Poštnina platana ▼ gotovini, Slo/emki hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja Štirinajstdnevno ♦ Narožnlna Oin 20-—, za nečlane Din 30-—; posamezna Številka Din 2-— a Uredništvo in uprava: Celje. Vodnikova ul. 2. telefon 218 Leto IV Celje, dne 2. junija 1933 Štev. 11 Dipl. ing. Janko Dolinar: Boj peronospori! Najnevarnejša bolezen hmelja je brez dvoma peronospora, ki se vedno bolj širi v vseh hmeljarskih okoliših. Šele par let je, ko so prav tako češki hmeljarji kakor naši sipali še ogenj in žveplo na vsakega, ki si je upal trditi, da tudi žateški semšak ali savinjski golding napada peronospora; slepi in gluhi za vse so se prepirali, katera vrsta je bolj odporna, če že ne docela imuna. Že tedaj smo v našem listu poudarjali, da peronospora napada vse vrste hmelja, nekatere bolj, druge zopet manj; sčasoma pa se bo prilagodila vsem in bo škropljenje z bordovsko brozgo prav tako redno potrebno povsod v vsakem hmeljišču, kakor je že v vinogradu. Kako pravilno je bilo to stališče, se žal vedno bolj jasno kaže. Nemški hmeljarji so prvi občutili peronosporo ter se hitro spametovali in sedaj že redno škropijo vse nasade vsako leto po večkrat. Tudi češki so že prenehali nesmiselno vpiti v svet, da njihov hmelj ne podleže peronospori, ker jim je ta bolezen lansko in predlansko leto že silno zmanjšala in še bolj poslabšala pridelke; tudi ti so se letos že pridno oprijeli škropljenja. Kaj pa pri nas še oklevamo? Ponovno sem poudarjal na raznih predavanjih, da je peronospora dala po glavi najprej nemškim ter potem češkim hmeljarjem in da bomo prej ali slej prišli na vrsto tudi mi, ako se ne bomo pravočasno borili proti tej bolezni. Le žal so moje besede, govorjene izključno le v vedni brigi za dobrobit našega hmeljarstva, rodile prav malo sadu. Poslušajte, hmeljarji, resen opomin vsaj sedaj, ko nam bije dvanajsta ura, in ne oklevajte več, da ne boste trpeli škode! Bati se je, da je letos prišla vrsta na nas in da bo dala peronospora po glavi končno tudi nam! Zaradi izredno mokre pomladi z menjajočimi se vročimi in mrzlimi dnevi je naš hmelj zelo zaostal v razvoju in peronospora se že pojavlja. Ko sem pretekli teden pregledoval nasade, sem žal moral ugotoviti, da so mnogi že okuženi s peronosporo. Zato, hmeljarji, ne oklevajte več, ker po toči zvoniti bo prepozno! Naj bo že vendar enkrat konec večne malomarnosti in brezbrižnosti! Že pri obrezovanju smo videli, da je bila korenika večinoma preslaba. Zakaj? Zato, ker smo dolga leta stradali hmeljišča in jim nismo dali niti neobhodno potrebnega gnoja. Pa naj še trdi kak star hmeljar, da se hmelj mora gnojiti sam, to se pravi, kadar je drag in se izplača, ga pognoji, kadar je poceni, ga pa pusti stradati! To nesmiselno »pravilo« je nastalo in vsaj deloma držalo pred mnogimi leti, ko je bila naša rastlina še čvrsta in odporna, ne drži pa več danes, ko je že pomehkužena in razvajena — to nam najbolje dokazuje letošnje leto. Kruto se moti, kdor misli, da se izčrpano zemljo da v enem letu zopet zagnojiti in na nezagnojeni zemlji silili rastlino z umetnimi gnojili! Prav tako je s peronosporo. Dokler je bila rastlina čvrsta in odporna, ji je dobro kljubovala, čim bolj pa je pomehkužena, tem bolj ji podlega. Ne meneč se za vse drugo, opazujem savinjska hmeljišča že od leta 1926 stalno. Vsako leto je bilo najti peronosporo, včasih precej, včasih le sledove, kakor so bile pač vremenske razmere bolj ali manj ugodne, toda v splošnem razmeroma vedno več! Pa saj je to tudi razumljivo! Kakor vsaki vrsti hmelja se je morala peronospora najprej prilagoditi tudi našemu gol-dingu — da ga končno v zanjo ugodnem letu en- krat docela zaseže. In zdi se, da je to leto prišlo vprav letos. Sestradani in oslabljeni nasadi, za