Oglasi 2 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Tretja stran Vsebina Najslabše je ostati doma, potem pa se pritoževati 6 Izstop iz premoga Zaprtje premogovnika razumno takrat, ko bomo imeli alternativne vire ........ 5 BSH Hišni aparati Nazarje Obisk predsednice uprave Skupine BSH ........... 6 Občina Ljubno Srebrni ISSO certifikat za kakovostno raven življenja ............................... 6 10 JM Gornji Grad Stanovalci ne dajo vrtov, lastnik nadstreška se ne strinja z odstranitvijo .......... 8 PGD Luče Ob 110. obletnici delovanja nova cisterna ...... 9 Glasbena šola Nazarje 23 Ena zlata, pet srebrnih in štiri bronaste plakete ................ 10 Koncert klap na Rečici Od fešte z dalmatinskimi napevi do opernih arij ................... 11 Društvo Sožitje Predsednica še naprej ostaja Lilijana Rakun ......... 21 FA 24 Društvo upokojencev Rečica Živko Kolenc na čelu še en mandat .................... 22 Planinsko društvo Ljubno Ustanovili naravovarstveni odsek ...... 23 PGD Mozirje Slovesno pred prihajajočo gasilsko olimpijado ......................... 24 26 Bernarda Čeplak Poznič V Ormožu pretekla 21, v Kopru 72 kilometrov ...... 26 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 15, 15. april 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. BK Čez dober teden bomo imeli v Sloveniji po štirih letih znova volitve poslancev v državni zbor. Seveda to že veste, kajti na možnost izbire vašega predstavnika v nacionalnem parlamentu vas preko vseh možnih komunikacijskih kanalov opozarjajo tako politične stranke kot njihovi kandidati. Sodeč po rezultatih javnomnenjskih raziskav bo udeležba na letošnjih volitvah višja kot na preteklih. Leta 2004 je šlo na volišča 60,6 odstotka volivcev in volivk, štiri leta pozneje 63,1 odstotka, leta 2011 65,6 odstotka, leta 2014 51,7 odstotka, pred štirimi leti pa 52,6 odstotka takratnih volilnih upravičencev in upravičenk. Največjo neznanko glede udeležbe na volitvah predstavljajo mlajši državljani, stari od 18 do 30 let. Ta starostna skupina je pred štirimi leti pomenila 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev, na volitve pa jih je šlo le 40,4 odstotka, torej za dvanajst odstotnih točk manj od povprečja celotne volilne populacije. Ali to pomeni, da stranke v predvolilnih kampanjah mladih ne nagovarjajo dovolj, da bi jih motivirale za odhod na volišča? »Bazen mladih je res majhen, a 13 odstotkov vendarle ni malo. Če bi imeli 13 odstotkov koherentnih volivcev s podobnim pogledom na politiko, bi predstavljali že skoraj drugo najmočnejšo stranko na državnozborskih volitvah,« meni Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede. Seveda vsi mladi ne glasujejo enako, ampak so kot ostale starostne skupine - razdeljeni. To ni nič nenavadnega, bolj problematičen je trend, ki kaže, da mladi volijo vse manj. »Mladi so pred desetimi, dvajsetimi leti volili pogosteje kot mladi danes. To je svetovni trend, ki zmanjšuje vlogo mladine kot pomembne politične sile,« opozarja Deželan. Na domače naslove smo medtem že prejeli javno objavo državne volilne komisije za volilno enoto 5000 Celje, ki vsebuje tudi seznam potrjenih list kandidatov za volitve. Iz nje lahko razberemo, da se v naši volilni enoti za glasove volivcev in volivk potegujejo: Srečko Prislan iz Nizke, Klemen Matk iz Logarske Doline, Adrian Blažević iz Kolovrata (Ljubno ob Savinji), Margareta Atelšek iz Okonine, Stanka Golob iz Žlabora (Nazarje), Mark Molnar iz Radegunde (Mozirje) in Jožef Jelen, Jure Podergajs, Luka Zgojznik, Anton Rifelj, Miha Brodnik ter Jakob Presečnik – vsi iz Mozirja. Časa za razmislek, komu zaupati svoj glas, imamo dovolj, morda so bližnji velikonočni prazniki kot naročeni za to, saj bo vikend daljši za en dan. Najslabše od vsega je na dan volitev ostati doma, potem pa se pritoževati nad rezultatom in izbranimi kandidati. Želim vam lepe praznične dni! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 3 Tema tedna #DANVRABLJENIHOBLAČILIH 23. aprila poziv k ponovni uporabi oblačil Tri nevladne organizacije, ki so skupaj zagnale projekt Obleka naredi človeka, so tudi letos združile moči pri organizaciji druge izvedbe Dneva v rabljenih oblačilih. 23. aprila bo znova izpostavljen pomen ponovne uporabe oblačil za večjo okoljsko osveščenost Slovencev. DELEŽ PRODANIH OBLAČIL IZ DRUGE ROKE MANJ KOT ODSTOTEK Tekstilna industrija velja za eno izmed največjih onesnaževalk okolja, in kot je pokazala vseslovenska raziskava, narejena v okviru zgoraj omenjenega projekta, smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 12,3 kg rabljenih oblačil na prebivalca, delež prodanih oblačil iz druge roke pa znaša manj kot odstotek. Lani se je akciji pridružilo več kot 50 organizacij, tako lani kot letos je med njimi tudi trgovina z rabljenimi oblačili Otroški kotiček v Mozirju. TREND HITRE MODE OBREMENJUJE OKOLJE Dan v rabljenih oblačilih je del projekta Obleka naredi človeka, ki je združil organizacije Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj. Vse tri organizacije veliko svoje pozornosti namenjajo problematiki onesnaževanja s tekstilom in hitre mode, ki potrošnike spodbuja k prekomernemu kupovanju oblačil. V ta namen so izvedli vseslovensko raziskavo med potrošniki, proizvajalci, trgovci z novimi in rabljenimi oblačili, zbiralci in predelovalci odpadkov. Njen namen je bil izvedeti, kaj se zgodi z oblačili, ko pri- 4 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Meta Miklavc, Trgovina z rabljenimi oblačili Otroški kotiček: »Kako razbiti mit, da so rabljena oblačila stara in ponošena? Dan v rabljenih oblačilih lepo izpostavi probleme hitre mode, kjer ne nakupujemo, ker potrebujemo, ampak velikokrat iz napačnih razlogov. Eden od korakov pametnega potrošništva je nakup nežno rabljenih oblačil in samo dobra izkušnja bo novo stranko prepričala, da rabljena oblačila niso stara in ponošena. Aktivno sodelovanje v projektu se bo dogajalo na socialnih omrežjih. Stranke bomo spodbujali, da nam pošiljajo stajlinge v »naših« nežno rabljenih oblačilih. Organizirali bomo tudi izmenjevalnico, kjer si obiskovalci izmenjajo oblačila. Dogodka se veselimo, ker je lani dosegel zelo lep odziv.« stanejo v zbirnih centrih, in kakšni so trendi na področju ponovne uporabe ter reciklaže. V SMETI ZARADI SLABE KAKOVOSTI TEKSTILA Raziskava je pokazala, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oziroma 12,3 kg na prebivalca, kar je za 1,3 kg več, kot znaša evropsko povprečje. Anketiranci (bilo jih je 1300) so kot glavni razlog za velike količine zavrženih oblačil navedli neuporabnost oblačil (strgana ali drugače poškodovana oblačila). Okoljske organizacije prav zaradi tega izpostavljajo škodljivost hitre mode, ki producira oblačila slabe kakovosti. Največ takšnih oblačil pride iz uvoza, saj povprečna cena na kilogram uvoženih oblačil znaša 25 evrov, izvoženih pa 45 evrov. Leta 2019 je bilo v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil. NAKUPOVALNE NAVADE SLOVENCEV IZRAZITO KRATKOROČNE Pretirano nakupovanje (zlasti cenenih) oblačil je po mnenju ekologov mogoče zmanjšati le s pametno potrošnjo in ponovno uporabo oblačil. Raziskava je pokazala, da so nakupovalne navade Slovencev izrazito kratkoročne. Kupujemo večkrat letno ali celo večkrat mesečno, pri tem pa smo cenovno zelo občutljivi. Kupljena oblačila so zato večinoma slabe kvalitete, kar ima dolgoročne negativne posledice tako na naše okolje kot tudi denarnice. Prehod na sistem ponovne uporabe bi pozitivno vplival na oboje, a smo še daleč od tega. Izsledki raziskave so pokazali, da delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v letu 2019 znaša le 0,62 odstotka, še nižji pa je delež izposoje oblačil. PONOVNA UPORABA KORISTI OKOLJU IN DENARNICI Ker ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in »hiperodlaganje«, nosilci projekta Obleka naredi človeka spodbujajo trend nošenja rabljenih oblačil. Od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih. 23. april je tako dan, na katerega pobudniki akcije pozivajo, da oblečemo rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudimo svoje bližnje. Fotografirajte se z napisom Dan v rabljenih oblačilih in objavi dodajte #DanVRabljenihOblačilih. Tekst in foto: Tatiana Angioi Gospodarstvo, Iz občin POSVET NA TEMO IZSTOPA IZ PREMOGA Zaprtje premogovnika razumno takrat, ko bomo imeli alternativne vire Časnik Finance je v Velenju organiziral regijski forum na temo opustitve uporabe premoga za proizvodnjo električne energije. Udeleženci so iskali odgovore na vprašanja, kako se SAŠA regija pripravlja na pravičen prehod, kakšen naj bo izstop iz premoga in prestrukturiranje regije, rdeča nit razprave pa je bila nacionalna strategija o izstopu premoga, ki predvideva letnico 2033. šer povedal: »Še nedolgo nazaj je veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še približno trideset let, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih, tako v opremo kot v zaposlene.« Skratka, izkopavanje je mogoče podaljša- Na okrogli mizi so ugotavljali, kako naj poteka preobrazba Savinjsko-Šaleške regije. BO TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ OBRATOVALA TUDI PO LETU 2033? Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je dogodek otvoril z besedami, da bodo, glede na trenutne razmere na področju dobave in cen zemeljskega plina ter drugih energentov, rudarji zelo verjetno po letu 2033 še kopali premog v Velenju, v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) pa bodo še vedno proizvajali električno energijo. Verjetno ne zgolj na premog, ampak z uporabo alternativnih virov, na primer vodika. KAKO ZAGOTOVITI 5000 NOVIH DELOVNIH MEST? Aktualne razmere v svetu kažejo, kako pomembna je energetska neodvisnost države. Na glavna vprašanja v zvezi s tem morajo sicer odgovoriti pristojna ministrstva, Velenje pa sporoča, da so v Šaleški dolini pripravljeni ohraniti energetsko lokacijo in proizvajati električno energijo. Dermol je še poudaril, da je potrebno do izstopa iz premoga, torej do leta 2033, zagotoviti 5000 novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. TEŠ V PRIHODNJE Z ALTERNATIVNIMI GORIVI V zvezi s pobudami, naj se zaradi energetske krize podaljša delovanje termoelektrarn, je generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Ro- ti, vendar odločitev o tem ne more biti sprejeta tik pred zdajci. TEŠ je prvih dveh mesecih letošnjega leta proizvedel skoraj 40 odstotkov celotne proizvedene električne energije v Sloveniji: »Pretežni del naših potreb lahko zagotovimo sami, smo samooskrbni in imamo na voljo lastni ener- gent – premog. Seveda moramo slediti evropskim direktivam, ki nalagajo opustitev fosilnih goriv. V TEŠ bomo obratovali tudi po letnici 2033, z uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij. Govorimo o preoblikovanju proizvodnega portfelja z izkoriščanjem bogate infrastrukture in izkušenj,« je sporočil Matjaž Vodušek, generalni direktor TEŠ. V INKUBATORJU RASTEJO NOVA INOVATIVNA PODJETJA Na forumu so bile predstavljene uspešne zgodbe treh zagonskih podjetij (Evegreen, AutoTech in Grashka), ki so se nekaj let kalila v SAŠA inkubatorju, zdaj pa kot hitrorastoča iščejo možnosti za širitev. V več kot šestih letih dela z inkubiranimi podjetji so v Velenju odprli več kot 150 novih delovnih mest. Velenjska občina je lani začela s postopkom odprodaje poslovnih prostorov na nekaterih lokacijah. Sredstva od odprodaje bodo še letos vložili v gradnjo industrijsko-tehnološkega inkubatorja SAŠA TecHub i4.0 v poslovni coni Stara vas. Zainteresiranih investitorjev menda ne manjka, pravzaprav imajo čakalno vrsto za parcele. »S kvalitetno podporo podjetjem se nam za prihodnost ni treba bati in verjamem, da bomo proces prestrukturiranja v Šaleški dolini uspešno prestali,« je optimistično zaključil župan Peter Dermol. Vesna Petkovšek OBČINA LJUBNO Cena vrtca višja za polovico predlaganega zneska Osnovna šola Ljubno ob Savinji je občinskemu svetu poslala predlog za povišanje cen vrtca. Šola je predlagala dvig cene za 7,5 odstotka, po razpravi pa so občinski svetniki sprejeli odločitev, da se cena zviša za 3,75 odstotka. Če šola ne bo pokrila stroškov oskrbe z ekonomsko ceno, bo manko pokrila občina iz proračuna. NOVI EKONOMSKI CENI 474 IN 338 EVROV Za prvo starostno skupino je bila doslej ekonomska cena 457 evrov, za drugo 326. Nova ekonomska cena za otroka v prvi skupini bo 474 evrov, za otroka v drugi starostni skupini pa 338 evrov. Starši plačajo le del tega zneska, odvisno od dohodkov, razlika se pokriva iz občinskega proračuna. DVIG VSEH STROŠKOV Cena vrtca se do sedaj ni spreminjala od leta 2019. V tem času so se povečali materialni stroški, dvignile so se cene živil, stroški prevoza, stroški dela in še kaj. Z dosedanjo ekonomsko ceno stroškov šola ne more več pokrivati, zato je bila primorana podati predlog za dvig cen. Štefka Sem Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 5 Gospodarstvo, Iz občin OBISK PREDSEDNICE UPRAVE SKUPINE BSH V NAZARJAH »Spoznala sem, da je v Sloveniji veliko ljubezni …« Podjetje BSH Hišni aparati je pred dnevi obiskala predsednica uprave Skupine BSH dr. Carla Kriwet. Na dvodnevnem obisku jo je spremljal direktor divizije malih gospodinjskih 12.000 aparatov Cookit je BSH lani prodal na evropskem tržišču. aparatov BSH dr. Michael Baumeister. Prvi dan si je ogledala tovarno v Nazarjah, naslednji dan pa je obiskala oddelek predrazvoja in prodajo ter marketing v Ljubljani. SPOZNAVANJE APARATOV »V PRAKSI« Obisk dr. Carle Kriwet se je začel s kosilom, pripravljenim s priljubljenim kuhinjskim aparatom Cookit, ki v lanskem letu dosegel prodajo 12.000 kosov samo na evropskem tržišču. V oddelku za pripravo aparatov za tople napitke se je seznanila z zgodovino razvoja popolnoma avtomatskih kavnih avtomatov. MLADI POTENCIALI IMAJO VELIKO PRILOŽNOSTI Mlad perspektivni kader ji je predstavil svoj pogled na karierne možnosti v podjetju. Zaposleni so izpostavili, da imajo možnost sodelovanja v inter- nem kroženju med delovnimi mesti in da imajo priložnosti za napredovanje ter sodelovanje med lokacijami znotraj BSH. Kriwetova je spoznala kar nekaj novosti in orodij, s pomočjo katerih lahko mladi potenciali poročajo in preverijo novosti ter potencialne ideje. KO PREDSEDNICA ZAVIHA ROKAVE Obisk se je nadaljeval z ogledom proizvodnje v invalidski družbi na Prihovi, ki je odgovorna za predmontažo, servisne dele in dodatke za aparate. Predsednica uprave BSH je zavihala rokave in se preizkusila v sestavi kozarca za kuhinjski stroj MUM5. Med ogledom proizvodnje je spoznala, kako v tovarni uporabljajo digitalne rešitve za bistveno izboljšanje operativnih zmogljivosti. V ATRIJU ZASADILA LIPO Preden je zapustila tovarno v Nazarjah, je Carla Kriwet skupaj z vodstvom podjetja v atriju tovarne v znak trajnostnega razvoja zasadila lipo, obisk pa zaključila s temi besedami: »Spoznala sem, da je v Sloveniji veliko ljubezni, ne samo dobesedno - v imenu, ampak tudi v vsem, kar počnejo kolegi. Ponosna sem, da slovenski kolegi tako trdo delajo na odličnih izdelkih, po katerih je veliko povpraševanje in so priljubljeni po vsej Evropi.« Vesna Petkovšek Dr. Carla Kriwet (v sredini) je skupaj z vodstvom podjetja v atriju tovarne v znak trajnostnega razvoja zasadila lipo. (Foto: Borut Gruber) OBČINA LJUBNO Srebrni ISSO certifikat za kakovostno raven življenja V mesecu marcu smo že poročali o konferenci Zlati kamen, ki je vsakoletno srečanje deležnikov s področja lokalne samouprave. Dogodek je namenjen vsem, ki vodijo in upravljajo občine ter delujejo v javni upravi in javnih ter zasebnih podjetjih, ki sodelujejo in spremljajo razvoj občin. Konferenca je hkrati tudi zaključek večmesečnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku slovenskih občin. Občina Ljubno se je letos uvrstila na 86. mesto med vsemi slovenskimi občinami. URAVNOTEŽENA STOPNJA RAZVOJA Ljubno se s tem uvršča med občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja. Omenjena uvrstitev je občini prinesla srebrni ISSO certifikat razvojne odličnosti za leto 2022. Izhodišče za podelitev certifikatov je indeks ISSO, ki je sestavljen iz večjega števila kazalnikov, izvedenih iz statističnih, 6 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 finančnih in gospodarskih podatkov o občini, in meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Srebrni ISSO certifikat predstavlja priznanje za kakovost življenja in uravnoteženo stopnjo razvoja v občini. MOČNO GOSPODARSTVO IN DINAMIČNO PODJETNIŠTVO Občina Ljubno sodi v zgornjo četrtino slovenskih občin glede na ugodno vrednost indeksa trga dela. Nadpovprečno je uvrščena tudi glede na vrednost sestavljenega indeksa za gospodarstvo, ki vključuje tako kazalnike, ki kažejo dinamiko podjetništva, kot tiste, ki opisujejo relativno moč gospodarstva. Po posameznih kazalnikih občina močno izstopa po sredstvih za šport, preračunanih na prebivalca. Po tem kazalniku se Ljubno uvršča med prvih deset občin v državi. Drugo področje z odličnim rezultatom je doda- na vrednost, ki jo ustvari gospodarstvo. Občina Ljubno je na 11. mestu z letno vrednostjo, ki presega 20.000 evrov na občana. Na 11. mestu v državi je Občina Ljubno po dodani vrednosti na občana. IZBOLJŠANJE NA VEČ PODROČJIH V času zadnjega mandata se je na Ljubnem najbolj izboljšalo stanje na področju brezposelnosti, kjer je občina izboljšala svojo uvrstitev za kar 137 mest. Indeks brezposelnosti združuje stopnjo brezposelnosti in dinamiko sprememb. Enako velik skok je bil dosežen tudi pri sredstvih za kulturo, kar skupaj s sredstvi za šport govori o visokem splošnem življenjskem standardu v občini. Štefka Sem Iz občin OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE Svetniki pohvalno o tekočem poslovanju zdravstvenega doma Marčevske seje občinskega sveta Občine Mozirje se je udeležila tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. Svetnike je seznanila s poslovnim izidom zavoda v letu 2021 in investicijami, razprava pa je tekla tudi o dolgoročnih potrebah po zdravnikih v Mozirju. Svetniki so Herzogovi namenili pohvale za dobro vodenje zdravstvenega doma. KUMULATIVNA IZGUBA POKRITA Lani so v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu kljub epidemiji covida-19 stoodstotno realizirali vse programe in preventivne dejavnosti. Velik del prihodkov so prinesla testiranja, cepljenja in program medicine dela, kjer so lani ustvarili največ prihodkov, odkar ta program izvajajo. Sami so financirali nakup reševalnega vozila za nenujne prevoze in nekatere nujne investicije v opremo. Z dobičkom, ki so ga ustvarili, so pokrili skoraj celotno kumulativno izgubo iz preteklih let. Poslovanje je bilo dobro, a se na drugi strani nekatere težave povečujejo, je povedala Herzogova. VSE DEJAVNOSTI V PRIZIDEK Z investicijo v prizidek zdravstvenega doma v Nazarjah so se prijavili na razpis Ministrstva za zdravje, vendar o rezultatih še niso obveščeni. Gradnja prizidka naj bi stala okrog 5,5 milijona evrov. Predvideno je, da bi glede na stanje stare stavbe vse dejavnosti preselili v prizidek, saj bi bile sicer obe stavbi zasedeni le polovično. V pripravah na investicijo so bile narejene le spremembe v notranjosti, medtem ko so zunanje mere prizidka zaradi pridobivanja dokumentacije morale ostati nespremenjene. Ob prerazporeditvi prostorov bo ostalo dovolj prostora za novo ambulanto ali dve, če bodo uspeli pridobiti zdravnike. KAKO BO NA GRADNJO VPLIVAL DVIG CEN V GRADBENIŠTVU Član nekdanjega gradbenega odbora za izgradnjo prizidka s strani Občine Mozirje Marko Presečnik je izrazil skrb zaradi velike kvadrature prostorov in opozoril na dvig cen v gradbeništvu. Herzogova je pojasnila, da imajo sedaj v Nazarjah 1400, v prizidku bo 2900 kvadratnih metrov površin. Enkrat večji prostori sledijo tudi številu zaposlenih. Pred desetimi leti jih je bilo 41, sedaj jih je 86, prav tako izvaja- Zgornjesavinjski zdravstveni dom je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejel odobren program za ambulanto zdravnice Diyane Vasove. Splošna ambulanta v Mozirju odslej deluje vsak delovni dan dopoldan, ob torkih pa popoldan. Doslej je ambulanta delala le dvakrat tedensko. jo nove dejavnosti. Dviga cen se zavedajo, bolj točni zneski gradnje pa bodo znani jeseni, ko bodo šli v razpis za izvajalca del. Če bodo prejeli sofinancerska sredstva države iz naslova razpisa, se bodo le-ta takoj odštela od vrednosti investicije, preostanek se bo po ključu, ki so ga sprejeli župani, prerazporedil med občine. NOVA SPLOŠNA AMBULANTA V