21. štev,
V Kranju, dne 28. maja 1910.
XI. leto.
Političen in gospodarstvi lisi
Stane za Kranj z dostavljanje« na dom 4 K, po poiU xa celo leto 4 K, xa pol leto S K, u drag« driave stan« 6*60 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naroébe brat istodobne vpoiiljatva naročnine se ne osira. — Uredništvo in upravni it v o je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi >.
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, ca četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila sa pla« uje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kmetijsko društvo na Dolenji
Dobravi v Poljanski dolini nad Škof jo Loko.
Kratek popis lnmparij in goljufij, ki so jih uganjali v tej zadrugi različni ne-poštenjakoviči. II.
Reviz i j av za drugi po (Gospodarski zvezi*.
Tega leta (1902) so se vršile na Trsti občinske volitve. Načelnik 2ust je baje volil napredne odbornike. Isvoljen je bil za župana naprednjak Franc Jelovčan. To pa Janezu Bogataju, po domače Žgajnarjn, ni bilo ?sič. Zafiol je premišljevat', kako bi so maščeval vsaj nad Zastoro. Ni mu padlo nič pametnega v glavo. Šel je k Stanoniku v Žabjo vas in mu razložil svoje bolečine. Zadel je na pravega. Ta Stanonik, ki ga nekateri poznajo za intri-fanta, ki dela zdražbe in razdor, kjer le more, je rekel Bogataju: «Drugače ne moreS 2istu ničesar narediti, kot s tem, da zaslediš v zadrugi kako nepravilnost.* S tem je bil «2ganjar» zadovoljen. Kmalu na to je prišla revizija od »Gospodarske zveze*.
Nočemo trdili, da je Bogataj naročil revizijo, resnica je, da se je ista izvršila po občinskih volitvah na Trati.
Revizije je isvršil Dragotin Seliškar, tedanji revizor pri 'Gospodarski zvezi>. Dognal je precejšen primanjkljaj in obdolžil načelnika Žusla, da ga je on zakrivil. Po mnenju Seliškarjevem je načelnik postopal v zadrugi naravnost goljufivo. Načelnik odveden v zapor.
Dne 31. januarja 1903 je bil Zust od orožnikov prijet v imenu postave in odpeljan v Škofjo Loko, in sicer na sledeči dopis:
.Cenjeni gospod!
.Naznanjam Vam, da je ravnokar prišel Žust domov. Prosim izvolite priti takoj semkaj in ga aretirajte in pripeljite v zadrugo, da Vam podamo potrebna pojasnila. Zadeva je nujna. Odborniki so zelo razburjeni in pravijo, da se bodo pritožili, ako ga takoj ne primete, ker se boje, da ne uide, oziroma kaj drugega vaščanom ne napravi.
Seliikar, revizor s. r."
Temu pozivu so se orožniki takoj odzvali. Še toliko niso imeli časa, da bi bili napravili ovadbo, kajti ta je dospela v Škofjo Loko šele 2. februarja 1903. Po tej ovadbi je bil Žust na sumu hudodelstva poneverjenja po § 183 k. z., hudodelstva goljufije po § 197. ter javne posil-nosti po § 99. k. z.
Ker se je bilo bati, da bi Žust ne vplival na priče, obdržali so ga v preiskovalnem zaporu do 30. marca 1903. Pa bi bil revež še sedel, da ga ni rešil njegov svak Martin Bogataj, vulgo Petrač iz Oorenje Dobrave. Temu so se smilili žena in štirje otroci, katere je Žust pustil doma v bedi. Prosil je sodišče, i) bi izpustilo Žusta iz zapora, ker on jamči zanj z varščino do 4000 kron, ki naj se vknjiži na njegovo zemljišče pu-pilarno varno.
C. kr. deželno sodišče je to prošnjo uslišalo. Varščine se je vknjižilo 2000 K na Petračev grunt. Nato je bil Žust izpuščen na prosto, da je skrbel za svojo družino.
Preiskava proti Žustu se je vlekla do 29. aprila 1905. Zaslišanih je bilo mnogo prič, izvedencev, trgovcev itd. Vse hudobije so hoteli zvaliti Žustu na hrbet, da, obdolžili so ga celo tatvine, češ, da je kradel dr. Tavčarjeve ribe!
Kljub temu je bil Žust od vsega drugega
popolnoma oproščen, dobil je le 5 dni zapora, ker je ,Žganjarja" malo preveč za vrat stisnil.
Taka je bila sodba pri izobraženih ljudeh. Prosto ljudstvo je pa Žusta huje sodilo. Ono je prepričano, da je Žust kriv vsega, kar so ga dol-žili. Govori se celo, da bi ne bil varen življenja, če bi se povrnil iz Amerike, kamor je odšel takoj po prestani kazni
Žust je političen mučenik, ker je moral toliko prestati samo radi svojega naprednega mišljenja t
Lumparija na lumparije.
Ni nam natančno znano, kako je Seliškar revidiral zadrugo, vemo pa, da je dognal izgube 6053 K 29 v.
O tej izgubi je iel hitro poročat administratorju Matevžu Snšniku. Rekel je, da bo treba napovedati konknrz. Snšniku pa to ni bilo všeč. «Kaj bodo pa v Ljubljani rekli!* je vprašal Seliškarja.
Zvita buča je kmalu našla sredstvo, kako zadrugo rešiti. «Ti, Seliškar I vaedi se za mizo in napiši zadolžaico za 6053 K 29 v, za podpise bom že jaz skrbel,* je govoril Sutnik.
Zadolžaica je bila hitro napravljena. »Sedaj pa glej, da bo zadolžnica tekom dveh dni podpisana od dobrih porokov, pa bo vse dobro,* je odgovoril Seliškar.
Sušnik je nato poklical k sebi svojega najboljšega zaupnika «2gajnarja». Začel ga je nagovarjati, naj podpiše zadolžnico za nastali primanjkljaj 6053 K 29 v kot porok ia plačnik, vsaj to ni nič, denarja tako ne bo treba nikdar nič šteti zato. Toda «Zganjar» to pot ni sedel na lim. Odgovoril je odločno Sušniku, da ne prevzame nobenega poroštva več za zadrugo.
Ko je Sušnik uvidel, da s poroštvom pri «2ganjarju» ničesar ne opravi, ga je zavezal s
PODLISTEK.
Otrok bede.
Drobna, ljubka, morda celo lepa bi bila, ako bi je ne skrunilo grdo iae prostitutke.
Vsak večer je hodila po ulici, kjer sem stanoval Včasih je hodila tudi, ko se je zmračilo in ni bilo videti z enega hodnika na druzega, navadno pa sem jo opazil šele tedaj, ko so oživili mesto ponočnjaki, ki se niso brigali za ure.
Takoj, ko sem jo videl prvič, je vzbudila v mani zanimanje s svojim plahim pogledom, ki je počival na mojem obličju in ki me je prisilil misliti nekoliko časa na to drobno bitje.
Drugi dan sem jo srečal ob isti uri in na istem mestu, kjer sem jo včeraj videl. Imela je že več poguma. Počasi je šla naravnost proti meni in se je obotavljala, kakor človek, ki ve, da ga kdo ogovori.
Rekel sem jej nekoliko besed.
Odgovorila je kratko in ne vem več, kako se je zgodilo, da je bila čez nekaj časa ? mojem stanovanju.
Ničesar nisem imel, s čemer bi ji postregel Zadovoljila se je z gorkoto, ki je prihajala od peči Sedla je k njej in si ogrevala otrpli roki. Opazoval sem to drobno postavico, nežno, skoro otroško.
•Zunaj je mraz, tukaj pa je tako prijetno,* je rekla potem, ko ia je ogrela, «jas pa nimam
nič toplega ni sebi, poglejte, v tem hodim v največjem mrazu.*
Pokazala je modro suknjič? s pozlačenimi gumbi, polno luknjic in krp.
<Kaj si ne morete preskrbeti boljše, ki bi vas grela?*
•Ne morem, nimam denarja. Ako bi imeia drugo obleko, bi lahko šla v kavarno, tam je dru« gače, nego na ulici. Gospodje si sami izbirajo ia ne bilo bi mi treba brozgati po snegu.*
•Zakaj delate vse to, zakaj si nočete poiskati drugačnega zaslužka? Glejte, kak bode konec vašega življenja 1 Dokler ste zdrava in mlada, se še lahko preživljate, toda pozneje — kaj bode potem ?»