hmelj neugodno in za peronosporo ugodno vreme — vse to tej nevarni bolezni zelo olajšuje njeno pogubonosno delo. Bolhači in stenice so nam že napravili precej škode, sedaj naj pridejo še uši, pa rdeči pajek in kot krona vsemu peronospora na liste in kobule — pa je res vprašanje, koliko bomo pridelali in kakšen bo pridelek, in to vprav letos, ko se obeta boljša cena! Hmeljarji, še je čas! Zavihajte rokave in pogumno na delo v trd in neizprosen boj zoper peronosporo, da v zadnjem trenutku še odvrnemo pretečo nevarnost! Kar se tiče gnojenja, se je večinoma že storilo, kar se je dalo. Kdor pa ima slab hmelj, ga še vedno lahko zaliva z gnojnico, v kateri na 100 1 raztopi 2—3 kg superfosfata — tja do 15. ali največ 20. t. m., potem pa ne več. Krepkejša rastlina vedno bolje kljubuje vsem boleznim in škodljivcem. Neobhodno potrebno pa je, da se peronospori postavimo tudi direktno v bran, in to na ceh črti. Sedaj je skrajni čas, da prvič poškropimo hmelj z \ % bakreno-apneno brozgo! Pa ne samo tupatam kak hmeljar, temveč vsi, prav vsi moraio škropiti. Saj škropilnic, dobrih, prevoznih, imamo dovolj, lahko pa se poslužujemo sedaj tudi še na-hrbtnih. Letos ne drži izgovor, da se škropljenje ne izplača, ker, če se je kedaj, se bo prav gotovo izplačalo letos. Z dva- do trikratnim škropljenjem bomo še omejili širjenje peronospore. Če bodo škropili vsi, bomo morda še preprečili, da se peronospora ne udomači tudi v naših hmeljiščih. In — kaj ni pametneje, pričeti škropiti že sedaj po dva-do trikrat, kakor pa pozneje po pet- do šestkrat, ne glede na vso ogromno škodo? Menda pač! Kako pa napravimo 1 % bakreno-apneno brozgo? Zelo enostavno. V leseno kad ali sod nalijemo 50 1 vode ter obesimo na drog, položen preko kadi, 1 kg modre galice v vrečici iz jute tako, da visi v vodi. To storimo zvečer pred škropljenjem, da se galica čez noč raztopi. Prihodnji dan nalijemo v drugo slično kad ali sod tudi 50 1 vode in pogasimo tu 1 kg živega apna; če nimamo živega, lahko vzamemo tudi gašeno apno, vendar še enkrat toliko, torej 2 kg. Tako dobljeni apneni belež vlijemo nato v veliko kad, ki drži nad 100 1, toda vedno skozi kako staro sito (pa ne železno), da bo tekočina čista; kepice apna nad sitom sproti zmečkamo in tako izperemo skozi. K apnenemu beležu nato med stalnim mešanjem vlijemo še raztopino modre galice, ki smo si jo pripravili v prvi kadi — in 1 % bakreno-apnena brozga je gotova. Ako hočemo, da bo bolje lepila na list, pridamo med stalnim mešanjem še 5 dkg kazeina. Pravilno pripravljena bakreno-apnena brozga mora biti slabo alkalična. To poskusimo z lakmusovim papirjem, ki ga dobimo v lekarni. V pravilno pripravljeni brozgi ta papir postane in ostane modre barve; ako postane rdeč ali višnjev, je brozga še kisla in moramo počasi še dodati apnenega be-Ieža, dokler papir ne ostane trajno modre barve. Namesto z lakmusovim lahko poskušamo tudi z belim fenolftaleinovim papirjem, ki v pravilno pripravljeni brozgi pordeči. Sicer pa, če vzamemo točno enako količino živega ali dvakratno gašenega apna kakor galice, bo navadno brozga pravilno pripravljena in si poskus lahko prihranimo. Bakreno-apnena brozga se dolgo ne drži in jo zato napravimo vedno le toliko, kolikor jo še isti dan porabimo. Škropimo pa tedaj, ko je listje suho in tudi solnce premočno ne pripeka. Hmeljarji! Ne omalovažujte resne besede vsaj sedaj, ko je nevarnost že pred vrati! Ne oklevajte več, temveč pustite govoriti škropilnice v resnem boju zoper peronosporo, tega največjega sovražnika hmelja. Škropite hmelj čim prej z \% bakreno-apneno brozgo, in to vsi, prav vsi do zadnjega! Svetovni pridelek hmelja 1932 Bavarski deželni statistični urad v Miinchenu je dne 18. maja skupno z bavarsko pivovarsko zvezo in zvezo nemških hmeljskih trgovcev na podlagi zbranih podatkov ugotovil svetovni pridelek hmelja v letu 1932, kakor sledi: . Hallertau . 