MOZIRJU V mozirski zdravstveni postaji je občina prenovila dežurno ambulanto, kjer ima sedaj prostore tudi splošna ambulanta z zdravnico Diyano Vasov, prenovljena je bila tudi čakalnica in prostori referenčne ambulante. Občina je prenovila tudi prostore nujne medicinske pomoči. Za prenovo so se prijavili na razpis Ministrstva za zdravje. Herzogovo je glede na to, da sta preostali zdravnici v mozirski zdravstveni postaji koncesionarki, zanimalo, kakšne bodo potrebe po upokojitvi teh dveh zdravnic. Občina namreč razpisuje koncesije, zato bo župan Ivan Suhoveršnik opravil razgovor z obema koncesionarkama glede prihodnosti teh ambulant. Glede na to, da so v mozirski postaji štirje različni lastniki, je potrebno spremeniti razdelilnik stroškov. Štefka Sem OČIŠČEVALNA AKCIJA V KOKARJAH Navlake v naravi manj kot pred leti V številnih lokalnih skupnostih so v preteklih tednih organizirali očiščevalne akcije, tudi v krajevni skupnosti Kokarje. Skupinskega pobiranja navlake, ki je je v naravi k sreči manj kot pred leti, se je zadnjo soboto v marcu udeležilo le nekaj krajanov, kljub temu pa so bili z opravljenim delom zadovoljni. Največ čiščenja so imeli na Lazah, kjer se na rekreacijskem prostoru sre- čujejo različne skupine, ki, kot kaže, niso vse ekološko osveščene. Tudi na nekaterih drugih lokacijah v naravi se je našlo nekaj predmetov, ki tja ne spadajo. Vse odpadke so udeleženci akcije pospravili v zabojnike in se razšli v upanju, da naslednjič njihovemu zgledu sledijo tudi tisti, ki jim še vedno ni mar za okolje. TG Udeleženci akcije so bili maloštevilni, zato je bil njihov trud še bolj hvale vreden. (Foto: ZŠ) Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 7 Gospodarstvo, Iz občin GOLTE MED NAJ SMUČIŠČI PRETEKLE SEZONE 114 smučarskih dni in krepko čez 60.000 smučarjev Ob zaključku akcije treh radijskih postaj - Radio Si, Radio Maribor in Radio Koper - so v Mariboru razglasili najboljša smučišča za preteklo smučarsko sezono. V kategoriji srednje velikih smučišč je bilo najbolje ocenjeno smučišče Golte, med večjimi Cerkno, med manjšimi pa RTC Jakec Trije kralji. SEZONA NAPORNA A USPEŠNA Na Golteh so po zaključku smučarske sezone zadovoljni. »Sezona je bila naporna, a uspešna. Naporna predvsem zato, ker je bilo potrebno zadostiti vsem vladnim odlokom in ohraniti varno okolje, ne samo za obiskovalce temveč tudi zaposlene, in na ta način omogočiti smuko na vseh napravah in progah praktično vso sezono,« je povedala direktorica družbe Golte Suzana Srdić. ŠTIRJE MESECI SMUKE Vremenske razmere so bile ugodne, zato so smučišče lahko odprli že v začetku decembra in obratovali vse dni do 27. marca. Skupno so našteli 114 smučarskih dni, obiskalo jih je krepko čez 60.000 smučarjev. Ti so po dveh letih omejitev komaj čakali na spust po urejenih progah, strogi protikoronski ukrepi v sosednjih državah pa so jih zadržali na domačih smučiščih. Z NOVOSTMI BI POPESTRILI OBSTOJEČE AKTIVNOSTI Na pragu poletne sezone, za katero načrtujejo nekaj novosti, na Golteh upajo na pomoč države. V načrtu imajo nekaj investicij, ki bi popestrile že obstoječe aktivnosti na prostem: zip line, plezalno steno, izposojo e-koles, pohodništvo in preživetje v naravi. Prema- lo je znano, da se izlet na Golte začne s panoramsko vožnjo z najdaljšo nihalko v Sloveniji, ki obiskovalce v osmih minutah prepelje na 1410 metrov nadmorske višine. Golte so prava izbira za družine in ljubitelje narave, željne adrenalina, velnesa in dobre kulinarike. ZASTARELA INFRASTRUKTURA IN RAST CEN ENERGENTOV Gledano generalno je bila letošnja sezona za slovenska smučišča dobra, a v združenju slovenskih žičničarjev opozarjajo, da prepotrebne investicije v obnovo žičniške infrastrukture brez finančne pomoči države niso izvedljive. Poleg nujnih vlaganj upravljavce smučišč skrbi tudi skokovit porast cen energentov. Barbara Rozoničnik GORNJI GRAD Stanovalci ne dajo vrtov, lastnik nadstreška se ne strinja z odstranitvijo Jože Rijavec je bil prvi stanovalec enega od blokov na Attemsovem trgu v Gornjem Gradu. Vanj se je vselil leta 1981 z mamo, sedaj v stanovanju živi s partnerko. Pred blokom je postavil nadstrešek za garažo, za katerega je pridobil delno soglasje. Nadstrešek nekoliko odstopa od načrta zaradi izvedbe strehe. Ob nadstrešku imata majhen vrt, vrtičke ob bloku pa imajo tudi ostali stanovalci. PRIJAVA, DA NADSTREŠEK NI SKLADEN Z NAČRTI Pred kratkim je Občina Gornji Grad prejela prijavo, da nadstrešek ni grajen po načrtih. Situacijo na terenu si je po uradni dolžnosti ogledala urbanistka Lucija Poličnik, prijava pa je romala tudi na gradbeno inšpekcijo. Občina je pisno pozvala lastnika, naj zadevo uredi oziroma objekt odstrani, vsa obstoječa dokumentacija pa je bila predana gradbeni inšpekciji. OBČINA SE JE DOLŽNA ODZVATI Jože Rijavec ve, kdo je podal prijavo. Zaradi poziva, da je treba nadstrešek odstraniti, sta s partnerko obiskala župana Antona Špeha in direktorja občinske uprave Zdenka Purnata. Predstavnika občine sta jima povedala, da so se bili na prijavo dolžni odzvati. Ker nadstrešek ni zgrajen po predpisih, ga bo najverjetneje treba odstraniti. Težava je tudi v tem, da nadstrešek stoji na občinskem zemljišču. 8 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Stanovalci želijo obdržati vrtičke ob bloku. MOŽNOST NAJEMA VRTOV NA DRUGI LOKACIJI Okrog omenjenega stanovanjskega bloka je zemljišče občinsko. Občina namerava urediti trško jedro in v načrtu je tudi ureditev zelenic, kar pomeni, da se bodo stanovalci morali posloviti od vrtičkov ob bloku. Občinski svet je na zadnji seji sprejel odločitev, da se stanovalcem bloka omogoči najem urejenih zemljišč za vrtove na lokaciji ob Dreti, kjer so nekdaj že bili trški vrtovi. Sprejeli so tudi ceno najema, le-ta naj bi bila en evro za kvadratni meter na leto. Občina ima na tej lokaciji na razpolago 3500 kvadratnih metrov površin za vrtove. Stanovalci bloka in ostali stanovalci v trškem jedru so prejeli obvestila, naj občinski upravi sporočijo, kakšne površine bi najeli za vrtove. Minimalen odziv ni bil tisto, kar so na občini pričakovali. Omenjene površine bi namreč stanovalce čakale preorane in pripravljene za delo. Stanovalci Novega naselja 2 želijo obdržati svoje vrtove ob bloku. V njihovem imenu je Jože Rijavec povedal, da so med njimi tudi starejši in invalidi, ki na oddaljeno lokacijo, namenjeno za vrtove, ne bodo mogli hoditi. ŽUPAN ŽELI SESTANEK S STANOVALCI Anton Špeh je Rijavcu v odgovor predstavil vizijo ureditve središča kraja, ki zajema urejene zelene površine, na katerih so predvidena otroška igrala in klopce, v to vizijo pa ne spadajo vrtovi. Zanje so, kot omenjeno, predvideli prostor drugje. Poleg tega bloka sta v kraju še dva in stanovanja nad poslovno stavbo. Ob nobenem od teh objektov ni vrtov in stanovalci razumejo odločitev občine glede ureditve kraja. Če bi stanovalci imeli težave s plačilom najema vrtov, lahko občinskemu svetu predlagajo nižjo ceno najema. Župan je še dodal, da bo upravitelja blokov na Attemsovem trgu prosil, da skliče sestanek s stanovalci, kjer se bodo pogovorili o tej zadevi in ostalih težavah, ki se pojavljajo na tej lokaciji. Tekst in foto: Štefka Sem Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Po prenovi gasilskega doma sledi nabava novega vozila Okoninski gasilci so se po dveh letih premora zbrali na 83. občnem zboru. Predsednik Toni Novak in poveljnik Matej Vošnjak ter predsedniki komisij so podali poročila o delovanju društva v preteklem obdobju. NAKUP NOVEGA VOZILA Okoninski gasilci so v zadnjih dveh letih veliko postorili v svojem domu. Prenova je sicer trajala več let, nazadnje so obnovili kletne prostore, sedaj pa so z mislimi že pri nabavi novega vozila. Gasilska cisterna, ki jo imajo, je stara že trideset let, kupili pa so rabljeno, zato je njena zamenjava nujna. Poleg tega imajo še eno manjšo cisterno. Obe bodo poskušali kar najbolje prodati, izkupiček pa bodo dodali sredstvom, ki jih bo za nakup prispevala občina ter drugim donacijam. Vozilo bi radi pre- Predsednik društva Toni Novak je pred kratkim za uspešno delo prejel bronasti znak Civilne zaščite. dali namenu čez dve leti, ko bodo praznovali 85-letnico. MLADINA ZELO AKTIVNA Okoninski gasilci dajo veliko na dobre medsebojne odnose. Najmlajši člani se zato vsako leto, skupaj z mentorji, lotijo peke peciva in ga ob novem letu razdelijo po gospodinjstvih v Okonini in Melišah. Na mladino so še posebej ponosni, saj je njihovo članstvo številno, mladi pa željni novih znanj s področja gasilstva in še česa. Zato mentorjem ni težko žrtvovati njihovega časa za priprave na tekmovanja, jih odpeljati na izlet ali pa se družiti z njimi v gasilskem domu ob filmu, družabnih igrah in pici. Zavedajo se, da s tem ustvarjajo zavzete naslednike, ki bodo za njimi prevzeli vodenje društva. Tekst in foto: Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Ob 110. obletnici delovanja nova cisterna V Prostovoljenem gasilskem društvu Luče so že dlje časa razmišljali o nabavi nove avto cisterne. Ker takšna investicija predstavlja velik finančni zalogaj, je Občina Luče prispevala znatna proračunska sredstva, z društvenimi prihranki, prostovoljnimi prispevki občanov in podporo do- natorjev pa so marca investicijo uspešno realizirali. ZAHVALNA LISTINA PODJETJU KLS LJUBNO S povsem novo avto cisterno Scania AC 35/100 so se predstavniki društva oglasili pri enem od glavnih donatorjev, direktorju KLS Ljubno Mirku Stra- Z novo cisterno in zahvalno listino so se predstavniki PGD Luče oglasili pri direktorju KLS Ljubno Mirku Strašku. (Foto: arhiv PGD Luče) šku, in mu izročili zahvalno listino. Nabava nove cisterne sovpada s 110. obletnico delovanja društva, ki jo bodo praznovali avgusta s prevzemom nove pridobitve in uradno zahvalo vsem, ki so pripomogli k nakupu. ZAHTEVNO OBMOČJE ZA ENO SAMO GASILSKO DRUŠTVO Novo gasilsko vozilo je zmogljivo in primerno za gašenje požarov v visokogorju ter dovoz pitne vode na oddaljene kmetije, planinske koče in pašnike, kjer to omogočajo dovozne poti. Kot je povedal predsednik društva Boštjan Robnik, Občina Luče zaradi specifike terena in razvejene mreže občinskih in gozdnih cest do oddaljenih visokogorskih kmetij s preko tisoč metri nadmorske višine spada med največja območja v Sloveniji, ki jih pokriva eno samo prostovoljno gasilsko društvo. SKORAJ 300.000 EVROV VREDNA INVESTICIJA Za uspešno opravljanje poslanstva v dobrobit občanov gasilci potrebujejo ustrezno opremo. K celotni vrednosti investicije, ki je znašala nekaj manj kot 300 tisoč evrov, je Občine Luče v dvoletnem proračunskem obdobju prispevala 160 tisočakov, dodali so privarčevana sredstva društva in prispevke donatorjev, prijavili pa so se tudi na državni razpis. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 9 Organizacije UČENCI GLASBENE ŠOLE NAZARJE NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU TEMSIG Ena zlata, pet srebrnih in štiri bronaste plakete Od 7. do 22. marca je potekalo 51. državno glasbeno tekmovanje Temsig 2022. Glasbeno šolo Nazarje je zastopalo 11 učenk in učencev v različnih kategorijah, ki so osvojili pet srebrnih in štiri bronaste plakete, Amadeju Kolencu pa je z diatonično harmoniko uspel veliki met, saj je osvojil zlato plaketo in 1. nagrado v svoji kategoriji. Profesorica klavirja na nazarski glasbeni šoli Barbara Verhovnik je povedala, da so se učenci na izziv odlično pripravili, saj so že med samo pripravo na tekmovanje pokazali velik napredek. Tekmovalci so se dela lotili z vso resnostjo, hkrati pa z veliko mero veselja, saj se tako velik in pomemben dogodek za posamezne tekmovalne kategorije zgodi le na vsaka tri leta. ZLATA PLAKETA AMADEJU KOLENCU Amadej Kolenc je pod mentorstvom Tomaža Gučka posegel po najvišji uvrstitvi. Za svoj tekmovalni nastop z diatonično harmoniko je prejel zlato plaketo in 1. nagrado v svoji kategoriji. Amadej se je skupaj z mentorjem udeležil tudi slovesne podelitve priznanj prvonagrajencem Temsig v Mariboru. SREBRNE PLAKETE FLAVTISTKI, PIANISTKAMA IN TROBILCEMA Lara Slapnik je pod mentorstvom Učenci Glasbene šole Nazarje so se z državnega glasbenega tekmovanja vrnili bogatejši za priznanja in dragocene izkušnje. (Foto: Barbara Rozoničnik) Karin Garb prejela srebrno plaketo v kategoriji flavta. Prav tako srebrno plaketo sta za svoj tekmovalni nastop na klavirju prejeli Ajda Julija Ozimic, njena mentorica je Barbara Verhovnik, in Sara Časl, nad učenjem katere bdi Milanka Črešnik. Srebrno plaketo sta v kategoriji komornih skupin s trobili osvojila tudi Tibor Cemič in Jaka Kranjc. Njun mentor je Kristjan Zupan. PREJEMNIKI BRONASTIH PLAKET Bronaste plakete so šle v roke flavtistke Neže Dobrovc (mentorica Karin Garb), klarinetistke Julije Kotnik (mentor Bojan Zeme), in pianista Gašperja Lomška (mentorica Barbara Verhovnik). Za pevski nastop je bronasto plaketo prejela Manja Vačovnik, Eva Venek pa priznanje. Mentorica obeh je Kristina Šuster Uršič. Barbara Rozoničnik OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Otroci bodo sami pridelali gnojilo za zelenjavo Učence 3. a razreda Osnovne šole Nazarje je obiskala predstavnica društva Ekologi brez meja Barbara Kirn. Učenci so z zanimanjem prisluhnili predavanju o plastiki in odpadkih, se vključevali v razpravo o recikliranju in sodelovali pri nalogah. PROJEKT ZAŽIVEL NA DVEH ŠOLAH Tokratno srečanje je bilo prvo od štirih v okviru projekta Otroci sami pridelali gnojilo za zelenjavo, ki so ga v sodelovanju z Ekologi brez meja zastavili v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Projekt že izvajajo na Osnovni šoli Mozirje. SPOZNAVALI RECIKLIRANJE IN VAROVANJE OKOLJA Šolarji so izvedeli, kako lahko iz plastičnih odpadkov naredimo nov izdelek, katere vrste plastike poznamo in kakšen je postopek njene predelave. Aktivno so se vključevali v razpravo, odgovarjali na vprašanja in delili svoje izkušnje glede varovanja okolja in pravilnega odlaganja odpadkov. Skozi igro so sodelovali v razvrščanju pla- 10 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 stične embalaže in ugotavljali značilnosti plastenk. IZ ZOBNIH ŠČETK BO NASTAL NOV IZDELEK Na koncu so se z ekologinjo dogovorili, da bodo v razredu postavili škatlo, v kateri bodo zbirali odslužene plastične zobne ščetke. Ob naslednjem obisku jih bodo prevzeli predstavniki podjetja Skaza in nato iz njih naredili nov izdelek. Nastasja Kotnik Učenci 3. a razreda in učiteljica Sabina Venek (desno) s predstavnico društva Ekologi brez meja Barbaro Kirn (stoji druga z leve). Organizacije PROJEKT ČEBELA BERE MED! Partnerji na ogledu nove ljubenske knjižnice Projekt z naslovom Čebela BERE med! je LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline prijavil na razpis gospodarskega ministrstva skupaj s štirimi LAS-i. Na našem območju so partnerji še Knjižnica Velenje, Osrednja knjižnica Mozirje in občine Šmartno ob Paki, Mozirje ter Ljubno. Lansko leto so zaključili prvo fazo projekta, znotraj katere so bile izvedene investicije v sodelujočih knjižnicah. DEL DENARJA ZA NOVO OPREMO IZ PROJEKTA Projektni partnerji so se sestali na se- Predstavniki petih LAS-ov so se srečali na Ljubnem ob Savinji. (Foto: arhiv Zavoda Savinja) dežu LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline na Ljubnem ob Savinji. Pregledali so izvedene aktivnosti in se dogovorili za aktivnosti v prihodnjem obdobju. Na začetku je udeležence pozdravil predsednik LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, po sestanku pa so si partnerji ogledali novo ljubensko knjižnico, ki je enota Osrednje knjižnice Mozirje. Oprema zanjo je bila sofinancirana iz projekta Čebela BERE med!. V okviru projekta je bil nabavljen tudi čebelarski kotiček, ki kroži med sodelujoči knjižnicami, ki so vključene v projekt. KNJIŽNICA BOGATI CENTER Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je predstavila delovanje knjižnice in udeležence popeljala med knjižne regale. Obiskovalci so bili navdušeni nad izvedeno investicijo in nad pridobitvijo prostorov ter vsebinami v Kulturno-poslovnem centru Ljubno. Štefka Sem 5. KONCERT KLAP NA REČICI OB SAVINJI Od fešte z dalmatinskimi napevi do opernih arij Turistično društvo Rečica ob Savinji je organiziralo peti koncert klap, ki so ga morali zaradi epidemije odpovedati pred dvema letoma. Na odru v rečiški osnovni šoli so se predstavili člani klape Kampanel, za obogatitev programa pa je poskrbela operna pevka Mojca Bitenc Križaj. Domačinka je poslušalcem zapela nekaj opernih arij, Dalmatinci pa so jih popeljali na morje, med galebe in barke. PREPEVALO TUDI OBČINSTVO Kampanelovci, ki skupaj ustvarjajo že dve desetletji, igrajo in pojejo različne zvrsti glasbe. Na njihovem rednem programu najdemo tradicionalno glasbo številnih dalmatinskih krajev, pojejo in igrajo pa tudi pesmi drugih žanrov, kot sta pop in funk. Na koncertih vedno pripravijo »fešto«, na kateri zapoje tudi občinstvo, in tako je bilo tudi na Rečici ob Savinji. SOLISTKA, KI NA ODRU UŽIVA Uveljavljena sopranistka Mojca Bitenc Križaj je pokazala, da jo nastop Rečičanom in drugim obiskovalcem so se tokrat predstavili člani klape Kampanel. na odru, naj bo domač ali tuj, notranje izpolnjuje in v tem uživa. V tej sezoni bo v različnih vlogah nastopila v SNG Opera in balet Ljubljana. Poleti jo bo moč videti na festivalu v avstrijskem Erlu, kot koncertna pevka sodeluje s različnimi pianisti. Tekst in foto: RŠ Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 11 Ljudje in dogodki PRAZNOVANJE CVETNE NEDELJE NA LJUBNEM OB SAVINJI Skrbno negovanje 130-letne tradicije Po dveh letih, ko je bilo zaradi protivirusnih ukrepov praznovanje cvetne nedelje na Ljubnem ob Savinji dodobra okrnjeno, je letošnje dogajanje pred tamkajšnjo župnijsko cerkvijo ponovno spominjalo na čas pred epidemijo. Veliko je bilo obiskovalcev od blizu in daleč, glavni akterji pa so bili seveda Ljubenci s svojimi poticami, ki se tudi letos niso izneverili dolgoletni tradiciji izdelovanja figuralnih cvetnonedeljskih znamenitosti. BOGAT VERSKI IN KULTURNI PROGRAM PRAZNOVANJA Blagoslov potic je opravil celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je vodil tudi bogoslužje v cerkvi. Za dodatno popestritev letošnjega praznovanja nedelje pred veliko nočjo je bilo poskr- bljeno po cerkvenih obredih v prostorih ljubenskega kulturnega hrama - Kongresnega centra KLS, kjer je bila v dvorani projekcija filma Ruševec, ki je bil posnet pred dobrimi tremi desetletji na temo izdelave figuralnih ljubenskih potic. Za povrh so si lahko obiskovalci v mansardi tamkajšnjega zadružnega doma ogledali zbirko ljubenskih cvetnonedeljskih potic, ki so od leta 2013 razglašene za živo mojstrovino državnega pomena. SKRBNO NEGOVANJE Razstavljene potice si je z zanimanjem ogledal tudi celjski škof, ki se je ob letošnjem praznovanju cvetne nedelje prvič srečal s to posebnostjo, ki jo krajani Ljubnega že več kot 130 let vneto negujejo in ohranjajo, da ne bi odšla v pozabo. Tekst in foto: Franjo Atelšek Tomaž Brgles z izvirno potico Sakralni simbol - monštranca in malo kemije na cvetno nedeljo Tončevi otroci s cvetnonedeljskimi simboli Babica z vnukoma ob citrah Fantova škofovska palica je bila všeč tudi celjskemu škofu. 