•Slabše se mi ne bode godilo nikoli,* je odgovorila. «Ko bodem stara, bodem beračila in ljudem se bolj smili stara ženska, ker vedo, da ne more delati, toda jaz; pošiljajo me iskat dela —» amprk kam, tega mi ne povedo. Delo,* se je nasmejala, <kje naj je dobim, kje, to naj mi kdo pove I*
'Vsak človek lahko dobi dela, če hoče.* •To so besede, ki sem jih že mnogokrat slišala. Toda lahko govorite vi, ki ste gledal bedo le od daleč. Toda kaj naj začne tist>, ki od jutra do večera išče dela in ga ne more dobiti? Jesti pa mora. Imela sem službo v tovarni. Niti teden ni minil, ko me je poklical tovarnar v svojo pisarno* Bila sem njegova. Morala sem; ako ne, bi rai odpovedal službo. Za vse to sem imela j ako borno plačo. — Zbežala sem. Ves mesec niiem skoro ni-
česar jedla, in kaj sedaj, no, svetujte mi, kaj naj začnem ? Začela sem drugače živeti, toda ne rado-voljno. In mislila sem si: Samo še danes, še jutri, potem se rešim, toda zaman. Prenizko sem padla. Nazaj ni bilo več možno. — In čemu ste me pravzaprav poklicali aem?» je vzkliknila naenkrat, •vem, kaj moram delati, ne potrebujem, da bi sna učili I Tak ste, kakor vsi drugi 1» Smilila se mi je.
•Zakaj molčite? Povejte kaj, tu ja sedaj pusto, toda pred par trenotki je bile lepo,* je nadaljevala. «Zakaj ste me poklicali sem? Imate me tu, vaša sem sedaj 1»
•Ničesar nočem od vas*, sem odgovoril, •odpustite, da sem vas zadržal*
Posegel sem v denarnico.
•Denar?* je vzkliknila. <Zakaj, čema?*
•Le vzemite I»
•Nočem I* se je branila.
Šiloma sem ji stisnil bankovec v roko.
Vsa osupla je stopila korak nazaj,
•Nočete?* sem se ji nasmehnil.
«Ampak za kaj, za kaj ?* je šepetala.
In predno sem se ji mogel obraniti, se ja sklonila ia mi je poljubila roko.
Ostal sem sam v sobi.
Na desni roki se je svetila solza; pogledal sem jo: bila je tako čista in prozorna, kakor aa solze poštenih žen.
častno besedo, da ne bo odganjal drugih, če bi se hotel kdo podpisati na zadolžnico za poroka in plačnika. To častno besedo je «2ganjar» držal. Hodil je celo sam, pa tudi drugi odbornik', po hribih in so lovili podpise. Sufinik jih je pa baje poučil, kako naj govore. Posluževali se niso najbolj poštenih sredstev. Pa to n"č ne de, vsaj na katoliški podlagi je v dosego namena vse dovoljeno ! Enemu so rekli, da saj podpise predloženi papir, da ne bo kaplan Sušnik zaprt, drugemu so rekli, da podp!3e proSnjo zalo, da bo te Sušnik ostal na Trati, zopet tretjega so vpijanili in ga nato podkrižali na zadolžnici. Proti nekaterim so bili bolj poSteni. Povedali so jim sicer, da se gre za izgubo pri zadrugi, da bo pa nanje prišlo k večjemu 70 K, če bo kdaj kaj plačati treba. Do podpisov je pa najbolj pripomogel Sušnik sam. Rekel je namreč, da on sam stoji dober s svojo polico za 4000 K. Kakor hitro je bilo dovolj podpisov nabranih, je Sušnik polico spravil in ni hotel več kaj vedeti o kakem poroštvu. Pač res dober dušni pastir IP
Na zadolžoico so i tem nepoštenim postopanjem dobili podpise sledečih mož: Jakoba Mi asa z 2irovskega vrha št. 13, po domače Preka; 2. Valentina Filipiča od tam št. 4, po domače Bo-rovnjaka; 3. Matevža Vodnika, tudi od tam št 7, po domače Brdarja; 4. Franceta Miklavčiča iz Gorenje Dobrave, po domače Martinca; 5. Janeza Bohinca iz Dolenje Dobrave št. 16, po domače Kozareta; 6. Petra Bohinca od tam št. 12, po domače Lovreta, in 7. Martina Bogataja iz Gorenje Dobrave, po domače Petrača.
Kadar bo prišlo do plačila tega dolga, bodo ti zapeljani možje šele isprevidel:, s kakimi poštenjaki so imeli opraviti. Gotovo se bodo kesali, da niso «2gajnarja» in njegovih zaveznikov z bur-kljami pognali tja, odkoder so prišli.
Nepravilno sklicani občni zbor.
Vsak občni zbor mora biti objavljen v dnevniku, izhajajočem v Ljubljani, oklican 14 dni prej pred farno cerkvijo po občinskem slugi z naznanilom dneva, ure, kraja in dnevnega reda.
Za leto 1903 je bil občni zbor določen na 7. junija ob 3. popoldne v zadružnih prostorih.
Na tem občnem zboru, bi se bili morali odobriti letni računi, ki so bili zakrpani z zadolžnico, na katero so dobili popise porokov in plačnikov le z nepoštenimi dejanji. Dalje je bila na dnevnem redu izprememba pravil glede poroštva in pa ustanovitev filijalke v Lučinah.
Kaj takega poročati pravilnemu občnemu zboru, je bilo odbornike strah, kakor tudi Seliškarja.
Vsega tega so se ti poštenjakoviči ognili s tem, da občnega zbora niso pustili razglasiti pred farno cerkvijo. Umevno je, da potemtakem ni prišlo nič ljudi k občnemu zboru. Seliškar in odbor je pa hotel občni zbor izvršiti. Začeli so loviti ljudi po vaseh. Kogar so dobili kje, vsakega so odpeljali na občni zbor. Nalovili so jih izmed 250 udov
komaj 42, vsled česar občoi zbor ni bil sklepčen. Tega seveda v zapisnik niso zapisali. Bile so večinoma same ženske in le malo moških, ki so plačali po 1 K, takoimenovani <Krenarji». Ti po pravilih niso ndje in ne bi smeli ničesar določevati na občnem zboru. Ni čuda, da se sedaj govori, da bodo poizkusili pravi člani ta občni zbor razveljaviti. Bimo videli, kako bo!
Temu občnemu zboru so torej odborniki s Seliškarjem vred razlagali, da je Žust napravil v zadrugi dolga 6053 K 29 v, ki je pa pokrit z neko Zadolžnico. O možeh, ki so jo podpisali, so seveda molčali. Izpremeaili so pravila v toliko, da so deleže »nižali na 5, 10, 15 in 20 K in povišali poroštvo na lOkratni delež. Tudi je občni zbor sklenil v Lučinah ustanoviti podružnico, kar je pa ostalo samo na papirju.
S tem je bila zadruga zopet ozdravljena, toda samo navidezno.
Gospodarski del.
Bemaaj It volno V Hlikoitm. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo letošnji semenj za volno v Miškovcu vršil dne 16. junija v skladiščih tatnošnjega kreditnega zavoda.
Kdaj bo zmanjkalo ieltiae rada na zemlji?
Leta 1880. se je izkopalo iz zemlje komaj dva mi-liona ton železne rude, a leta 1850. okoli 10 8 mi-lionov ton. To Število pa je narastlo leta 1901. na 84 in tričetrt miliona ton. Kakor bo nekoč zmanjkalo premoga, tako bo tudi zmanjkalo dobavišč najkoristnejše in najraiSirjenejše kovine na zemlji. Zato so se začeli izpraševati mnogi učenjaki, kdaj se bo to zgodila. Po statistiki profesorja A. Briuza se more ceniti množina uporabljive železne rude na zemlji na 9000 milionov ton; od tega odpade 2200 milionov ton na Nemško, 1500 milionov na Roško in Francosko, 1100 milionov na ameriške Zvezne države, 1000 milionov na Švedsko, 500 milionov ton na Angleško. Ako je zs 50 milionov ton letne železne produkcije, treba 100 do 150 milionov ton železne rude, se bo izčrpala vsa zaloga železne rude pred koncem 20. stoletja. Vendar pa, ako pomislimo na velikanske pokrajine naše zemlje, ki še niso preiskane, koliko imajo v sebi rude, je razmotrivanje gori omenjenega profesorja nekoliko preveč pesimistično, tudi ker ni mislil na možnost, da bi se v potrebi rabilo tudi ono rudo, ki jo sedaj niso izrabljali zaradi premajhne vsebine železa, a takih rud je silno mnogo. Nahaja se tudi pri nas v precejšs* množini.
Tedenski lojem 7 Kranja dae 23. maja
1910. lata. — Prignalo se je: 185 glav domače goveje živine, 16 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 381 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 9—, oves K 8 — , ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K — za 50 kg.
! Naročajte in širite naš list!
