerki: »Ali ti ni prav? Glej, koliko ljudi in mladih deklet je za trnjevim plotom, ki ne morejo tu sem. Moja skrb te je ob pravem času še dovedla, preden so zgradili trnjev plot, Ali je taka tvoja hvaležnost?« In mati sama je zajela in oblila hčerko, dala ji je pokusit in se dotaknila njenih ušes, njenih nosnic, njenih oči. In glej, trepetajoča hčerka je nehala trepetati, tesno srce je spet zaplulo v razširjenih prsih. Deklica ni več čutila smradu in okus jedi iz greznice ji ni bil več zoprn. Naravnost nagnjenje je občutila do tega vzduha, do tega užitka. Vzljubila je sajaste netopirje nad sabo in mehko blato pod sabo in prijateljsko se je nasmihala vsem onim debelim in nasičenim ob robu grez- nice. Vabili so jo k sebi in ona je prisedla k enemu in drugemu in jedla iz njihove roke, kar ji je kdo zajel iz greznice. Dobro ji je dejalo, ko so vsi ljubili njo in greznico in zabavala se je z vsemi. Za razvedrilo in iz objesti je pahnila tega in tega, ko se je naveličala njegovega pitanja, v greznico. Zakotalil se je, iztegnil roko, pomolil noge nad površje in izginil. Slast greznice pa se je povečala, zakaj spet je eden šel v smrt zanjo in jo oplodil s svojim lastnim življenjem. Zarjule so množice za plotom: »Pustite nas h greznici!« Spet so zadnji porivali prve, spet so ce prvi opraskali, spet kričali na obe strani. Plot se je ušibil in netopirv so se zgostili v ozračju. Dekle pa, zdaj polnoprsa dama, igrajoča se s sitimi na bregu, hlepeča vsak dan bolj po uslugah, s katero so ji zajemali vsi po vrsti, je zapojmila, da ji je to vse premalo, zazrla se je v močnega moža, ki je stal med obema greznicama in ena izmed obeh greznic je bila samo njegova. Močan in mogočen je stal. Zajemal ne. utrudno, zajemal blato, zajemal mrtvaške kosti, votle lobanje vmes tistih, ki so popadali v prvo greznico in nosil v svojo. On je mogočen dedič vsega tega, njegova moč in njegova sila in njegov nezlomljivi duh — genij. ImponiraJ ji je, Ta edini se ne da vreč} v greznico. Z vsemi drugimi se igra. Pc ljubnosti porine v jamo enega ali drugega. ritni promet in sklenejo gospodarske po* godbe. V Šleziji je izbruhnila stavka. Francozi in Angleži so se že začeli obračati od pohlepnih Italijanov, ker italijanske pretirane zahteve postanejo lahko tudi njim nevarne. Zveza med Francijo, Anglijo in Ameriko se snuje. Predmet novi zvezi bodo v prvi vrsti politična in gospodarska vprašanja. Wilsoa je izdal na ljudstvo in narode noto v kateri zahteva pravičnost. Ne vemo, ali hoče biti Wilson samo Pilat, ki si roke umiva, ali hoče nastopiti resno. Pogromi proti Židom so sc vršili v Ukrajini in Baltskem. Hindenburg se je z brzojavko toplo poslovil od predsednika nemške vlade Eberta. Leta mu je čestital k njegovemu delovanju med vojno in še po vojni in da nemški narod nikdar ne bo pozabil moža, ki je stal domovini na strani in ji žrtvoval vso svojo osebnost. Socijalistična vlada se zahvaljuje krvniku Hindenburgu. Kje je doslednost? Konec monakovskih komunistov. Iz Augsburga javljajo, da je Monakovo popolnoma v oblasti vladnih čet. — Prvikrat po šesttedenskem prestanku ko izšli L maja zopet meščanski listi, ki so vsi izražali svoje odkrito veselje, da je mesto rešeno komunističnega jarma. Policijska služba, ki so jo komunisti odpravili, je zopet uvedena. Boljševizem. Lloyd George je izjavil angleškim časnikarjem, da so dnevi boljševizma šteti. Po Ogrski pride na vrsto Rusija. Boljševizem hočejo uničiti z veliko gopodarsko