37.710 stotov . Spalt . 7.272 » . Jura 182 » . Hersbruck .... . 3.489 » . Aischgrund .... 249 » . Rheinpfalz .... 428 » . Bodensee .... 67 » . Ostali kraji .... 678 » a) Bavarska skupno . 50.075 stotov b) Württemberg . . 7.400 » c) Baden .... 1.497 » d) Preučen . . . 111 » L Nemčija skupno . 59.083 stotov II. Češkoslovaška . . . 76.175 » lil. Jugoslavija . . . IV. Avstrija, Madjarska, . 14.000 » Romunija, Italija . . 1.000 150.258 » stotov 150.258 stotov V. Poljska .... . 16.000 » VI. Francija .... . 10.000 » VIL Belgija 6.000 » Vlil. Angljja . .95.600 » Evropa skupno .... . 277.858 stotov USA . 122.800 » Kanada 3.600 » Amerika skupno . . . . 126.400 stotov Avstralija, Nova Zelandija 10.500 stotov Svetovni pridelek 1932 . . 414.758 stotov. Podatki glede Nemčije so zelo zanesljivi (?), glede ostalih držav pa podatki niso tako točni, vendar pa vsekakor tudi zbrani iz najbolj zanesljivih virov. Razno Nemška hmeljska prometna družba v Niirnbergu bo poslovala tudi v letošnji sezoni ter s svojimi inter-venčnimi nakupi po potrebi uravnavala cene hmelju in tako ščitila hmeljarje v Nemčiji pred izkoriščanjem. f G. Bollmann, narodni poslanec, dolgoletni član odbora nemške sekcije hmeljarskega društva v Žalcu in član hmeljarskega društva v Zatcu in elan nadzorstva nemške hmeljske prometne družbe v Zatcu, je dne 17. pr. m. umrl. Nemški hmeljarji žateškega okoliša so z Bbllmannom izgubili enega svojih prvoboriteljev. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Radi stalno neugodnega, večinoma hladnega in deževnega vremena hmeljska rastlina zelo zaostaja v razvoju; le v boljših nasadih je dosegla do 2 m višine, v ostalih pa komaj nad 1 m ali še manj. Bolhači, ki so semtertja povzročili precej škode, že izginjajo, pač pa grozi pri sedanjem, zanjo izredno ugodnem vremenu, nevarnost peronospore. Vsa potrebna dela v nasadih so se radi vednega deževja zelo zavlekla. — V hmeljski kupčiji je prišlo do zastoja. Letnik 1932 je razprodan do zadnje bale, letnika 1931 je le še par stotov v prav čvrstih rokah, za starejše letnike pa zaenkrat ni resnega kupca. Vesti, ki so se pojavile v dnevnem časopisju o prodaji neke večje partije starejših letnikov, so bile prenagljene in ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Češkoslovaška: Pretežno mrzlo in prav deževno ali pa suho vreme zelo zadržuje hmeljsko rastlino v razvoju; zgodaj obrezani nasadi so dosegli do 1 m visoko, pozno obrezani pa so precej zaostali ter v nekaterih legah mnogo trpijo radi silnega navala bolhačev. Tudiperonosporasepojavlja in hmeljarji pridno uničujejo kuštrovce ter se pripravljajo na škropljenje. — Na hmeljskem tržišču je postala tendenca bolj mirna, vendar je nadalje čvrsta. Zateški hmelj letnik 1932 nofira 95—112 Din, letnik 1931 pa 40—48 Din za kg, letnik 1930 že 20—25 Din, letnik 1929 in 1928 pa 3 do 6 Din za kg. Povpraševanje je le za letnik 1932 in 1931, dočim za starejše letnike ni mnogo zanimanja. Znam-kovanih je bilo dosedaj 42.097 bal žateškega hmelja lanskega letnika v skupni teži 54.502 stotov, t. j. 91-6% celokupnega pridelka. Za oslale provenience češkega hmelja je položaj nespremenjen in prav tako tudi cene. Nemčija: Vreme je za razvoj hmeljske rastline skrajno neugodno. Večinoma je deževno, izjemoma tudi suho, vedno pa izredno hladno. Splošno je rastlina zaostala v razvoju in v nekaterih okoliših so v mnogih nasadih listi že docela porumeneli; vsekakor pa so tudi nasadi, katerih stanje je razmeroma prav dobro. Bolhači povzročajo precej škode in tudi pero-nospora se že pojavlja vsepovsod, vendar so tudi škropilnice vseh vrst že