Umetnost in književnost
Slovstvo, Koncem tega meieca izide ža napovedani VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuščinah in njih davščinah, o notarstvu in o položbah (depozitih), ima 710 strani in velja v platno vezan 7 K. Obenem izidejo posebni odtisi iz te knjige: •Pristojbine o zapuščinah*, cena 1 K 20 v in •Sodni depoziti*, cena 1 K 80 v. Vse te knjige se dobo po knjigarnah in pri dr. Volč č 1.
Dopisi.
Glas li Škofje Loke.
Ne moremo drugače, da ne bi obsojali krivičnega početja naših političnih nasprotoikov, klerikalcev! S studom in gnevom v srcu se mora vsak poštenomisleči Človek obrniti od ljudi, katerih nečedna svojstva so objestnost, brezsrčaost in brezobzirnost, kakršna imajo naši klerikaloi mogotci. Kajti odkar so ti takosvani pobožal in verni možje klerikalne stradke vsled zasleptjeaosti naših lahkovernih volilcev prišli na krmilo v naši deželni upravi, so že marsikateremu naprednjaku dali občutiti svojo moč. Klerikalec pozna pred vaem drugim le svoj lastni jaz in ni prav nič izbirčen v sredstvih, kadar hoče lopniti po svojem bližnjem in najsi mu je ta še najbližji po rodu ali krvi. O tem se lahko dannadan prepričamo, ako hočemo le prebirati njihove umazane časnikarske cunje. Cele foiijante bi lahko popisali o odurnih in ostuda h gonjah klerikalcev zoper nas preklicane nsprednjake. Ni nam treba segati predaleč v minulost, dovolj nam jo, ako se le nekoliko ozremo na volilne boje, ki smo jih doživeli v zadnjih letih v naši slovenski domovini. Na vseh konch in krajih imamo dokazov, da klerikalcem ni sveto in nedotakljivo niti rodbinsko življenje, dokazov, kako razdirajo zakonsko srečo, hujskajo sina in hčer zoper očeta, sestro zoper brata in obratno, nstijo prepire med prijatelji in sosedi, a samo zato, da zagospodarijo na tej zemlji, ki jim je Sels pravi eldorado, dočim se za oni svet brigajo le toliko, kolikor jim je potrebno, da z vso rtfmiranostjo vlovijo v svoje mreže razne nevedne in zaslepljene kaline. Pa kakršni so klerikalci drugod in v drugih deželah, taki in nič boljši so pri nas, navodila za svoje plodonosno delovanje zajemajo iz enega in istega korita. Kakor moramo z ogorčenjem zavračati klerikalno brez8tidno ravnanje, tako moramo žal tudi na naši strani grajati ono kratkovidnost, ki nam v politiki več škoduje kakor koristi. Mi naprednjaki že kot omikane! smatramo izpod svoje časti, slediti stopinjam naših nasprotnikov. Ne, našim somišljenikom ne moremo že iz človeških ozirov priporočati, da bi se podali na isto polje, na katerem se nahajajo klerikalci, ko uničujejo nas nsprednjake. Kar pa moramo grajati, je to, da se nekateri naših mož s posebno lahkoto vdajajo sirenskim glasovom enih, ki so jih še pred doglednim časom javno in zasebno sramotili in grdili in bi jim še danes škodovali, kjerkoli bi te jim ponudila ugodna prilika za to. Ohranitev svojega poštenja in značajnosti, ponosa in možatosti bi naiim naprednjakom priporočali tudi, če bi morali še nadalje krvaveti v borbi z brezdomoviaskim klerikalizmom. Klaverne vloge loškega oberpolicaja nam pač ni treba igrali. Ž) naS preprosti in neuki kmetic je začel pisano gledati to mogočno klerikalno gospodo, ki mu je
Josip Prerok:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
V lopi za poštarjevo hišo je tisti čas sedela Minka in se igrala s kito bršlina. Svetla obleka se je komaj vidno belila skozi temo, ki se je vlačila po vrtu; tiho je bilo okoli hiše, samo sem od vasi so prihajali nerazločni, oddaljeni glasovi.
Da bi razgrnila Minka svoja pestra čuvstva — videla bi čudno podobo, ki bi bila morda zelo podobna pisani poljani z belimi marjeticami, višnjevimi plavicami, kričečim rdečim makom in čez vse to razbeljeno plast mladostnega hrepenenja, ki ni vedelo — kam ...
Kakor čez noč se je ukradla v njeno srce nova podoba, na katero je mislila tako cesto hote ali nehote, dasi je minulo komaj tri dni, odkar jo je zasledila.
Da ji na Osoleta ni upati, to je vedela, in ako se je vprašala — kakšno je bilo do njega njeno nagnenje, si je morala priznati, da nič večje, kakor do brhkega poročnika Edvarda, ki je bil nastanjen pri njih.
Njeno srce, sicer nepokvarjeno ali lahko premagljivo, je bilo podobno nihalui Udarjalo je na to in na ono stran in se skoro ni moglo odločiti.
Osolc se ji je zdel trdovraten nasprotnež, še vedno udan tistim davnim sanjam in nasproten
in hladen za vse, kar bi ji zamoglo vsaj nekoliko vzbujati sum, da ji je vdan. Včasih si je Minka celo na tihem zatrdila, da je med Ano in Oso-lčtom gotovo že davno sklenjeno, saj sta se vedla oba tako sumljivo in cesto celo nerodno, ako je bila poleg ona, medtem ko ju je zalotila v živem pogoru tako pogosto. Ako pa ni res, je na Osoleta tudi vsak up zaman, saj misli, kakor se je izrazil nedavno, morda kmalu zapustiti Zapolje in potem ga gotovo ne vidi nikoli več... In Edvard?---
Minki sicer niso bile neznane kričeče histo-rije o mladih poročnikih, ampak Edvard ni bil videti popolnoma nič tak in včeraj ji je zatrdil sam, da misli v kratkem zapustiti vojaško suknjo.
»To življenje ni zame," je dejal, ko sta sedela po obedu sama, .vse prenapeto in človek ni nikdar svoj gospodar. Moji starši so pogrešili, ko so mi izbrali ta poklic — verujte mi, prav nič nisem zadovoljen. V jeseni mislim odstopiti in potem — ali Vas smem kdaj obiskati, gospodična?"
Minka, ki je iz vsega njegovega pogovora lahko uvidela, da ji je mladi poročnik naklonjen, je seveda prikimala in ga celo povabila.
Pravzaprav pa se je zavedala, da je Edvard po svoji zunanjosti lepši človek, kakor Osolc, posebno, kadar se je nasmehnil in jo pogledal s tistimi velikimi sivimi očmi, v katerih je videla tisoč zagonetk ... Skrbno navihane brke, ki so
se cepile pod lepo zavitim nosom v dva cepa; zdrave, rdeče ustnice in zagorelo lice je napravilo na njo utis, kakršnega dosedaj še noben mladenič.
Tako je kakor Čez noč otemnela v njenem srcu prva slika in oživela druga...
In ako je njegovo laskanje in dobrikanje vse samo hlimba?
,Ni mogoče," si je zatrdila, .take dobrotne oči ne varajo, za tako pošteno, odločno besedo ne more tičati prihruljena laž..."
V takih sanjah so jo zalotili počasni koraki, ki sp se začuli sem od hiše.
Hip nato je obstala na oglu, kakih deset korakov od lope, precej visoka postava, in Minka je spoznala poročnika Edvarda.
.Morda išče mene", si je dejala, kakor bi si dejala vsaka, ki bi bila cula od njega že toliko dobrikanja in naklonjenosti.
Za hip je pomislila, potem pa, kakor je to navada, pritajen, ne izzivajoč, skoro bi se lahko reklo, deklica je prehlajena: ,Hk-hm."
Edvard se je obrnil, kot da je začul povelje, in hip nato je že udarilo pri lopi z nogo ob nogo, da so ostroge zapele svoj zveneči: .Dzin-dzin."
»Klanjam se, gospodična I — Pa tako sami?" je dodal, ko je zapazil, da je Minka v lopi sama, in zadovoljen usmev mu je obkrožil ustnici.
Dalj« prib.
I prilog* „Gor»tilcu" ifev. 21 z I. wio.
doslej pač veliko obetala, dala pa nič, opazuje jo in motri a prirojenim mu kritičnim očesom ter obsoja njihovo brezvestno ravnanje, pa bi nal meščan, obrtnik ia uradnik ne bil oprete«, ko ga hoče ukaniti zviti klerikalni lisjak? — Za danes naj zadošča to, kar smo tu napisal«. Vemo, da je tudi pri nas, kakor drugod mnogo zanemarjanja narodnih dolžnosti in da bi bil že čas iztrebiti in očistiti, krr je gnilega. Klerikalci pa so itak že lahko siti raznih — uskokov.