blokado. Dogodki na Ogrskem in v Monakovem bodo treznim elementom delavstva koristno svarilo. — Sovjetska vlada na Ogrskem je pred razpadom. V najkrajšem času bo padla odločitev o nadaljnji usodi dežele. Kiaučau ostane Japonski. Pred vojno 'ga je imela Nemčija v zakupu od Kitajske. J. S. z. Delavstvo v Vevčah, Medvodah, Goričanah in njegove zahteve. Pri obrtnem nadzorništvu dne 5. hi^ja 1919 v zadevi mezdnega gibanja papirniških tovarn v Medvodah, v Go-ričhh in Vevčkh se je sledeče ugotovilo: 1. Vsemu delavstvu v Vevčah se zvijajo temeljni akordni in dnevni zaslužki za 75%. To povišanje velja od 8. apr. jn se izplačujejo zapadli naknadni prispevki na zaslužku pri prihodnjem te-tedenskem obračunu. 2. Vsakemu delavcu in vsaki delavki vseh treh tovarn se izplača enkratni nabavni prispevek 150 kron. Ta nabavni. prispevek se izplača pri prihodnjem tedenskem odplačilu. 3. Za delo na novega leta dan, božični dan, velikonočno in binkoštno nedeljo se plača, s 100 %nim povišanjem nad normalnim zaslužkom, za delo ob nedeljah in ostalih praznikih pa s 50%-nim povišanjem. 4. Nočni čuvaji in vratarji dobe isto-tako kakor drugi delavci za nadosem-umo delo 50% no povišanje normalnega zaslužka. 5. Delavstvo pri zunanjih obratih ima popoldne pred Božičem, Veliko-nočjo, Binkošti in pustni torek prosto. 6. Ob nedeljah in praznikih se,ustavi ves obrat zjutraj ob 6. uri in se nadaljuje delo drugi dan ob 6. uri zjutraj, a£o he zahtevajo nevarnosti ali Izvan- redni slučaji delo tudi ob tem času. . 7. Delavni zaslužki se plačujejo šti-rinajstdnevno, in sicer ob sobotah točno ob pol štirih popoldne. 8. Podjetje se zaveže, da bo na plačilnih kuvertah natančno navedlo način plačevanja s posameznimi draginj-skimi dokladami. 9. Delavcem, ki so pri kuhanju žvepla in celoluze zaposleni, nabavi podjetje tista vrhna. oblačila, kakor so bila v navadi pred vojno. 10. Vsem delavcem, ki so od 15. januarja 1919 12 ur zaposleni, se izplača naknadno 17% temeljno plačo pri prihodnjem tedenskem zaslužku. Ta postavka velja za delavstvo tovarn v Goričah in Medvodah. 11. Podjetje se zaveže, delavcem nabaviti premog po lastnih režijskih stroških kakor pred vojno; seveda če je dobavljanje mogoče. 12. Delavcem, ki so- radi. razprav zgubili na zaslužku, se odškoduje na ta način, da se jim plača ves zamujeni čas. 13. Nobenega delavca, oziroma delavke se radi tega mezdnega gibanja ne sme kaznovati, oziroma odpustiti. Pogajanje pri yladi. Da bi se zvišale plače delavstvu v papirniških tvornicah Vevče, Medvode, Goričane, so delavci vložili svoje zahteve na tovarniško vodstvo. Najprvo ločeno, Vevče zase in Go-ričane-Medvode zase. Potreba je zbližala vse istovrstno delavstvo. Ko ravnateljstvo ni ustreglo, se je obrnilo delavstvo na vlado. Obrtno nadzorništvo je sklicalo dva sestanka v torek, 29. aprila, in ponedeljek, 5. maja. Prvi dan se je sklenilo le to, da se obvesti brzojavno generalno ravnateljstvo na Dunaju, ali pristane na delavsko zahtevo 75 odstotkov, V resnici je tvorila ta vsota 75 odstotkov samo polovico delavskih zahtev. Delavstvo je namreč zahtevalo 150odstotno zvišanje. Kljub teinu je menil obrtni nadzornik in navzoče tovarniško ravnateljstvo, da delavstvo zahteva v resnici samo 75odstotno zvišanje, kar je v delavskih vlogah stalo več, to da je samo demagogija (t. j. dobrikanje, hujskanje delavstva), ki jo uganja zastopništvo Jugoslovanske strokovne zveze. To domnevanje pa je nastalo tako: Par delavcev