12 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Ljubenski župan Franjo Naraločnik je škofu Matjažu podaril knjigo o ljubenskih poticah. Zgodovina in narodopisje Josip Wester v predgorju Savinjskih Alp (4) PETER WEISS Kdo je opisal pot na Menino in nas zdaj vodi na Veliki Rogatec? Josip Wester (1874–1960), ki je popisal marsikatero pot predvsem po slovenskih planinah. Kje je bil objavljen ta njegov potopis in kdaj? V Planinskem vestniku leta 1933. Urednik te slovenske planinske revije, ki je izhajala mesečno, je bil v tistem času Josip Tominšek. Ker je seveda poznal Menino in Rogatec, kamor se vidi od njegove rojstne hiše na Slatini v Bočni, je k Westrovemu besedilu prispeval kako utemeljeno in koristno pripombo. – Dodatki k ponatisu so tule zapisani v oglatih oklepajih. Veliki Rogatec [urednik Planinskega vestnika Josip Tominšek: »Domačini pravijo samo Rogác, na Rogácu, kar se da izvajati iz Rogát(e)c; čisto napačen je Rogač«] je prezanimiva gora. Naš največji geolog Ferdo Seidl ga je v svoji znameniti monografiji »Kamniške ali Savinjske Alpe« opisal kot posebno nazoren pojav treh geoloških dob in je v ponazorilo geološkega ustroja tega gorskega skupka knjigi priložil prerez čez Veliki Rogatec. Celo laik v geoloških stvareh, če si pozorno ogleda oblike zložnega pobočja in strmega skalnega vrha, si lahko predstavlja, kako se tu nadrivajo različni gorotvorni skladi. Vsekakor je Veliki Rogatec tako izrazit vrh v predgorju Savinjskih Alp, da ga Seidl upravičeno imenuje njihovega »sprednjega stražarja« na vzhodnem krilu. Saj pa tudi presega po svoji višini (1557 metrov) ostale vrhove gorske skupine, ki se vleče od sedla Volovljeka pri Kranjskem Raku do Savinjske doline med Lučami in Ljubnim. To so Plešivec, Kranjska reber, Kaštni vrh [danes Kašni vrh; urednik Planinskega vestnika Josip Tominšek je pripisal: »Sliši se tudi Kačji vrh«], Mali Rogatec, Lepenatka ter Arničev in Mlački vrh. Rogatec z Ljubljanskega grada ni viden, zakriva ga grmada Kranjske rebri, pač pa lahko uzreš njegov markantni vrh z Ljubljanskega polja pri Dravljah. Še bolje ga opaziš s Šmarne gore, kako štrli izza Volovljeka siv okrnjen vršac, nekaka predstraža, prežeča pred savinjsko falango. Po mirni noči je zasinilo vedro jutro. Tovariš se je od naporne ture prejšnjega popoldneva – prehodil je vso Menino brez daljšega odmora malone v sedmih urah – dobro odpočil, tako da sva oba s čilimi močmi nastopila pot, ki je spričo prisojne lege obetala dosti znoja in žeje. Kot spremljevalec in kažipot se nama je pridružil prijazen domačin, diplomiran akademik. Kljub močni pripeki nam je bila hoja prijetna, tu med sadovnjaki in žitnimi polji, tam po senčnatem gozdu, ponekod po zložni ali malo napeti poti, drugod spet dokaj strmo, a nikjer enolično, ker se oblika in kultura tal vedno menjavata. Nasprotno pobočje Menine, zlasti markantna cerkvica svetega Florijana, nam je bilo za merilo, do kake višine smo se že povzpeli. Mimo samotnih kmetij – pri Bezovšku, Lamprečniku in Spodnjem Špehu, ki so med seboj vsaj po pol ure hoda oddaljene – smo po poltretji uri hoje dospeli do zadnje- kim kosom črnega kruha. To nam je šlo v slast, bolj žejnim kot lačnim! In razgovarjali smo se z gospodinjo o domačih razmerah: kako težavno je tu kmetovati, ko se mora vse delo samotež opravljati. Potrebščine si morajo hoditi nakupovat ali v Gornji Grad ali v Luče po dve uri daleč. Otroci zaradi oddaljenosti ne morejo hoditi v šolo; kar doma jih bodo pozimi učili malo branja in pisanja. Tako je potožila mati s tremi otroki živega pogleda in rdečih lic. Bog ve, kakšni duševni talenti ostanejo tako za vedno zakopani in zatajeni. Značilno je, kaj je zbudilo nenadno pozornost te dece. Po kolovozu mimo hiše je konj pripeljal drvarski voz. »Konj, konj!« je deca vsa razigrana vzkliknila in planila iz sobe, da bi videla domačo žival, ki se v tej višini le malokdaj pojavi. Otroci v naših obcestnih vaseh pa se niti za avtomobile bog ve kaj ne zmenijo. Gornji Grad z Rogatcem (Planinski vestnik 1933) ga višinskega posestnika, do Zgornjega Špeha, čigar prostrani dom stoji že na višini 1163 metrov. Dobro obdelane njive in lepo negovano sadno drevje pričajo, da vlada tu skrben gospodar. Ta Špehovina je menda najviše ležeče bivališče v tej pokrajini; prisojni položaj, ki ga neporušljivi zaslon mogočnega Rogatca ščiti pred mrzlimi vetrovi, omogoča, da tudi v taki višini uspevajo posevki in sadeži. Kako prijazno nas je sprejela mati gospodinja, ko smo stopili v hišo! Otroci so bili pravkar požlampali latvico kislega mleka in že je prišla za nas, trojico, druga polna skleda na mizo z veli- Če nam je bila hoja do Špehovine kljub soparni pripeki še kolikor toliko zložna, moram priznati, da mi je bila zadnja proga našega vzpona, tistih 400 metrov višine, ena izmed najnapornejših, kar jih pomnim. Dokler smo stopali skozi senčnat jelov gozd, je bil to lagoden sprehod, a ko smo zavili na desno vkreber, najprej skozi gosto brinje, nato pa po strmi, z gladko travo porasli zelenici, se je začela druga pesem. Naravnost v breg ni kazalo stopati, temveč v vijugah, da se je tako strmina kolikor toliko omilila. Jagode, ki so se spotoma ponujale, so mi bile le dobrodošla pretveza za večkraten oddih. Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 13 Državnozborske volitve 2022 DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2022 Kandidatne liste potrjene, gospodinjstva dobila sezname kandidatov Volitve devetega sklica Državnega zbora Republike Slovenije bodo potekale v nedeljo, 24. aprila, in bodo šele druge redne državnozborske volitve po letu 2008. Volilne komisije so končale preverjanje zakonitosti kandidatnih list, opravile so tudi žreb vrstnega reda kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. Glasovnice se tako že tiskajo, gospodinjstva pa so prejela publikacije s seznami kandidatov. 1471 KANDIDATOV ZA 88 POSLANSKIH MEST Kandidature za tokratne državnozborske volitve je vložilo skupaj 20 strank in list. Za 88 poslanskih mest se bo po podatkih državne volilne komisije potegovalo 1471 kandidatov, še pet pa se jih bo potegovalo za izvolitev za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. 14 Pri vložitvi kandidatnih list so morale stranke upoštevati 35-odstotne spolne kvote. Med vsemi kandidati za 88 poslancev je 653 žensk, kar predstavlja nekaj več kot 44 odstotkov. Kandidati imajo zelo raznoliko izobrazbeno strukturo. Največ (463) kandidatov ima visokošolsko izobrazbo 2. stopnje. Med njimi je 69 doktorjev znanosti, 19 pa jih je zaključilo le osnovno šolo. Najstarejša kandidatka je 82-letna Tatjana Voj, ki jo je na svojo listo uvrstila Stranka Alenke Bratušek (SAB), na Listi Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo pa kandidira 18-letni Jaka Krčovnik, ki je najmlajši poslanski kandidat. Največ kandidatov, nekaj več kot 40 odstotkov, je starih od 46 do 61 let. Nekaj več kot 30 odstotkov kandidatov je starih od 31 do 46, nekaj manj kot 19 odstotkov pa več kot 61 let. Dobrih 11 odstotkov kandidatov je starih manj kot 31 let. Pov- prečna starost kandidatov bo na dan parlamentarnih volitev nekaj manj kot 49 let. Franci Kotnik Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Državnozborske volitve 2022 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 15 Državnozborske volitve 2022 »Te volitve so pomembno tako, kot je bil pomemben plebiscit o osamosvojitvi Slovenije.« Intervju z Mihom Brodnikom, kandidatom Gibanja Svoboda • Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Če ne bi začutil državljanske dolžnosti in odgovornosti, da prispevam k učinkovitim spremembam, ne bi vstopil v politiko. Politika me že od nekdaj zanima, na tem področju sem bil vedno proaktiven, vendar se do sedaj nisem tako aktivno vključeval vanjo. Nenehno vidim, kako se izgublja razvojne priložnosti in kako oblast spodbuja med nami razkole. Skrajni čas je, da politika postane sinonim za moralo in zdrave vrednote. Politiki morajo biti s svojo osebnostjo, predanostjo delu, rezultati in kulturno komunikacijo zgled državljanom.    • Kakšna je vaša življenjska pot? Ena polovica moje življenjske poti je namenjena moji poslovni karieri, ki sem jo začel tlakovati v gradbeništvu. Po nekaj letih uspešno izpeljanih projektov sem se zaposlil v podjetju, ki izdeluje hitromontažne skladiščne objekte. Kot vodja komerciale skrbim za uspešno prodajo, optimalne tehnične rešitve ter rast podjetja. Druga polovica moje poti je od najstniških let posvečena glasbi. V svojem studiu komponiram in snemam glasbo. Dodatno vzpodbudo mi je prinesla zmaga na svetovnem natečaju za najboljši remix pionirja elektronske glasbe Jeana-Michela Jarrea. Po pogovoru z njim sem svoje cilje zastavil izven slovenskih meja. Poleg ukvarjanja z glasbo nadvse rad spremljam slovenski šport. • Kaj je za Zgornjo Savinjsko dolino ključnega pomena za razvoj?   Bistveno je bolj uspešno črpanje evropskih sredstev. Tovrstne zahtevne projekte se loteva premalo strokovno, vizionar- 16 sko in sistematično. Ključno je tudi, da se občinski interesi zlijejo v regijski interes – vse občine morajo dihati kot eno. Potrebno je pospešiti izvedbo kolesarske steze Mozirje – Logarska dolina. Opozoril bi tudi, da je pridobivanje gradbenih dovoljenj v zelo slabem stanju. Nujno bi bilo treba ločiti pridobivanje teh dovoljenj za posameznike in za podjetja. Za slednje bi morali biti postopki speljani bistveno bolj strokovno in pa predvsem bistveno hitreje, sicer se bo razvoj podjetij še naprej zaviral. Ključna je tudi posodobitev distribucijskega sistema električne energije. V praksi se namreč spodbuja gradnjo sončnih elektrarn, kjer bodo kmalu kapacitete tako polne, da sistem tega ne bo več prenesel. Pomembno je tudi, da se vzpostavi Zgornjesavinjski mladinski center, ker je potrebno krepiti ustvarjanje, razmišljanje, kulturo, šport in druga področja mladih ter za njih ustvarjati nove priložnosti. • Kaj postavlja Gibanje Svoboda v ospredje svojega političnega delovanja? Svobodo, odprto družbo, zaupanje v sočloveka, skupnost in državo. Bistveno je sodelovanje političnih strank z nevladnimi organizacijami, civilno-družbenimi gibanji, mladimi, starejšimi in strokovnjaki iz različnih področij. Vidimo državo, ki je zmožna uresničiti svoj demokratični in razvojni potencial ter blagostanje vseh prebivalcev. Zato bomo ustavili razkroj pravne države, vzpostavili kulturni dialog, okrepili zdravstveni sistem, ustvarili pogoje za vzdržen gospodarsko-socialni model, ki bo odporen na krize. Sprejeli bomo ukrepe za zeleni energetski prehod in vzpostavili okvir za neodvisnost medijev. • V preteklih dveh letih nas je zaznamovala epidemija, kaj smo se naučili iz nje?   Doživeli smo kontradiktorne in škodljive ukrepe. Žrtve so bila predvsem mala in srednja podjetja, družine, mladi, otroci. Mediji in oblast so med nami odigrali razdiralno in zastraševalno vlogo, namesto da bi nas krepili z nasveti o zdravem načinu življenja. Ko znanost klone političnim interesom, ni več znanost. Vsak posameznik ima pravico, da so mu v enaki meri predstavljene znanstvene prednosti in slabosti cepljenja, na osnovi katerih se odloči. V Gibanju Svoboda smo proti obveznemu cepljenju. Ne moremo živeti demokratične države na papirju, demokratična država živi v praksi ali je pa ni.    • Kako vidite odnos med poslancem in ljudmi ter lokalnimi oblastmi?   Ključna je podpora državnega predstavnika dobrim projektom, ki so zastavljeni povezovalno. Potrebno je prisluhniti interesnim skupinam, potrebam ljudi na terenu, da se državne prioritete ne gradijo le v dobro elite, ampak vseh.     • Kaj je vaše sporočilo volivkam in volivcem? Prosim, pojdite 24. aprila na volišče oddat svoj glas ali na predčasno glasovanje. V čim večjem številu moramo dati jasen in glasen NE teptanju ljudske volje in človekovih pravic. Še posebej pozivam mladino: prosim, ne dovolite, da vam prihodnost odvzamejo politiki, ki vladajo zase in so obstali v preteklosti. Recite DOVOLJ JE in oddajte svoj glas ZA lepšo prihodnost in ZA SVOBODO. Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Državnozborske volitve 2022 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 17 Državnozborske volitve 2022, Oglasi 18 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Oglasi Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 19 Organizacije, Ljudje in dogodki NAZARJE EPIDEMIJA COVIDA-19 Veselje ob izdelovanju butar Člani Društva sv. Martina so v soboto organizirali izdelovanje in krašenje butaric na kmečki tržnici pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah. S tem starim običajem so razveselili predvsem otroke in mladino. Butare so prišli izdelovat učenci višjih razredov osnovne šole, mlajše otroke pa so spremljali starši. Organizirano ustvarjanje se že nekaj let izkazuje kot dobra praksa, saj je za izdelovalce priročno, da dobijo ves material za butare na enem mestu. Nekateri butare pri članih društva naročijo tudi vnaprej, saj bi bilo skoraj nemogoče, da bi vse izdelali na licu mesta. Nastasja Kotnik Zaščitne maske v zaprtih prostorih kmalu le še priporočilo? Strokovna skupina za covid-19 predlaga, da se obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih spremeni v priporočilo, ko bo na intenzivnih oddelkih sedem zaporednih dni manj kot 35 covidnih bolnikov. V nedeljo, 10. aprila, je bilo v Sloveniji opravljenih 580 PCR-testov in 3210 hitrih antigenskih testov, s katerimi so potrdili 528 okužb z novim koronavirusom. V bolni- šnicah se je zdravilo 353 ljudi, na enotah intenzivne terapije jih je bilo 42. V Zgornji Savinjski dolini je bilo po podatkih covid-19 sledilnika v nedeljo v vseh sedmih občinah skupaj 242 okuženih, kar je 26 več kot pred tednom dni. V občini Mozirje je bilo 69 okuženih, v Nazarjah in Gornjem Gradu po 42, na Rečici ob Savinji 41, v Lučah 31, na Ljubnem ob Savinji 11 in v Solčavi 6. Štefka Sem Vi o Savinjskih novicah Organizirano ustvarjanje se že nekaj let izkazuje kot dobra praksa. (Foto: Nastasja Kotnik) MOZIRJE Mlajevci okrasili krožišče Mozirski mlajevci, ki jih vodi Marjan Orel, se ne ukvarjajo samo s postavljanjem mlajev, ki občane in obiskovalce pozdravljajo ob praznikih, ampak skrbijo tudi za siceršnjo okrasitev kraja. Letos so poskrbeli tudi za velikonočno okrasje sredi krožišča pred upravnim centrom. Večina okrasja, ki zaljša Mozirje v času praznikov, je izpod pridnih in ustvarjal- nih rok Jožeta Skornška. Kot ljubitelj lepega in predvsem naravnega najraje uporablja veje, ki umetelno prepletene postanejo unikatni izdelki. Njegovi snopi in pisana jajca z obveznim zajčkom pozdravljajo mimoidoče in mimovozeče ter jih prijazno opominjajo na prihajajoči praznik. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Velikonočno okrasje mimoidoče in mimovozeče prijazno opominja na prihajajoči praznik. 20 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Miro Brezovnik, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Vseskozi spremljam Savinjske novice, ki niso le moje stalno tedensko čtivo, ampak so postale družinsko čtivo, ker v njih lahko vsak družinski član najde svoje željene informacije. Prav posebej pa imajo Savinjske novice težo, kadar v njih prepoznamo samega sebe, svojo organizacijo, društvo in se lahko skupaj veselimo uspehov posameznikov, ki jih tudi osebno poznamo. Tako se poistovetimo z objavami in jih ob priložnostih tudi delimo s ostalimi. Sam sem vključen v različne odbore, komisije in društva, zato zame Savinjske novice predstavljajo vsakotedensko poročilo dogajanja v Zgornji Savinjski dolini, so enostavno vizualno najboljši dokument časa, v katerem živimo. Novice me vseskozi spremljajo prav zaradi tega, ker na kratko in jedrnato povzamejo vse dogodke, ki se dogajajo v dolini. Njihov namen je objektivno obveščati in informirati, poleg tega pa imajo izobraževalno in vzgojno funkcijo. Brez pristranskosti in nazorno opisujejo dogodke, ki so jih posamezni člani, društva ali organizacije organizirali, ali poročajo o posebnih dogodkih, ki so trenutno aktualni v Sloveniji. Temelji pisane besede so bili v preteklosti dobro postavljeni, vendar je sedaj zelo pomembno, da kljub digitalizaciji Savinjske novice ostanejo tudi v tiskani izvedbi. Velika zahvala celotnemu uredniškemu odboru in seveda glavnemu uredniku mag. Franciju Kotniku, ki nadaljuje to poslanstvo. Sam sem nekajkrat sodeloval z njim in sem počaščen, da je po eni strani tako preprost človek, vsakdanji, po drugi strani pa tako izjemen retorik, strokovnjak na gospodarskem in družbenem področju in človek, ki živi za svojo družino, za kraj, občine in celo Zgornje Savinjsko dolino. V času, ki je prelomen tudi za tiskane medije, verjamem, da bodo dokazali, da znajo in zmorejo negovati načela njihovih prednikov, in jih bodo uspešno predajali na mlajše rodove. Organizacije DRUŠTVO DIABETIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE S pohodi še razširili program aktivnosti Zgornjesavinjski diabetiki so na občnem zboru podelili priznanja najaktivnejšim članom in na podlagi smernic Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS) pripravili program aktivnosti za leto 2022. Predsednik društva Anton Venek je izpostavil, da so končno začeli intenzivneje sodelovati z zdravstvenim domom, kjer jim pomagajo pri izvajanju nekaterih dejavnosti. Okoli 240 članov ima trenutno Društvo diabetikov Zgornje Savinjske doline. NAJPOMEMBNEJŠA JE PREVENTIVA Najpomembnejši del dejavnosti društva diabetikov je preventiva, v okviru katere organizirajo strokovna predavanja in okrevanja v zdraviliščih. V letošnji plan dela so zapisali predavanja o prehrani in gibanju za sladkornega bolnika ter o kožnih spremembah. Izobraževalno okrevanje s številnimi gibalnimi aktivnostmi bodo izvedli na Debelem rtiču in v Termah Dobrna. Društvo v občinah Mozirje, Gornji Grad in Solčava organizira brezplačne meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka, ki so dostopne vsem občanom, ne zgolj članom, z namenom zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni. NOVOST SO KRAJŠI POHODI V letošnjem letu bodo organizirali dve enodnevni kopanji v Termah Snovik ali Termah Ptuj. Ohranili bodo test hoje na dva kilometra, ki so ga uvedli lani, novost pa so krajši pohodi. Pripravili jih bodo na Ljubnem in v Gornjem Gradu, v Nazarjah bo tečaj nordijske hoje, v Mozirju pa bodo poleg pohoda organizirali še vaje za sladkorne bolnike. KONČNO SPET DRUŽENJA Druženja članov, teh je okoli 240, je bilo lani iz znanih razlogov malo, kljub temu so se podali na izlet v Ljubljano. Tudi letos bodo organizirali enodnevni izlet, udeležili se bodo športnega srečanja, ki ga bo organizirala ZDDS, in državne proslave ob svetovnem dnevu diabetikov. Ob tem prazniku bodo pripravili tudi svojo proslavo. Načrtujejo še klepete ob kavi za člane v vsaj treh občinah in družabno srečanje ob zaključku leta. Nadaljevali bodo z obiski bolnih članov, katerim po potrebi nudijo denarno pomoč. Predsednik društva Anton Venek je izpostavil, da so končno začeli intenzivneje sodelovati z zdravstvenim domom. ZLATA PLAKETA KATARINI FUŽIR IZ MOZIRJA Zlato plaketo in priznanje za prizadevnost je prejela Katarina Fužir iz Mozirja. Srebrne plakete so šle v roke Martina Brecla, Antona Veneka in Marjanke Steiner iz Mozirja ter Natalije Valte z Ljubnega ob Savinji. Mozirjanki Kristina Savodnik in Bernarda Miklavc sta prejeli bronasti plaketi, kakor tudi Marija Turk iz Nazarij. Tekst in foto: Vesna Petkovšek DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predsednica še naprej ostaja Lilijana Rakun Člani Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline so konec marca izvedli redni občni zbor, ki je bil hkrati tudi volilni. Vodenje društva so tudi za naslednje štiriletno obdobje zaupali dosedanji predsednici Lilijani Rakun, ob tem pa za isto obdobje izbrali člane izvršnega ter nadzornega odbora. OGLED UČILNICE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI V lepem številu so se zbrali v večnamenskem prostoru osnovne šole v Mozirju. Po ogledu nove šolske knjižnice in učilnice za izvajanje programa za otroke s posebnimi potrebami so prisluhnili poročilu za preteklo leto in planu dela za leto 2022 ter opravili volitve. VEČ POZORNOSTI LAHKEMU BRANJU Lilijana Rakun je predstavila plan, ki vključuje vse stalne programe. Članom se obeta več zanimivih izletov, piknik, vseživljenjsko učenje v Fiesi, dva vikend seminarja, v letošnjem letu se Članom se obetajo zanimive aktivnosti, je napovedala Lilijana Rakun. bodo pozorneje posvetili področju lahkega branja. Tudi letos bo deloval klub staršev, namenjen pogovoru med starši in s strokovnjaki. Tekst in foto: Tatiana Angioi Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 21 Organizacije, Oglasi DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Živko Kolenc na čelu rečiških upokojencev še en mandat Na nedavnem občnem zboru so člani Društva upokojencev Rečica ob Savinji dosedanjemu predsedniku Živku Kolencu zaupali še en mandat. Iz poročila, ki ga je podal za leto 2021, je bilo razbrati, da je njihovo delo v preteklem letu krojila predvsem epidemija. AKTIVNI TUDI V PROJEKTU STAREJŠI ZA STAREJŠE Iz tega razloga niso realizirali vseh nalog. Letovanje so izvedli v jesenskem času. Sivi panterji so se družili ob balinarski stezi, vezilje ob ustvarjanju ročnih del v različnih tehnikah. Vsakoletni piknik v Varpoljah so pripravili avgusta. Ob koncu leta so obiskali starostnike, ki so dopolnili več kot osemdeset let. Aktivni so bili tudi v projektu Starejši za starejše, njihovi prostovoljci so obiskovali starejše nad 69 let, ki potrebujejo pomoč. Tudi v letošnjem letu bodo njihove aktivnosti podobne kot doslej, upajo le, da jih epidemija ne bo prikrajšala za obiske starostnikov in druženja. 