Radovljiške novice.
Dne 31. t. m. se vrši kolavdacija radovljiškega vodovoda. Dobro bi bilo, ko bi se ta ali oni, ki ima kako pritožbo, zglasil pravočasno v županstvu, da se more spraviti vsa zadeva v red.
Električno centralo in sicer »menda" deželno — dobimo Gorenjci ob Završnici. Tako vsaj sodimo, ker imajo trije inženirji strokovnjaki že dokaj časa opravila ob savskem obrežju v radovljiški občini. Dozdeva se nam pa, da bo še precej Save odteklo mimo Radovljice, predno se uresniči ta projekt. — Nam se dozdeva ta projekt tak, kakor svoje dni projekt pokojnega Wagenf(lhrerja, ko je gradil zvezo med Donavo in Jadranskim morjem. Na papirju je bil izveden, a v resnici je padel v Donavo. Ako se motimo, nas bo prav veselilo.
Procesija na dan sv. Rešnjega Telesa se je izvršila v najlepšem redu, pri najlepšem vremenu. Poleg šolske mladine, požarne brambe, pomnoženega telovadnega odseka Orlov Radovljice-Brezje in družbe Marijinih devic se je udeležilo procesije polnoštevilno c. kr. uradni-štvo, kakor tudi občinski zastop po svojem odposlanstvu.
Pa smo ga le videli, namreč »komet", v vsej svoji obsežnosti, Pokazal se nam je 26. t. m. okrog desete ure zvečer. Gledalcev je imel dovolj, a vsakdo se je Čudil, da ta »kometič" ni bil toliko vreden, kakor tisti papir, ki ga je porabila naša c. kr. osrednja vlada, ko je razglasila ono poučilo o .nevarnosti" njegovi.
.Demonstracijo" posebne vrste so danes vprizorili vsi oni očetje, ki so bili klicani na odgovor na c. kr. okrajno glavarstvo, ker niso pripeljali svojih otrok, da bi jim cepili koze. Ker menda v Avstriji še ne obstoja zakon, da se mora dati otroku pred vstopom v šolo cepiti koz, so se zbrali vsi oni, ki so bili klicani vsled tega odpora na c. kr. glavarstvo na glavnem trgu, tu so zapeli nekaj narodnih pesem, nabrali so nekaj drobiža — menda za družbo sv. Cirila in Metoda — in potem so odkorakali korporativno na čelu godbe — proti Lescam. Bili so po večini delavci z Javomika, Jesenic in Koroške Bele.
Upravni odbor .Mestne hranilnice" je imel 27. trn, svoj letni občni zbor. Skupnega čistega dobička je bilo okrog 25.000 K, ki se porabi deloma v rezervni zaklad, a okrog 8000 K. reci: osemtisoč kron se je darovalo v mestne dobrodelne namene, oziroma v pokritje mestnih potrebščin S to vsoto bo lahko županstvo storilo mnogo dobrega v korist radovljiškega prebivalstva, kar bi moralo mestno prebivalstvo v slučaju, da ni tega zavoda, ali plačevati iz svojega žepa, ali pa bi bilo mesto danes v takem položaju, kakor je marsikatera gorska vas na Kranjskem. Tu podajamo le nekak skupen pregled o poslovanju tega prekoristnega zavoda, o zavodu, pred katerim bi Se moral vsak pameten Radovljičan odkriti, ko gre mimo; kajti, čim bolj bo zavod uspeval, tem bolj se bo Radovljica razvijala, tem lažje bodo Radovljičan je dihali, ker bodo manjše doklade. Za danes le te-le suhe številke:
S preteklim letom je zaključila meatna hranilnica trinajsto leto svojega obstanka. Tndi v tem letu smo v prijetnem položaju, objaviti svoj nepričakovani napredek, ki ga je hranilnica dosegla, kar nam dokazujejo naslednji podatki: Denarnega prometa U imela hranilnica ns prejemkih K 2,746 912 90, na izdatkih K 2 740.437 67, skupno K 5,487.350 47. Hranilne vlog«: Stanje dne 1. januarja 1909 K 3 201.805 06, od strank vloženo leta 1909 K 985.928-19 kapitalisovane obresti leta 1909 K 128.905 72, skupno K 4 316 638 97. Dvignjeno lota 1909 K 916.427*08 zašla stanje vlog koncu« leta 1909 K 3,400 212 89, za katero se je izdalo do 81. decembra 1909 10 394 knjižic. Stanje vlog se je zvišal« za K 198 406 83 H.poteeaa posojila: Stanje dne 1. januarja 1909 K 2,182.267 18, v letu 1909 se je izplačalo 89 strankam novih posojil K 421.203-70, skupno 2,603 470 88. Oi strank se je vrnilo K 126 359 84, znaša stanje koncem leta 1909 K 2,478 11104 stanje hipotečnih posojl se je xv lilo za K 295 843 86. Menice: Stanje eskomp-tovamh mene dne 1. januarja 1909 K 257.755-36, tekom leta se j« etkomptovalo za K 533.613 96, skupno K 791.369 32 Realizovalo se je za K 473 814*73, stanje 31. decembra 1909 znala K 318.054 59, zviialo se je za K 60 299 23. Vrednostni papirji: Stanje 1. jan. 1909 K 428.837 76, tekom leta 1909 se je nakupilo za K 15.338 60, skupno K 444.176 35. Vsled izžrebanja se je prodalo za K 13 200—, dobiček po kurzu 31. dec. 1909 In pri prodaji K 430.97635, zaaia »tanje
31. decembra 1909 K 433 540 85, 'zvišalo se je v letu 1909 za K 470310.
1000 kron je darovala «Mestna hranilnica* za pogorelce na Brdib. Denar razdelita osebno gg. Fr. Sajovec in Alojzij Mali.
ll Komendo nam poročajo: Včasih so nas duhovniki odvračali od ponočevanja ia vasovanja, sedaj imajo pa mladi fantje potuho v našem kaplanu, ki jim je ustanovil društvo in sezidal dvorano, da se zvečer shajajo ia domov grede pono-čujejo in pridejo šele zjutraj domov. Ce jim doma kdo kaj reče, pa pravijo, da je tako prav, ker kaplan nič ne rečejo. Kakšni bodo to gospodarji enkrat, ko se sedaj uče samo okrog letati. Prirejajo izlete in tam zapravijo, kar med tednom zaslužijo. Se eno leto ni poteklo, pa je že pet takih mladih fantov zašlo na pot, da so postali nezakonski očetje. Kaplana seveda to nič ne boli, pač pa starše, ki vidijo svoje otroke v taki nesreči. Najlepša.je pa še to, da je škof 22 t m. v cerkvi vse te razmere še pohvalil. No pa čudno ni od škofa, ker on je spisal znano knjižico, ki je pohujšala na stotine mladih deklet in fantov. Ampak starši so bolj čudni, da putte svoje otroke v tako brezno. Izgledov je več ko dovolj 1
ll Komendo. Dolgo časa smo molčali ter tako dali prostost našim zahrbtnim možičkom. Bili so dosedaj v Komendi časi, ko so aam nekateri možje veljaki kazali samo v dobri luči kot dobrotniki ljudstva. Ali čas tndi ni prizaoesel naši lepi Komendi ia spoznali smo, da ni vse zlato, kar se sveti. Nedavno smo imeli volitev v krajni šolski svet Pri volitvi se je gospod župan in vinotržeč Andrej Meječ kaj rad zmotil, da je svojim kandidatom pripisoval glasove, ki so jih dobili nasprotni kandidati, zato smo ga morali parkrat opozoriti, da se je odvadil temu. Tudi pri zadružni mlekarni hoče ravno ta mož popolnoma sam vladati. Sprejel je novega tajnika, ne da bi sklical sejo ah vprašal vsaj posamezne odbornike. Nastavil je pač takega, ki bode plesal tako, kakor bode godel gospod Me-jač. Povedali so mn odborniki pri seji v obraz, da ga je zato sprejel, da bi vse nepravilnosti ostale tajne. Tudi mlekarski blagajnik I. Starcin je ravno take mere mož in s Mejačem sta kar sama določiš, da naj ima blagajnik 50 K več nagrade (dosedaj je imel že 50 K) in 10 K za dvorano, kjer zapeljuje mlade fante k poučevanju, tako da se jih je že pet pomnožilo v enem letu. Ko smo jih prijeli pri seji, sta dala potem nazaj denar in sta se izrazila, da hod t ta odstopila od častnih mest pri mlekarni. To bi bilo sicer za mlekarsko zadrugo dobro, če bi res storila, a ne bodeta zlepa, ker so jim ta častna mesta, ki tudi nesejo lepe kronice, preveč prirastla in se preradi pobanajo, kaj da vse so. 6. Mejač je že naprej povedal, da ne bodo pustil več Lahovcem voziti mleka po bližnji poti, ki si jo je prilastil. Poklical bode tndi g. Legvarta it Ljubljane na pomoč, da bode slikal ljudem kot odrešeaika komenške mlekarne. G. Lagvart naj le pride, če bode delal v splošno ljudsko korist, nikakor pa ne gre, da bi se potegoval za posamezne osebe. Kmetje trdo služimo naše vinarje, zato ne bomo pustili, da bi naše dohodke razmetavali razni gosposki kmetje Mejač in Starcin. Mi delamo v potu svojega obraza, zato pa hočemo, da nam ostanejo vinarji v našo korist. (Opomba uredništva: Prejeli smo dopise od več priprostih ljudi iz Komende in okolice, ki popisujejo razne osebe v Komendi, kako delajo v nesrečo kmetov in posebno še mladine. Ako nam bode prostor dopustil, bomo nekatere priobčili.)