socialnodemokraške stranke je vložilo tik pred obravnavo svojo vlogo iz Bog ve katerih vzrokov, V družbi z urednikom so-cialnodcmokrašk:ega dnevnika »Napreja« so ti ljudje zagovarjali z vso vnemo manjšo zahtevo 75 odstotkov. Vladni zastopnik je kajpada poprijel za manjšo, to je polovično zahtevo delavstva in ravno tako ravnateljstvo. Zastopnik J. S. Z. je opomnil, da mu ni znano, da bi delavstvo premerilo zadnji čas svoje zahteve, pač pa da so se še bolj sporazumeli in da so tudi socialistični delavci pristali na vzajemno postopanje. Dve neresnici so izrekli nato navzoči socialni demokrati. Prvič da se je vse delavstvo zedinilo na 75odstotno povišanje, in drugič, da je večina v vevški papirnici organizirana pri socialnih demokratih. Z gotovostjo ugotoviti neresnice kar sproti ri bilo mogoče, ker ni bilo navzočega nobenega člana skupine J. S. Z. in je bilo možno, da 50 se ponoči drugače dogovorili. Na shodu drugi dan se je pokazalo, da je ravno narobe res. Vsi delavci brez izjeme, tudi navzoči socialni demokrati, so se izrekli za spomenico,«, kakor jo je sestavila skupina Jugoslovanske strokovne zveze, in drugič se je ugotovilo, da je včla- njenih iz vevške papirniške tvorni e e tri četrtine vsega delavstva pri Jugoslovanski strokovni zvezi. Pri prvem pogajanju se je končno vda) tudi vladni zastopnik inženir Štebi in se izrekel za kompromisno lOOodstotno zvišanje vsaj pri nižjih, ali navzoči socialni demokrati so zavpili, čeprav je Štebi tudi socialni demokrat: > 75odstotno naj velja!« Tako se je v tem smislu poročalo na Dunaj. In pri drugem sestanku 5. maja se je šlo pravzaprav samo za to še, da se teh 75 odstotkov podpiše. Generalni ravnatelj iz Dunaja jud Emil Fiirth je trdovratno vztrajal pri golih 75 odstotkov. Tako se je slabo pogajanje slabo končalo. Za delavski tiskovni sklad so poslali: Hočevar Terezija, tu, 4 K; cestarji 20 K; g. kaplan Martin Avšič, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, »ker je Naša Moč tako fesi«, 28 K. — Skupaj 52 K. * * -k Delavcem v papirnici Vev5o ' . zvišana temeljna plača za 75 %. — ubpjim je dodan enkratni prispevek 150 K. — Delavstvo s tem ni zadovoljna. Papirna tovarna Leykans-.IoseIstal je zvišala cene papirju od izbruha vojne do danes 900—1000 %• Delavcem Goričane-Meslvocle je zvišana dnevna plača za 75 %. Jeseniška industrijska družba s svojo zahtevo po zopetni uvedbi 12 urnega, delovnega časa ni uspela. Skupina Vevče je imela shod v sredo, dne 30, aprila. Na shodu so se obravnavale mezdne zadeve. Skupina Preska jc zborovala 1. maja. Šlo je za pogajanje v svrho zvišanja delavskega zaslužk« v papirniških tvcrjice'# Goričane-Medvode. Mengeška skupina je imela v nedeljo, dne 4. maja, izlet v Radomlje. Skupina ima lastno godbo. Pred mesecem se je oživila na novo. Popoldne v Radomljah je preteklo urno. Med gosti je bilo videh mnogo Kamničanov. Odločeni smo napraviti še več izletov. Da bi le vpoklic k orožnim vajam ne pobral preveč moči. Skupila Kranj jc praznovala 1, maj na sv. Još>^, V Kropi so napovedali socialni demokrati shod in praznovanje 1. maja. Ali Kropa ima o rdečih bratili svoje misli, Kljub temu da so napovedali za 1. maj 34 shodov in da sc jim je ponekod obneslo, sc jim v Kropi ni. Govornik je sicer prišel iž Ljuhljane, ali na shod sta prišla samo — dva človeka. Predavanje v Kropi. V petek, dne 2. maja, so dvakrat napolnili poslušalci prostor od pol šestih do tri četrt na sedem in od osmih do desetih zvečer. Shod