pridno na delu. — Na hmeljskem tržišču je zavladalo zadnji čas mirnejše razpoloženje in je povpraševanje znatno popustilo. Cene, ki so se tekom zadnjih dveh tednov še dvignile, so ostale nadalje čvrste in notira Hallertauski hmelj 80—100 Din, Spaltski 82—97 Din, Teitnangski 90—97 Din in gorski (Hersbruek) 69—88 Din za 1 kg — vse le boljše in najboljše blago lanskega pridelka. Za letnik 1931 so ostale cene nespremenjene in notira 30—43 Din za kg. Za starejše letnike ni zanimanja. Francija: Stanje hmeljskih nasadov je zelo neenakomerno, vendar se je v splošn,em zadnji čas precej izboljšalo. Bolhači so še vedno tu in tudi pero-nospora se precej širi, toda hmeljarji letos zelo pridno škropijo. — V kupčiji ni bistvene spremembe. Tendenca za lanski in predlanski hmelj je čvrsta, za starejše pa šc ni mnogo zanimanja. Za letnik 1932 se plačuje zadnji čas do 87 Din, za letnik 1931 pa do 46 Din za kg, kakor je pač kakovost. Nekaj kupčije je bilo tudi že za letnik 1930 in 1929 tu- in inozemskih provenienc, vendar cene niso šle nad 4—9 Din za 1 kg. Belgija: Razvoj hmeljske rastline razmeroma še dobro napreduje. Hmeljarji imajo mnogo opraviti z zatiranjem škodljivcev, ker se zadnje dni poleg bolhačev in peronospore pojavlja že tudi aphis-muha. — Na tržišču je tendenca nestalna. Za letnik 1932 se jc plačalo 57 Din po kg za Alost in Poperinghe, za letnik 1931 pa 24 Din po kg, dočim letnik 1933 v predprodaji notira 48 do 54 Din za kg. A n g I i j a : Stanje hmeljskih nasadov je zadovoljivo, m rastlina v splošnem ni dosti zaostala v razvoju. — Na hmeljskem tržišču je bila v začetku preteklih štirinajst dni tendenca za lanski pridelek prav živahna, sedaj pa je zanimanje zopet ponehalo, ker ie ta letnik večinoma razprodan. Letnik 1932 notira 42 do 60 Din za kg, starejši letniki pa le nominalno in nespremenjeno. Angleški letnik 1931 je bil zelo slab in zato niti sedaj ni zanj povpraševanja, za starejše letnike pa sploh ni dosti zanimanja; skušalo se jc namesto 1931 spraviti letnik 1930 v promet, pa sc ni posrečilo. Amerika: Hmeljska rastlina prav dobro na- preduje v razvoju in tudi novi nasadi dobro uspevajo. Bolezni in škodljivci se dosedaj v nevarnejšem obsegu še niso pojavili. — Tržišče je nadalje živahno in tendenca čvrsta. Letnik 1932 notira 89—98 Din, letnik 1931 pa 70—83 Din in starejši letniki 31—44 Din za kg — vse le boljše blago domače provenience. Inozemski hmelj letnik 1932 in 1931 notira 140—160 Din za kg, po kakovosti pač, vendar pretežno le boljše blago. Za letnik 1933 v predprodaji se plačuje 63 Din, za letnik 1933 in 1934 do 40 Din, za letnik 1933, 1934 in 1935 skupno pa po 30 Din za kg. Kakor je videti, ameriški hmeljarji prodaiajo pridelke že kar za tri leta vnaprej. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. Splošno: Stanje hmeljskih nasadov je zelo različno, vendar je povsod, kjer se prideluje žlahtni hmelj, rastlina precej zaostala v razvoju in trpi zaradi raznih bolezni ter škodljivcev, dočim je stanje nasadov nežlahtnega hmelja splošno boljše. — V hmeljski kupčiji jc hausse prenehala, ker so pivovarne, ki so precej založene, z ozirom na padanje konsuma piva in ugodne cene vrgle mnogo svojega hmelja na tržišče. Živahnost nakupovanja je zato povsod nekoliko popustila, le v Ameriki traja nemoteno dalje. Svetovni trg zaenkrat računa le z letnikom 1932 in 1931, za starejše pa še ne kaže mnogo zanimanja. Ako se izgledi na letošnji pridelek ne bodo zboljšali, pa bodo verjetno tudi še starejši letniki šli dobro v denar. * III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Sav. dolini, dne 20. maja 1933: Od našega zadnjega poročila imamo hladno vreme s padavinami, kar ne pospešuje rasti mlade rastline ter ovira nadaljno napeljavanje 