Godovi prihodnjega tedna:
29. Teodorija, Dana, Krajslav; 30. Ferdinand, Milica; 31. Koncijan s tovar., Angela, Bojslav;
1. junija: Juvencj Gracijan, fiogoslav, Deva, Ra-dovan; 2. Marceiio, Erazem, Velimir, Ljuba, Ra-dislav; 3. Srce Jez., Klotilda, Nadina, Radosiava, Vrativoj, Vladimir; 4 Kvirin, Frančišek Kar., Dika, Milojko, Prokop.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
1. junija v Radovljici  (za blago in živino);
2. v Motmku.
Novost!
V tisku je in izide prihodnji teden v naši tiskarni
4. snopič »Ved Indi!"
pod naslovom ,
Bira, kongrua to cerkvena konkurenca.
Uredil Praviooljub.
Čitajte in naročajte poljudno zbirko .Več luči!" Gena 30 vinarjev.
V Kranju, dne 28. majnika 1910.
* V proračunskem odsokn je dr. Krama f pri postavki .ministrstvo za notranje zadeve" govoril o ljudskem štetju ter predlagal, naj se
štetje izvede po načelu, da se ima dognati narodnost prebivalstva, ne pa občevalni jezik. Nadalje je zahteval od vlade, da prepreči pri ljudskem štetju vsako nasilstvo. tako s strani vladnih organov, kakor tudi s strani privatnikov. Naj bo pri ljudskem štetju vsakemu dano na svobodo, da se vpiše kot pripadnik te ali one narodnosti.
* Učni minister grof Stnrgkh je izdal novo naredbo, ki priporoča vpeljavo in pospeševanje ročnega dela v ljudskih in meščanskih šolah.
' * V legitlmaeljskem odsokn je kršč. sorialec Bielohlavek nenadoma nastopil proti ustanovitvi sodišča za volitve. Po njegovem naj bi se pri vsakem okrožnem sodišču ustanovil po en senat, ki bi se bavil z volitvami. Da bi to bila oslarija, je jasno. Sociaina demokrata dr. Lie-bermann in Winarsky sta dokazala, da bi se s takim zistemom zopet preprečilo vsako presojanje volitev. Bielohlavek bo že vedel, zakaj mu pravična preiskava volitev ne bi bila všeč.
* Proračunski odsek je s 27 glasovi proti 18 sprejel proračun ministrstva za notranje zadeve. Potem se je začela razprava o proračunu železniškega ministrstva. Tu je bila jako zanimiva debata o položaju železniških uslužbencev, o kateri bomo poročali.
* Državni ibor ima na prvi seji dokončati debato o -Vojnem zboru* in rešiti nujni predlog o vseučiliščih. Seja klubskih načelnikov je sklenila, da ima biti zbornična seja le po enkrat na teden, da dobe odseki dovolj časa za delo.
* 0 telesni vzgoji mladina je izdal naučni minister grof S t u r g k h naredbo, v kateri poziva ravnatelje in učiteljske zbore, naj gledajo Čim več odstranjevati zapreke, ki tiče v zunanjih razmereh. Priporoča se, pridobiti za podpiranje šolskega stremljenja tudi starše in varuhe ter prijatelje vzgoje; v ta namen naj bi se snovala posebna društva. Naredba upozarja na različne igre in športe, ki se deloma že negujejo v šolah in ki jih priporočajo strokovnjaki, zlasti na veslanje ter strelne vaje. Velika važnost se polaga na to, da naj tudi slabši letni čas in slabo vreme ne prekine takih vaj. Po dvakrat na teden naj bi popoldne ne bilo ne šolskega pouka, ne nalog. Tudi domače delo učencev naj bi se omejilo s tem, da bi se naloge izdelovale v šoli.
* Dr. Oeismana. vodja krščanskih socialcev, bivši minister, zagovornik skrajnega klerikalizma je šel za tri dni v — samostan, baje delat pokoro. Izbral si je v ta namen samostan Emavs. Če se ve, da je v tem kloštru znani pater grof Ga len, ki je spovednik prestolnega naslednika Franca Ferdinanda, se že ve, koliko je ura bila.
* Volila! rad ia sabor Bosne ta Hercegovine. Vseh volilcev je 402.164. Od teh je 173.127 pravoslavnih in ti volijo 31 poslancev; 137.364 mohamedancev voli 24 in 88.928 katolikov voli 16 mandatov. Prva kurija ima dva razreda: mo-hamedansko veleposestvo in inteligenco. 399 moh. veleposestnikov voli 5 poslancev, inteligenca odpošlje 13 poslancev v dež. sabor in sicer 3129 katoličanov 4, 1676 mohamedancev 1 in 1273 pravoslavnih 8 poslancev. V drugi ku-riji volijo meščani. 29.555 mohamedanskih volilcev voli 9 poslancev, 8875 pravoslavnih 5, 7485 katoliških tudi 5 in 1620 Židov 1 poslanca, V tretji kuriji v kmetskih občinah je 346.929 volilcev, torej sedem osmin vseh volilcev, in ti vo-lilci volijo le 34 poslancev, katerih je 72. 162.980 pravoslavnih voli 18, 105.784 mohamedancev voli 9, 78.215 katoličanov voli 7 poslancev. V tej kuriji se voli ustmeno, češ, da so vo-lilci po večini analfabeti, kar je pa le slabo izpričevalo za 32 letno avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini. V prvi kuriji pride na vsakih 80 volilcev en poslanec, v tretjem pa se giblje število volilcev za enega poslanca med 11.648 do 9055.
* KiscsssakS parlssss! se bsvi s predlogom socialno-demokratičnega poslanca Troel-stre, da se uvede preiskava proti bivšemu ministru Kuyparju radi kupčevanja z ordeni. Proti predlogu je govoril staroradikalni poslanec dr. Beaufort, češ, da bi preiskava škodovala ugledu Holandije v tujini. Troelstre je protestiral proti temu nazoru in je prečital razne članke tujih važnih časopisev. iz katerih se vidi uasprotno. Troelstre pravi, da bi bila odklonitev njegovega predloga pega na zgodovini protire-volucionarne stranke.
* Varstvene drla?e ia Kreta so baje naznanile turški vladi, da smatrajo prisego kreean. po* slancev v zbornici za neveljavno in da bodo proglasile nad Kreto obsedno stanje, ako bi se sklenilo poslat« zastopnike na veliko grško narodno skupščino. Tudi nameravajo vetevlasti grško naridno skupščino razpustiti.
Novičar.
Zasedanja delilnega ibora kraajikaga ? mesecu juniju ne bo, kaior se nam is gotovega vira poroča. Klerikalci bi namreč radi, da se skliče v prvi polovici meseca junija za en dan deželni zbor, da se tam reli vpralanje regulacije Kamniške Bistrice, največ pa, da se sklene nakup vodnih moči Spodnje Zmšaice. Pri odkupu vodnih sil Ztvršnice
je z ozirem na preddelovanje raznih občin in tvrdk toliko zamotanih vpraftanj, da dvomimo, da bi ae dalo v enem dnevu priti na jasno glede principov nakupa.
PacrlavliaBJa poste f Kranja je trgovinsko ministrstvo odklonilo, kakor se je poročalo v zadnji seji trgovske in obrtne zbornice. Z ozirem na to se je predlagalo, da se napravi nova vloga o tem važnem vprašanju na poitno ravnajeljstvo ter da naj se poda posebna deputacija v Trst. Zbornica je izbrala v to deputacijo gg. Lenarčiča, Pavilarja in dr. W:ndischerja. Zupani t vo v Kranju naj imenuje svojega zastopnika in naprosita se te poslanca Demšar in Pogačnik, da se udeležita deputacije.