22 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 PRIZNANJA ZA MINULO DELO Dogodek so izkoristili tudi za podelitev društvenih zahval in priznanj Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) posameznikom, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju organiza- cije. Priznanje za 70 let uspešnega delovanja je prejelo društvo, predsedniku Kolencu ga je izročila predsednica celjskega pokrajinskega odbora ZDUS Zdenka Jan. Tekst in foto: RŠ Prejemniki priznanj s predsednico celjskega pokrajinskega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenko Jan. Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Realizirali številne naloge, a zaradi epidemije premalo naredili za mlade Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva Rečica ob Savinji so za dolgoletno prizadevno delo podelili bronaste častne znake Planinske zveze Slovenije. Prejeli so jih Irena Jakuš, Darko Atelšek in Jože Reiter. NA NEKATERIH LOKACIJAH POSTAVILI KLOPI Ob tej priložnosti so analizirali lanskoletno delo v društvu. Kot je povedal predsednik Janez Janže, so kljub epidemiji in omejitvam uspeli realizirati številne naloge. Preko spleta so pripravili fotografski natečaj, o svojih aktivnostih so člane obveščali preko družbenih omrežij. Organizirali so ture tako v sredogorju kot visokogorju in pripravili nekaj krajših pohodov po dolini. Skrbeli so za izobraževanja vodnikov, markacisti so čistili planinske poti in na nekaterih lokacijah postavili klopi. PREMALO NAREDILI ZA NAJMLAJŠE Sodelovali so v vseslovenskih akcijah Slovenija planinari in Dan planin- Prejemnika bronastega častnega znaka Planinske zveze Slovenije Darko Atelšek (levo) in Jože Rajter (desno) s predsednikom društva Janezom Janžetom skih doživetij. Ob tem je bil Janže kritičen do dela z mladimi. Prepričan je namreč, da so premalo storili za najmlajše, saj je epidemija globoko posegla v delo krožkov v vrtcu in osnovni šoli. Tako se niso udeležili tekmovanj, pla- ninski tabor pa je bil izveden na domačiji Zgornji Zavratnik. Tudi v letošnjem letu bodo organizirali pohode in izlete, skrbeli za izobraževanje in preko spleta obveščali člane o vseh novostih. Tekst in foto: RŠ PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Ustanovili naravovarstveni odsek Člani Planinskega društva Ljubno ob Savinji so se po dveletni »korona pavzi« sestali v prostorih ljubenske osnovne šole, kjer so se spomnili lanskih aktivnosti in se osredotočili na letošnje cilje. Kot je znano, v društvu največ pozornosti posvečajo priljubljeni planinski postojanki, koči na Travniku. DRUŠTVO KONČNO LASTNIK ZEMLJIŠČA NA TRAVNIKU V lanskem letu se je uresničila želja več generacij ljubenskih planincev, saj je društvo od 8. marca 2021 v zemljiški knjigi vpisano kot lastnik zemljišča na Travniku, za kar gre največja zahvala sedanjemu predsedniku Bernardu Štiglicu. Od jeseni poteka tudi postopek za legalizacijo objektov na Travniku. Lani so se v društvu soočili z izgubo njihovega prizadevnega člana in gospodarja koče na Travniku Alojza Poljanška, katerega vlogo je prevzel Miha Marovt. Ostale aktivnosti preteklega leta so bile v senci epidemije, ki je krojila tudi življenje in delo planincev. JUNIJA 70-LETNICA DELOVANJA V društvu se že pripravljajo na praznovanje 70-letnice delovanja, ki jo bodo obeležili v mesecu juniju. Kmalu bodo pri urejanju planinskih poti aktiv- ni markacisti, planinski vodniki pa so pripravili lep seznam planinskih izletov, ki naj bi bili izpeljani v letošnjem letu. Na občnem zboru je bil sprejet tudi predlog predsednika Bernarda Štiglica o ustanovitvi naravovarstvenega odseka v društvu. Vodila ga bo Anka Pugelj. IZBOLJŠATI DELO Z MLADIMI Anka Pugelj, ki je aktivna tudi v Naravovarstveni zvezi Smrekovec, je med svojimi prioritetami pri vodenju odseka izpostavila željo po večjem ozaveščanju mladih na temo spoznavanje planinstva in narave ter ohranjanja le-te, za kar bo potrebno stopiti v stik z osnovno šolo. Njena ideja je bila podprta, saj delo z mladimi na temo planinstva na Ljubnem že nekaj časa ni ravno na zavidljivem nivoju. Franjo Atelšek Predlog predsednika Bernarda Štiglica o ustanovitvi naravovarstvenega odseka je bil soglasno sprejet. (Foto: Franjo Atelšek) Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 23 Organizacije, Oglasi DAN MEDOVITIH RASTLIN Čebelica v Gornjem Gradu delila semena Zadnjo soboto v marcu so ob dnevu sajenja medovitih rastlin v Gornjem Gradu razdelili 140 vrečic semen Api cvetlični vrt. Semena je kupila občina, delili pa so jih na tamkajšnji tržnici. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so jim posodili maskoto čebele, ki je nastala v okviru projekta Čebela bere med. Dogodek so organizirali na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. SODELOVANJE OBČIN IN ČEBELARJEV Čebelarji že več let spodbujajo sajenje medovitih rastlin preko sodelovanja z občinami. Številne občine so podprle predlog Čebelarske zveze Slovenije in ob rojstvu otrok podarjajo staršem medovita drevesa. Poleg tega čebelarji nagovarjajo občine, da svoje parkov- ne površine pokosijo, ko rože odcvetijo. Ker želijo, da tudi prihodnje generacije uživajo vse lepote, ki nam jih nudi Zemlja, so začeli s projektom Dan sajenja medovitih rastlin. SLOVENSKA POBUDA SVETU Slovenski čebelarji so dali pobudo celotnemu svetu, da se priključi njihovemu projektu, saj Zemlja potrebuje sajenje medovitih dreves za ohranitev okolja in preživetje opraševalcev. Slednji namreč s svojim delom poskrbijo za 70 odstotkov pridelane hrane. Štefka Sem 24 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE Na prvem mestu ureditev športnega parka Letošnja prioriteta Športnega društva Flosar Radmirje je ureditev športnega parka in organizacija čim več športnih ter družabnih dogodkov, na katerih si želijo čim več obiska. Društvo je upravitelj radmirskega športnega parka, kjer se odvijajo različna tekmovanja, turnirji, športne igre in rekreacija. Novo vodstvo društva, na čelu katerega je predsednik Nejc Vodušek, je zagnano in polno idej. Župan Franjo Naraločnik je pozdravil njihove plane in jim obljubil podporo občine. VELIKO PRILOŽNOSTI ZA REKREACIJO Na občnem zboru so potrdili smele načrte za letošnje delovanje. V zadnjih letih so organizirali dogodke Veter v laseh, nogomet na milnici, turnir mešanih trojk v odbojki ob Flosarskem balu in tako bo tudi letos. Člani bodo imeli veliko priložnosti za rekreacijo, pa naj bo to košarka, rokomet, nogomet ali badminton. Organizirali bodo večerno ligo v nogometu in ligo v ulični košarki, turnir v malem nogometu, športne igre za podjetje KLS Ljubno, ob Flosarskem balu pa še igre med zaselki. SKRB ZA OKOLICO IN MODERNIZACIJO Kot dobri gospodarji bodo radmirski Nejc Vodušek si želi, da bi se članstvo v društvu povečalo. (Foto: osebni arhiv) športniki urejali okolico športnega parka, skrbeli za vzdrževalna dela na brunarici in obnovili talne označbe na asfaltnih igriščih. Prestavili bodo igrišča za odbojko in otroška igrala. Planirajo tudi nakup nove športne opreme, kot so žoge, semafor, goli in mreže. Predsednik Vodušek je še omenil, da si želijo povečanja članstva. Da bodo vsi dobro obveščeni o dogajanju, so pripravili novo facebook stran z aktualnimi novicami. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Slovesno pred prihajajočo gasilsko olimpijado Na ploščadi pred domom mozirskih prostovoljnih gasilcev je bila 9. aprila priložnostna slovesnost, na kateri so razvili zastavo gasilske olimpijade. Le-ta bo potekala v Celju med 17. in 24. julijem, razvitje zastav širom Slovenije pa je naznanilo 100 dni do začetka dogodka. VELIK UGLED SLOVENSKE GASILSKE ORGANIZACIJE Zbrane gasilce, od najmlajših do veteranov, je pozdravil poveljnik društva Jaka Steb- lovnik in jih seznanil s pomembnostjo dogodka, ki je bil v organizacijo zaupan slovenskim gasilcem. Boštjan Fajmut je nato prebral poslanico, ki jo je vodstvo krovne gasilske organizacije poslalo vsem društvom. V njej so med drugim zapisali, da je Slovenija dobila organizacijo olimpijade zavoljo uspehov naših ekip na preteklih tekmovanjih in zaradi dejstva, da se je ob podobnih priložnostih Slovenija doslej vedno odlično izkazala. OLIMPIJSKA ZASTAVA DO ZADNJEGA DNE TEKMOVANJ Ob zvokih koračnice je nato najstarejši v zboru Jože Zlatinšek z dvema pionirjema slovesno razvil olimpijsko zastavo, ki bo pročelje doma zaljšala do zadnjega dneva olimpijade. Benjamin Kanjir Šport DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Nejc Naraločnik tretji in dvakrat četrti Na Peci so se slovenski smučarji pomerili za naslove državnih prvakov v smuku, superveleslalomu in alpski kombinaciji. 23-letni Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji, član Smučarskega društva Beli zajec, je branil naslov državnega prvaka v smuku. Nejc Naraločnik ni ponovil lanske zmage na državnem prvenstvu. (Foto: SloSki) NA TEKMI POČASNEJŠI KOT NA TRENINGU Na treningu smuka je Nejc dosegel najboljši čas, na tekmi pa je osvojil tretje mesto. V superveleslalomu je zasedel četrto mesto, prav tako četrti je bil v alpski kombinaciji. Že pred tem so v Kranjski Gori izvedli veleslalom za državno prvenstvo, tam je bil Naraločnik sedmi. ŠTIRI STOPNIČKE V SEZONI V letošnji sezoni je Nejc zabeležil kar nekaj nastopov v svetovnem pokalu. Vrhunec sezone je bila udeležba na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je na superveleslalomu dosegel 24. mesto. Najboljša uvrstitev v sezoni je bila zmaga v smuku, tretje mesto v smuku ter dve drugi mesti v superveleslalomu FIS. V evropskem pokalu je bil četrti in sedmi v smuku. Štefka Sem ČRNA NA KOROŠKEM Prvo Matjaževo starosvetno smučanje 14. tekmovalno srečanje smučanja po starem v organizaciji Veselih Savinjčanov je potekalo, kot tretje v Sloveniji v tej sezoni, na smučišču v Črni na Koroškem, kjer je, kot zanimivost, svojo smučarsko kariero začela Tina Maze. Občina, turistično društvo in smučarski klub iz Črne so maloštevilni organizacijski ekipi iz Mozirja nudili podporo in ugodne pogoje za izvedbo prireditve. USPEŠNI TAKO VESELI SAVINJČANI KOT PODMENINSKI GADJE Na tekmovanju se je pomerilo 53 smučarjev in smučark. Poleg tekme v veleslalomu so izvedli tudi smučarske skoke. Med najuspešnejšimi in najslikovitejšimi v izvirnih kostumih so bili starodobni smučarji izpod Menine in Mozirske planine. S svojimi rezultati v tekmovalnem delu so se izkazali Drago Tamše, Janez Lah, Vlado Janko, Mojca Križ, Brane Lozinšek in Roman ter Dani Stropnik od Veselih Savinjčanov, v ekipi Podmeninski gadi pa so izstopali Ožbej, Minka in Frenk Rezoničnik, Marko Bastl, Peter Zavolovšek, Rafko Kerznar in Ema Rajgl. USTANOVILI »MATJAŽEV KLUB« Veseli Savinjčani, ki so tokrat prvič poiskali sneg stran od domačih Golt, so svoje dragocene izkušnje predali Črnjanom in jih z zgledom navdušili za ustanovitev novega društva starodobnega smučanja pod Matjaževo goro Peco. Vidno zadovoljna je to potezo pohvalila županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak in se zahvalila Zgornjesavinjčanom za mentorstvo. Vodja Veselih Savinjčanov Mojca Križ je aktualna svetovna prvakinja v slalomu. V TUJINI BOLJ CENJENI KOT DOMA Vodja Veselih Savinjčanov Mojca Križ je aktualna svetovna prvakinja v slalomu, četrta v smuku in druga v kombinaciji. V moški konkurenci je Danijel Stropnik, član istega kluba iz Mozirja, svetovni podprvak v letih 2018-2020 v slalomu. To sta edina Slovenca, ki jima je uspelo v tem športu doseči skoraj neverjetne rezultate. Letošnja sezona bo sklenjena na velikonočni ponedeljek na Kaninu. Tekst in foto: Jože Miklavc Vzdušje na tekmi smučarjev starodobnikov je bilo v skoraj pomladanskem vremenu prešerno. Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 25 Šport, Kronika MARATONKA BERNARDA ČEPLAK POZNIČ V Ormožu pretekla 21, v Kopru 72 kilometrov Na 21. Ormoškem polmaratonu sta bili med udeleženci v različnih starostnih kategorijah tudi Mozirjanki Bernarda Čeplak Poznič in Darinka Presečnik. Presečnikova je zastopala Športno društvo Team Mozirje in si s časom 1:43:26 v ženski konkurenci pritekla 5. mesto. Čeplak Pozničeva je branila barve svojega delodajalca – Slovenske vojske - in s časom 1:31:52 v ženski kategoriji zasedla drugo mesto. »Pogoji so bili skoraj poletni, a proga ni bila lahka. Ker je to šele uvod v sezono, je bil doseženi čas zame prijetno presenečenje,« je po teku povedala Čeplak Pozničeva. Koprski atletski klub ultramaraton Slovenija je organiziral 24-urni tek SLO24. Tekmovalci iz Slovenije in tujine so svoje fizične zmogljivosti preizkušali na atletski stezi Bonifika, tekli pa so 14, 12 ali šest ur. Med nastopajočimi v šesturni kategoriji je bila tudi Bernarda Čeplak Poznič. Mozirjanka je v omenjenem času pretekla 72,23 kilometra. Rezultat, absolutno najboljši v ženski kategoriji, ji je prinesel zmago. »Tekma je bila zahtevna. Nobenega ustavljanja, od hrane pa samo tekoči geli. A na koncu je bilo veselje nepopisno, vsi dolgi treningi pa poplačani. Dosegla sem namreč svoj osebni rekord,« je ob zaključku izjavila Čeplak Pozničeva, ki se bo sredi maja podala v Peru na svetovno vojaško prvenstvo v maratonu. RŠ PODROČNO TEKMOVANJE V NOGOMETU Nogometaši iz Luč v državnem četrtfinalu Poleg smučarjev in skakalcev so lep uspeh dosegli tudi nogometaši OŠ Blaža Arniča Luče, ki se jim je po dolgem času uspelo uvrstiti na državno tekmovanje. Po osvojenem naslovu medobčinskih prvakov Zgornje Savinjske doline so se fantje pridno pripravljali na področno tekmovanje, ki je potekalo v Lučah. Na tekmovanju so poleg domačinov nastopile še ekipe OŠ Šalek Velenje, OŠ KDK Šoštanj in OŠ Ljubno ob Savinji. Lučani so se v prvem polfinalu pomerili z OŠ Šalek in z borbeno ter učinkovito igro zmagali z 2:0. V finalu so bili njihovi tekmeci nogometaši OŠ KDK iz Šoštanja, ki so v drugem polfinalu premagali ekipo OŠ Ljubno ob Savinji. Kljub porazu v finalu so se Lučani uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Na tekmi za tretje mesto so Ljubenci premagali OŠ Šalek. Štefka Sem Nogometno ekipo OŠ Blaža Arniča Luče sedaj čaka nastop v državnem tekmovanju. (Foto: arhiv Rajka Rudnika) 26 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • S HELIKOPTERJEM PREPELJALI OBOLELEGA Luče: 6. aprila ob 11.21 je helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo HNMP z Brnika iz Luč prepeljal obolelo osebo v UKC Ljubljana. • TRI KRAJE ŠTIRIKOLESNIKOV V ENEM DNEVU Solčava: 8. aprila so policisti obravnavali tatvino štirikolesnika znamke Bombardier, tip outlander, črne barve, registrskih številk CE CE-97. Tat je štirikolesnik, ki je po oceni lastnika vreden okoli 9.000 evrov, ukradel iz gospodarskega poslopja. Logarska Dolina: Istega dne so policisti obravnavali tatvino štirikolesnika znamke Stels Guepard Trophy pro esp, letnik 2018, registrskih številk CE IN52 v Logarski Dolini. Štirikolesnik, ki je po oceni lastnika vreden okoli 8.500 evrov, je bil parkiran v bližini gostinskega objekta. Robanov Kot: 8. aprila se je zgodila še ena tatvina štirikolesnika. V Robanovem Kotu je storilec ukradel štirikolesnik znamke Bombardier, tip outlander, ki je bil parkiran ob počitniški hišici. Sosed je ukradeno vozilo opazil ob lokalni cesti v bližini kraja, kjer je bilo ukradeno. Vozilo je bilo vrnjeno lastniku. Matična kronika za obdobje februarmarec 2022 SMRTI 1. Gostečnik Franc, Nazarje 2. Kovač Ernest, Velenje 3. Majcen Alojz, Gornji Grad 4. Žuntar Emilija, Mozirje 5. Robnik Valentin, Rečica ob Savinji 6. Slapnik Jožica, Nazarje 7. Valte Boštjan, Ljubno 8. Hren Anton, Mozirje 9. Jakopin Franc, Mozirje 10. Špeh Zofija, Gornji grad 11. Remic Marjana, Nazarje 12. Rus Helena, Gornji Grad 13. Fale Frančiška, Nazarje 14. Čeplak Ana, Gornji Grad 15. Presečnik Frančiška, Gornji Grad 16. Tostovršnik Janez, Ljubno 17. Robida Alojz, Nazarje 18. Vezočnik Franc, Ljubno Zahvale, Oglasi ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, dedija in pradedija To ni slovo je le pozdrav, zakaj kar lepo je, nikdar ne mine, ker v srcu nam pusti spomine. ZAHVALA Alfonza BLEKAČA 4. 3. 1935 – 2. 4. 2022 iz Spodnjih Pobrežij ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo in pomoč v teh težkih trenutkih ter za izrečeno sožalje, darovane sveče in maše. Iskrena hvala PGD Pobrežje za prelepo spremstvo in slovo našega dedoja na njegovi zadnji poti ter sosedom za vso pomoč. Hvala g. Grudniku za govor ter g. monsignorju Jožetu Vratanarju in g. Čeplaku za opravljeno pogrebno mašo. Hvala tudi vsem pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu zavodu Morana za organizacijo pogreba. Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki ste našega Fonza pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Jožeta DOBROVCA Žalujoči vsi njegovi, žena Elizabeta, sin Pavel z družino in hčerka Marija z družino 8. 1. 1950 – 1. 4. 2022 iz Žlabra Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za besede sožalja in vse tolažbe. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Topolšica, posebno še dr. Pečnik in dr. Furst, govornici ga. Nataši za čudovite besede slovesa ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči vsi njegovi Iz takšne smo snovi, kot sanje … (W. Shakespeare, Vihar) ZAHVALA Ko se je od nas nenadoma za vedno poslovil naš Franjo VEZOČNIK, se iskreno zahvaljujemo prijatelju Jušu, ki ga je poskušal ohraniti pri življenju, Marku in Sari, ki sta mu pri tem pomagala, ter zdravnici Ireni Roščić in njeni reševalni ekipi, ki ga je poskušala obuditi v življenje. Prav tako se zahvaljujemo ekipi Morane za vse, kar je storila zanj, pevcem Kvarteta Lirika za odpete pesmi ter g. Martinu Pušenjaku za pogrebni obred in prijazne besede. Hvala pa tudi starim prijateljem, sosedom, sorodnikom, teniškim in drugim športnim prijateljem, našim nekdanjim in sedanjim sodelavcem, njegovim in našim sošolcem ter vsem drugim prijateljem in znancem za vsa izrečena pisna in ustna sožalja, besede sočutja in tolažbe, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za izkazano spoštovanje na Rosuljah in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ga ohranjate v svojih spominih, smo hvaležni tudi za to. Njegovi Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 27 Za razvedrilo, Oglasi 28 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN Ime in priimek: Naslov: Brezplačna objava. Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 16. april Torek, 19. april Sreda, 20. april Četrtek, 21. april ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Otvoritev razstave pirhov, butar in velikonočnih dekoracij ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Raca, ki ni marala vode ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Čemerni racman ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj ob 10.15. Center starejših Gornji Grad Seminar Osnovno o gibanju ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Čemerni racman ob 17.00. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Raca, ki ni marala vode ob 19.00. Knjižnica Rečica Druženje ob knjigi - Bralni klub Knjižnice Rečica ob 18.00. Galerija Mozirje Likovna razstava ob Plečnikovem letu 2022 ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Zdrave dnevne navade ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031/509061. Prodam race tik pred nesnostjo jajc; 040/684-008. Prodam bikca križanca, teden dni starega; gsm 070/537-588. Prodam bikca ls in sr/lim, težka okoli 150 kg; gsm 031/765-605. Prodam 14 dni starega bikca križanca; gsm 041/783-572. Prodam telico simentalko, breja 8 mesecev, je pašna; gsm 040/372-242. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520. VOZILA – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. DRUGO –KUPIM Kupim kiblo – žlico za nakladač, Olga Meglič; gsm 041/230-133. DRUGO – PRODAM Prodam cele orehe; gsm 070/744-487. Prodam steyr kompakt 4085 ecotech, klima, el. inverter, EHR, model 2020, 600 ur; gsm 031/493-660. Prodam starejši motokultivator brez priključkov za 400 eur; gsm 041/863-869. Samonakladalko sip novi pionir 17, dobro ohranjeno prodam. V račun vzamem ali kupim manjše pašne telice; gsm 041/324-377. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Kurilno olje, 500 l, ugodno porodam; gsm 031/344-791. Prodam gorsko kosilnico bcs 630 ws, honda gx340 alps, laser, nerabljena 2022, garancija; gsm 031/493-660. Iphone 7, popolnoma nov, še nerabljen; gsm 070/870-321. 30 Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 Prodam alu platišča z gumami 185/55 R15; gsm 068/691924. IŠČEM Iščem žensko za občasno pomoč pri čiščenju, Šmartno ob Dreti; gsm 041/653636. Iščemo varstvo otrok na domu, pon. – pet. dopoldan; gsm 041/275-552. Oglasi Savinjske novice št. 15, 15. april 2022 31