1/2—1 m visoko zrastlih trt k drogom. Neugodno vreme ovira tudi rahlanje zemlje s kultivatorjem in hrano. Stanovitno lepo vreme je nujno potrebno. — Za ostanke letine 1928—1930 še ni zanimanja. Žalec v S. d., dne 27. maja 1933: Hmeljarjem! Pero-nospora — ta najhujša sovražnica hmeljske rastline — se sicer še ni javila v naših nasadih, vendar je na pohodu, ker so vremenske razmere za njen razvoj zelo ugodne. Da ne bo prepozno, si šteje Hmeljarsko društvo v svojo dolžnost, da opozarja na neljubega gosta Bolhači bodo uničili hmelj, ako ga ne poškropite M nr.r,!..^ ali poprosite z ar- f z apnenim arzeniatom zenovim sredstvom • Tudi za škropljenje sadnega drevja JKT je sedaj najprimernejši čas! Vsa ta zoper črvivost in škrlup z l°l0nim pplll OSfJT€MStti. -OTTI preizkušena sredstva svetovne tvrdke se dobi v Celju — skladišče Kmetijske družbe. Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital vse svoje člane-hmeljarje, ki se naj pripravijo na obrambno delo. Najučinkovitejše sredstvo zoper pero-nosporo je bakrenogalična-apnova brozga, ki se prireja za mlade rastline 1/2—3/4, za starejše pa 1 —11/2%> kakor za vinograde. Vsa natančnejša pojasnila dobijo člani Hmeljarskega društva od društvenega odbora. Za razvedrilo Na naboru. Zdravnik: »Kaj vam pa manjka?« Nabornik:' »Kašljam, nervozen sem, želodec me boli, noge mi otekajo, slabo slišim ...« Zdravnik: »Za božjo voljo, nehajte že vendar! Edina rešitev za vas je še junaška smrt za domovino! Sposoben!« Škodljivce in bolezni hmelja se bo letos izplačalo pridno zatirati, ker se obetajo dobre cene. Zanesljivo učinkovita sredstva: apneni arzeniat, Sulfanit, Sulfarol, Sulikol, Arbi-nol, mazavo milo, žveplec itd. dobite stalno in po ugodnih cenah v DROGERIJI »SANITAS«, CELJE ALEKSANDROVA ULICA 5 HMELJARJU VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ___________♦___________ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ♦ ___________♦____________ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev - Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi; poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; ” " 2. proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10. Za vso družino MOŽEM ZA DELO ŽENAM ZA DELO IN PRAZNIK OTROKOM ZA POČITNICE Vrsta 4431-00 Lahek otroški čevelj za vsakdanjo nošnjo v toplih dnevih. Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom. Vrsta 3333-10 Ženski sivi platneni polocvlji z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dneve. Vrsta 4467-29 Za delo na polju v rosi in za vsako delo, ki zahteva močan, a vendar lahek čevelj, te naše sportke iz platlia z močnim gumijastim podplatom. Ženske Din 39 -, otroške Din 35--. Zračne in lahke sandale gumi podplatom; za top ene dneve neobhodnopo Močni čevlji iz črnega gumijastim podplatom vsakdanjo nošnjo. Vrsta 3222-00 Za nemirne dečke polčevlji iz rjavega boksa z močnim gumijastim podplatom. Zelo trpežni. 35—58 Din 59 - Vrsta 0167-00 Za vsako delo Nam najbolje služi ta naš čevelj iz močnega mastnega usnja Is trpežnim gumijastim podplatom. Mažejo se z našo mastjo, ki stane Din 5--. OTROŠKE NOGAVIC I visoke bombaž. 1)8'-. !()•-, kratke iz sukanca Din 7-dokolenke .... Din 10-, Vrsta 3165-00 Čevlji za vsak Strupne. i/mastnega usnja z močnim gumijastim podplatom. ŽENSKE NOGAVICE: pajfinejša svila .... Din 29 svilene Viskoza .... Din 25 s\ ilene............Din 19 flor la.............Din 19 bombažaste..........Din 13 bombažaste normal . . Din 9 športne iz sukanca . . Din 10 MOŠKE NOGAVICE: iz sukanca in polsvilene D 15' Egipt.bombaž desinirane D 10' polsvilene .........Din 7' močne bombažaste . . . Din 5' Snažite svoje čevlje z našo kremo, škatlja D 4'- Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celju