Eoaoart v Kranja Dne 21. t. m. je priredil čitalniški moški in mešani pevski zbor koncert slovenskih narodnih pesmi v Sokolovi dvorani pod vrlim vodstvom prof. BeraniČa. Priznati se mora, da je bil s finim razumevanjem narodne duše izbran spored najlepših cvetk naše pesmi, raztresenih po vseh slovenskih pokrajinah, vzraslih v raznih časih. Menjavale so se pesmi z mirnim,
Počasnim in z živahnim, poskočnim značajem, roizvajanje je bilo vobče prav dobro in. precizno, posebno je ugajalo vezanje posameznih besed v muzikalnem stavku, pevski material je izboren, posebno ljubek je bil sopran, vseskozi krepak in izdaten bas, malo preslab drugi tenor. Divili smo se, V ko mojstrsko je znal krotiti pevovodja časih preglasni fortisimo, ki zveni kričeče surovo in ne — plemenito, ali kako je s par nežnimi mahljaji ublažil disonanco. Na ta način je stopil pevovodja v ozadje in to je prav. Neprijetno dime človeka, če vidi pred zborom vodjo nervozno kriliti z rokami, kakor da bi hotel ta ali oni ubegli glas priklicati nazaj. V posameznem je ugajala mična .Dolenjska", vendar ni dosegla popolnega uspeha, malo negotov je bil alt v .Je pa davi slanca pala", „Qj, deklica, povej mi to 1" je ljubka, vendar ne skozinskoz narodna. Prastara Koroška: »Obični raj" je v moil-u ter ni prišla do posebne veljave, tembolj je vplivala .Dobro jutro, Urška 1" z raznovrstno maso glasov. .Lovska" se je pela s preciznostjo, to pa je .Tiček" pogrešal. O. Devova: .Barčica" je krasno uspela, istotako .Barka zaplavala", ki sta se morali na splošno zahtevo ponoviti. Kaj vrlo je učinkovala: .Tam, kjer lunica" in mogočna ,Na Gorenjskem* je dosegla s svojim valovitim vrvenjem glasov popolnoma uspeh. Veselili smo se tudi ženskega zbora samega, da bi nam zapel: .Prišla bo pomlad", a žaiibog se je morala ta točka črtati vsled bolezni v rodbini priznane pevke. Čitalničnemu zboru smemo spet enkrat iskreno čestitati — vsaj mu je tudi koncertni vodja M. Hubad sam — na lepem uspehu. Želimo mu, da bi vztrajal na započeti poti, gojiti nadalje narodno pesem, v kateri se skriva toliko bogastva, toliko biserov, ki so vredni pristopa v koncertno dvorano. Kar se pa tiče obiska koncerta od strani si. občinstva, moramo žaiibog zabeležiti, da so se nekaterniki sijajno odlikovali s svojo odsotnostjo in nehote se mora človek vprašati: »Je-li potreben Narodni dom v Kranju?!"
Učiteljsko drnitvo ia okraj Kranj zboruje v četrtek, dne 2. junija t. L ob dveh popoldne v Smartnem. Med drugimi točkami je tudi predavanje c. kr. profesorja g. M. Pimata o umetnosti v ljudski šoli. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prostovoljno gaillno drnitvo v Kranja priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1. ob 5. uri popoldne na glavnem trgu javno tombolo. V slučaju neugodnega vremena se vrši tombola prihodnjo nedeljo. Cisti prebitek je namenjen ustanovitvi reševalnega oddelka in nabavi gasilnega orodja.
Kolavdaeija novega savskega mosta v Kranju se vrši dne 30. t. m. ob desetih dopoldne. Ministrstvo za javna dela odpošlje k tej kolavdaciji stavbenega svetnika A v g. Hermsna.
Telovadba lolske mladine pri telovadnih društvih bo odsedaj prepovedana. Starši pa lahko vseeno puste telovaditi svoje otroke, kjer sami določijo, ker imajo o času izven šole razpolagati sami. Sicer pa bodo morale šolske občine skrbeti za telovadnico.
Mejnikov dan gimaailjoev v Kranja. Dijaki c kr. Franca Jožefa gimnazije v Kranju so imeli dne 26. t. m. prost dan, da so mogli prirediti običajne majnikove izlete. Ia razred je pohitel preko Šenčurja in Gerkljan na prijazno Senturško goro. Med potjo so učenci posetili rojstni dom skladatelja Davorina Jenka v Dvorjan, na Senturški gori pa grob znamenitega slovenskega naravoslovca Simona Robiča. Ib razred je šel skozi Vintgar na Bled ter so oglasil tudi v prijazni Vrbi na domu Prešernovem. Ila in Hb razred je vedla pot v romantično Bohinjsko dolino. lila in Hib razred sta krenila h Klanskima jezeroma. IV. razred pa preko Tolmina na rojstni dom Simona Gregorčiča na Vrsaem pod Krnom; popoldne si je del učencev IV. razreda ogledal znamenite tesni Korito in Dantejevo jamo pri Tolminu. VII. razred je polezel na Stol in imel
Erelep razgled; v novo zgrajeni Prešernovi koči, i je izvrstno prezimila, so se čili izletniki odpočili in pokrepčali za povratek. Vili. razred je popoldne izletel v mlčno Podbrezje in bil na senčnatem vrtu dobroznane gostilne gospoda Lojzeta Pavlina vrlo
Eostrežen. Vsi izleti so se izvršili v najlepšem redu t nudili izletnikom mnogo razvedrila, zabave pa tndi pouku. Povsod je bila naša mladina preprijazno sprejeta ter dobro in ceno pestretena.
Strniša nesreča prsti ssllkt farl in sploh celi dolini. Komaj smo prestali strah pred kometom, pa se nam obeta že nova nesreča. Grozno bode takrat I Selški Tomaž hoče namreč od nas in je baje že vložil prošnjo za — Lučlne v Poljanski dolini. Od hudega in napornega dela izmučen, si želi počitka v mirnem kotičku v Lučinah. Oh, kako hudo bode takrat, če se res zgodi, da nas zapusti ljubi naš Tomaž, posebno še, ker ne vemo, če nam naš višji .pastir" pošlje njemu vrednega naslednika. Jokali bodemo cele rjuhe, solza po našem dobrem dušnem vodniku m še boljšim kravogojem. Celo kravice in telički bodo žalostno mukali za svojim dobrotnikom. Pa kaj bi še naštevali, solze nam že sedaj silijo v oko pri misli na tisti žalostni čas Tomaževega slovesa. Ampak nekaj nas vendar še tolaži. Ako že pojde Tomaž iz Selc, vendar ne pojde celo tja v daljne Lučine, temveč morebiti samo do — Stare Loke,
Služba dekana fs namreč Ispraiajsns in razpisana v Stari Loki. In naš Tomaž ima že davno zagotovljeno to mesto, zadnji čas pa so dobili tudi drugi skomine po mastni dekaniji in med njimi je tudi Tomažev najboljši prijatelj škofjeloški Šinkovec. Kaj se hoče? Ali naj dela sedaj Tomaž konkurenco Šinkovcu ? In, ali je sploh mogoče vaškemu župniku delati konkurenco mestnemu? Menimo, da ne. Zato je ubogi, izmučeni Tomaž iz same užaljene duše vložil prošnjo za Lučine, da pokaže škofu, da mu je potreben počitek in četudi le v Lučinah. In modri naš škof bodo vendar izprevideli, da je Tomaž vreden dekanata, ne pa male gorske župnije in morda bode brez vsake prošnje imenovan za dekana v Stari Loki. In tako se bode lepo nasproti svojemu prijatelju Šinkovcu umil, češ, saj nisem prosil, pač pa me je škof prisilil za dekana. Upanje imamo, da vsled tega pogorišča Šinkovcu vendar ne bode eksplodiral sprednji del života od jeze nad tako pretkano konkurenco, ker kakor se zgodi, bode vse .božja volja". In če bode naš Tomaž tako .pritrucal" starološki dekanat, potem bode vsaj nekaj sladkih kapljic prilitih v grenkost Tomaževega slovesa.
Škofjeloški «Sokol* je napravil v nedeljo 22. t. m. svoj pryi letošnji pešizlet na Kazino v selški dolini. Čeravno je vreme bilo skrajno neugodno, vendar je došlo na Kazino dokaj ljudstva iz Pra-protnega, Loke in okolice in tudi vrli železniški «Sokol» je poslal svoje zastopnike v pozdrav škofjeloškim bratom. Ko se je vreme nekoliko zboljSalo, pripravili so naši vrli telovadci svoja orodja na prostem ter telovadili na bradlji, drogu in tudi izvajali, kolikor je sploh bilo mogoče na mokrih tleh, par prostih vaj. Težavno je res bilo telovaditi v tako slabem, deževnem vremenu, vendar so naši nevstrašeni bratje svojo težko nalogo izborno izvršili. Vsa čast njim in pa njihovemu načelniku br. Gašparinu. Vsi telovadci so pa tudi želi obilo pohvale in priznanja od gledalcev. V nabito polnih prostorih prijaznega gostilničarja Matije Dolenca je zbrano občinstvo in brate «Sokole» pozdravil in nagovoril br. Nadilo, zahvalil se za lepi sprejem in ljudstvu na kratko pojasnil pomen «Sokola* za naš narod. Ob mraku so se bratje € Sokoli* vrnili domov. Upamo, da ostane ta izlet Praprotčanom v prijaznem spominu in da se tudi naši «Sokoli» bodo z veseljem spominjali prijetnih uric, ki so jih v nedeljo preživeli na Kazini.
Klerikalna olika. Ni ga blizu in daleč po Slovenskem tako zabito klerikalnega gnezda, kakor je vas Stara Loka pri Skofji Loki. Vsi klerikalci te in okoliških vasi so večinoma onemogli duševni in telesni revčki, ki stoje pod mogočno patronanco dobrorejene Blažeškove mamice, ki jo hodijo podpirat zlasti tudi nekateri loški prvaki, kakor da je ni pod milim božjim solncem boljše kapljice od one, ki prihaja is žegnsne Jelovcankine kleti — in pa «Slovenčevega» puhloglavega podlistkarja ter «Domoljubovega» nganjkarja, kaplana Balobal V nedeljo popoldne je napravil škofjeloški «Sokol» svoj pešizlet na Kazino v prijazni selški dolini ter je korakal skozi pobožno vas Staro Loko. Ko so se naši «SokoIi» prikazali pred hišo dobrovoljne Blažeškove mamice so na njenem dvorišču in hodniku se nahajajoči katoliški devičarji žvižgali, kakor da bi bili najeti za to, pobožne prifarške ženice pa so se »Sokolom* ragljaie, kakor obsedene. Sokoli se seveda niso niti zmenili sa ta izbruh klerikalne jeze staroloških prismojencev in prismojenk, ampak mirno in dostojno so nadaljevali svojo pot. Mi se niti ne čudimo tem divjakom, ki se obnašajo kakor brezumna teleta, saj kar jih naši duhovniki uče, to tudi znajo. Zato smatramo za ta čin divjaštva in neolike odgovorne njihove voditelje, v tem slučajn torej kaplana Baloha. — Vspričo tega hočemo odslej posvečati večjo pozornost njegovemu »koristnemu* delovanju in bomo slovenski javnosti v zabavo pri občevali še marsikatero zanimivost iz njegovega pašalika. Se razumemo, kajne P
ftkoi Boasvsstors ia sv. Flori jas. Zaradi škofovega birmovaoja so v Selcih cele tri dni snažili šolo in vsled tega tudi tiste dni ni bilo šole. Šolski oblasti je bilo to prav. Na Buko-vici je cerkveni patron sv. Florijaa. Na praznik tega svetnika pridejo is vse selške doline ns Bn-kovico, zato tndi ni bilo na ta dan nobeno leto šole. Letos pa soliti oblasti te ni bilo prav. V
Selcih v šoli sme biti tri dni prosto zaradi škofa, na Buko vici ne sme en dan biti prosto radi sv. Florijana. h tega sledi vprašanje: Kdo je več, ali Bonaventura, škof pri živem telem, ali sv. Florijaa, inštaliran svetnik v nebesih? Dekanijska konferenca, ali «s soda litrati», bo morebiti to vprašanje rešila.
Gorenjsko vodno slls. Kranjski deželni odbor je najel tehnike, ki že vršijo načrte za podjetja ob gorenjskih vodnih silah. Za sedaj se je ozrlo samo na Savo (bohinjsko in podko-rensko) od izvirov pa do Črnuč in njenih dotokov Radovne in Završnice.
Is Česnjic pri Brdo. 15letni Jože Sustar iz Lipe, obč. Češnjske, je vzel z seboj na pašo nabasan samokres, katerega je na paši dal županovemu 13!etnemu hlapčku v roke, da ga pogleda. Ker hlapček takega orodja še nikoli ni videl, še manj pa v rokah imel, je poizkušal sprožiti. Na to samokres poči in krogla zadene Šuštarja v desno roko. Dobri starši bi morali iti večkrat za svojimi pastirji pogledat, kaj počne.
«Drnitvo jugoslovanskih iotessUkih uradnikov* ustanovi v nedeljo, 29. majnika, svojo tretjo podružnico na Jesenicah. Ustanovni občni zbor se vrši ob pol 6. v prostorih pri «Sokolu» na Jesenicah; zvečer je istotam družabni večer. Tovariše iskreno prosimo, da se v polnem številu odzovejo našem vabilu. Na družabni večer pa pre-srčno vabimo i prijatelje in znance ter njih družine.
Treščilo je 21. t. m. r hlev Jakoba Jeleaca v Dražgošah. Ogenj so hitro zadušili. Gospodar je bil ravno v hlevu in ga je ©motilo, da se dolgo ni zavedel.
Qledalliko drnitvo na Jesenicah naznanja,
da se radi nepričakovanih ovir v nedeljo dae 29. t. m. ne uprizori «Miklova Zala* kakor je bilo nameravano in jo njena uprizoritev odložena za nedoločen čas. Na občno zahtevo se uprizori omenjenega dne ob 8. uri zvečer najstarejša slovenska veseloigra «Zupanova Micika» in kot dodatek eno-dejanska, dramska noviteta «Povratek*. Slavno občinstvo opozarjamo posebno na zadnjo («Povratek»), koje snov je vzeta iz slavonskega življenja.
Halleyev komet. Pri posestnika in gostilničarju Albiču na Potoku v Tuhinjski dolini je dne 18. t. m, zjutraj ob 4. uri se vdrl hlevni obokani strop. V hlevn je bilo nekaj govedi in en konj, nad hlevom je stanoval gospodar ter njegova žena in troje otrok. Ko so še vsi mirno spali, se prav na lahko odtrga hlevni strop, pade na živino in speči se znajdejo na razvalinah v hlevu med živino. Velik čudež je, da se nobenemu ni nič hudega pripetilo, tudi živina je ostala nepoškodovana. Albič in žeaa sta preplašena mislila: ta nesrečni Halleyev komet je. pričel svoje grozno delo in v par sekundah mora biti konec sveta. Ko so se izkobacali vsi ven iz hleva na prosto, misleč, da je cela vas na enem kupu, so začudeno videli vse mirno in pri starem stati.
KsaHslkovo kočo ns Ctaliel je otvorilo slovensko planinsko društvo dne 22. maja 1910. Pri tej priliki se je zbralo v koči znatno število planincev. Koča je dobro prezimila in le želeti je, da bi imela vedno mnogo obiskovalcev. Golica je na južni strani že popolnoma brez snega iš flora se tudi že krasno razvija.
Na Bledo je umrl dne 26. t. m. stavbeni podjetnik Josip Hronek. Bil je daleč na okrog znan kakor ljub družabnik, podpiratelj vseh narodnih društev. Pogreb se je vršil dne 28. t. m. ob pol treh. «Sokol», blejski kakor tudi iz vse okolice mu je skazal zadnjo čast. Lahka mu žemljica, zapuščeni družini nale sožaljel
Umrl js dne 26. t m. v «Leoninumu» v Ljubljani župnik na Brezniei Tomaž Potočnik, po kratki a mučni bolezni, v najlepši moški dobi. Ker je bil pokojnik jako konciljanten mož — ki je hodil svojo pot, bil je splošno priljubljen — v vseh slojih ljudstva. Pogreb je bil v soboto dopoldne. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Kdor šoli kopit! ? obmejnih krajih velepo-sestva, gostilne, pripravne hiše za vinsko, lesno ali drugo trgovino, za obrt, obrestonoane hiše in vile, naj se obrne po informacije na naslov: Ante Beg, potovalni učitelj, Ljubljana. Za odgovor je priložiti znamko.
Prvo češka as iivijssls v Trsta je zopet naročila pri odseku za vseslovenski listek v akad. društvu «Sava» na Dunaju 200 legitimacijskih listkov ia plačala v prid naši prepotrebni Gtril-Metodovi družbi za vsak listek po eno krono, tako da ima družba korist od vsake isdane zavarovalno police. Priporočamo najtopleje «Prvo češko na življenje* in opozarjamo še prav posebno na.njena zavarovanja, sklenjenja za Giril-Metodovo družbo, ki imajo namen zagotoviti kmalu naši šolski družbi — milionsko glavnico.
P. a. poverjenikom En članom «Mstioo Slovenske*. Po §. 8. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide «Leto-
Sis* s imenikom ter pojds v tisk si. julijem, dor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik. Ge plačujejo ljubljanski člani že za bodoči leto, ko prejmo knjige za prejšnje, in če se Mo-horjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji.
prllo ja „Gortnlcu" If. 21 z I 1910
na!
Občinske volit?® 10 tu! Toraj vendar enkrat! je vskliknil vsak pravi Železnikar, ko se je zvedelo, da bodo občinske volitve dne 30. t. m.; kajti vsakdo, ki ima le količkaj ljubezni do rodnega kraja, je že moral spoznati, da tako ne more in ne sme več biti.
Železnikom vremena bodo se zjasnila; jim milše zvezde kakor kdaj sijale.
tako se je prorokovalo ob nastopu sedanjega občinskega odbora leta 1906. Se je li to uresničilo? Ne! In zakaj ne? Odgovor je lahek. Zato, ker prvič onim možem, ki imajo danes večino v občinskem odboru ni bila Se nikdar na srcu skrb za blagor občine in drugič, ni nobeden izmed njih sposoben kaj storiti v korist trga. Pa poglejmo si nekoliko gospodarstvo v naši občini iz zadnjih treh let.
Kaj se je vse obetalo pred trsjrni leti, a izvršilo se ni ničesar. .Naklade bomo znižali," se je reklo. Jako lepa obljuba, toda kako se je izpolnila. Imeli smo poprej 40% doklado na direktne davke za tekoče potrebščine in shajalo se je pod umnim gospodarstvom prejšnjega občinskega odbora. Kaj pa je sedaj? Imamo 60% doklade na direktne davke za tekoče potrebščine. 20% doklado kot prispevek k fondu za zgradbo novega šolskega poslopja. Toraj skupaj 80%- Imamo naklado na pivo in žganje, katera donaša občini letno blizu 1000 kron. A vse to skupaj ni izdalo nič.
Kako se je gospodarilo v naši občini zadnja tri leta, se jasno vidi iz tega, da je že koncem leta 1907, toraj prvo leto klerikalnega gospodarstva izkazal računski zaključek v občinskih računih 1274 K primanjkljaja, kar je za tako malo občino kot je naša že velika svota. Pa to bi se še oprostilo prvo leto, ker so bili res tudi nenavadni stroški. Delal se je most v Volčji vasi, napravila se je tudi oprava za čipkarsko šolo. Toda tu moramo pripomniti, da so se vsi ti stroški pokrili z izredno naklado na pivo in žganje.
Pričakovali smo, da bo prihodnje leto drugače. A presenečeni smo bil*, ko smo pri pregledovanju računov koncem leta 1908 našli primanjkljaj, malone dvakrat tolikšen kot prejšnje leto, namreč 2044 K. Toraj primanjkljaj od dveh let skupaj 3318 K. In to je danes občina dolžna. To je za občino, katere direktni davek, od katerega so občinske doklade, znaša le nekaj čez 2500 K letno, vsekakor prevelika svota.
Kar je pa pri tem najbolj graje vredno, je to, da se je za tekoče potrebe porabil tudi denar, ki spada k fondu za zgradbo novega šolskega poslopja, in sicer od vseh treh let, ko je gospodaril klerikalni občinski odbor. Ta dohodek znaša letno okroglih 600 K. Skupaj od treh let 1800 K, kateri znesek dolguje sedaj občina gori omenjenemu fondu.
Prištejmo toraj znesek 1800 K k številki 3318. Rezultat je ta, da je občina Železniki danes dolžna nad 5000 K, katere bodo seveda morali prejalislej plačati davkoplačevalci. Samo za obresto-vanje tega dolga bi bilo potreba 10% občinske doklade na direktne davke.
Ako se pa ta dolg hoče plačati v enem letuje pa potreba 200% občinske doklade, t j. na eno krono direktnega davka 2 kroni občinske doklade. Seveda bi morala poleg tega še biti sedenja do-klada za tekoče potrebe.
Kako pa stoje računi za leto 1909, dan«« »e ne vemo. Zupan nam je sicer zatrjeval, da dohodki krijejo stroške; toda sumljivo je, ker »J ie do danes ne upajo s temi računi stopiti pred jsvnost In sedaj je vprašanje, kaj bo v priho<-: njosti? V zadnjih treh letih so klerikalci preskrbe" občini 5000 K dolga. Naredili pa, kratko rečeno, nič. Ako se jih pusti gospodariti samo še tri leta, se pa ta dolg lahko še poveča.
Toraj, volilci, kateri imate v rokah usodo Železnikov, storite na dan volitve svojo dolžnost, ter izvolite v občinski odbor može, kateri so prvič sposobni kaj storiti za blagor občine in drugič jim je tudi skrb za to.
Ii Železnikov. Nam zelo simpatični lis .Gorenjec" ima grozovitega sovražnika v osebi našega župnika. V naši cerkvi ne mine več noben cerkveni govor, da ne bi udrihal župnik s kolom po .Gorenjcu" in tistih hišah, katere imajo naročen vaš cenjeni list. Vsi tisti, kateri beremo vaš list, smo ničvredni in strupeni ljudje. Ali bi ne bilo umestno, da bi vi, gospod urednik, pozvali na odgovor tega kalina!
Toraj vsi tisti, ki beremo napredne liste, smo ničvredni, drugi pa, ki se ga vidi z gorečo svečo* V roki pri procesiji in s krščansko • katoliškim
znamenjem na prsih, je pa najboljši človek, če se prav preje pod oknom kakega dekleta roti, da se ustreli, če ne dobi takoj svojih čevljev nazaj, ker ga je menda nekdo prepodil. Slučajno je pa tak človek še zakonski oče več otrok, pa to ni nič greh, samo da pojde z župnikom volit. Uboga žena joče doma, ko sliši, da ji je postal krščanski mož nezvest in vse to ni nič šteto njemu za greh, samo da je klerikalec. Kdo je ta mož, se bode že povedalo, ljudstvo naj pa sodi, kateri so pošteni in pravi. Zopet smo videli mladeniča z gorečo svečo v roki pri procesiji in tudi s krščanskim znamenjem na prsih in ni še dolgo od tega ko je prišel v neko hišo ter še predno je stopil v sobo, je že ukradel robec z droga, ko se je sušil. Videli smo zopet može tudi z gorečimi svečami in enakim znamenjem, ki so baje
Volilci!
Komur je v resnici na srcu povsdiga našega trga, voli naše kandidate!
mesar, lesom.
irhar. trgovec.
ID. razred:
Fran Košmelj, posestnik in Josip Globočnik, trgovec z Anton Hafner, trgovec z lesom, posestnik. Ivan Demšar, trgovec z lesom, posestnik.
Namestnika:
Anton Bogataj, posestnik in gostilničar. Janez Logar, posestnik in sprevodnik v pokoju.
II. razred:
Dr.Konstantin Hiersche,okrožni zdravnik. Gabrijel Thaler, posestnik in trgovec z vinom.
Josip Košmelj. posestnik in Karol Dolenc, posestnik in
Namestnika:
Franjo Vidmar, krojaški mojster. Ivan Kosem/ posestnik in čevljarski mojster.
I. razred:
Bogomir Helmich, c. kr. poštar. Melhior Dolenc, nadučitelj. Jakob Dermota, posestnik in trgovec z usnjem.
Karol Demšar, posestnik in trgovec z usnjem.
Namestnika:
Josip Košmelj, posestnik in mesar. Lenart Klopčič, posestnik.
Znan te Itak nafta, zatorai Mlnolfroilno na " " volIS&e!
obdolženi krive prisege. Kdo se more tedaj čuditi, ako je bila skromna udeležba pri procesiji, in če se že naprej rohni s prižnice, da za tiste, ki bero liberalne časopise, ni prostora pri procesiji. Prihodnje leto procesije ne bo več, če bodo liberalci hodili s procesijo in skoro gotovo je ne bode treba, če pojde tako naprej. Za značajne in poštene ljudi pa v župnikovi družbi ni prostora. Seveda Marija naj bi v lepem majniku pomagala klerikalcem do zmage pri občinskih volitvah, da bi še naprej delali dolgove občini in množili- bremena ubogim davkoplačevalcem. Božja previdnost bode gotovo odločila pravično in seveda tedaj ne v prid klerikalcem. Sedaj pa sodi ljudstvo samo, kdo je ruiilec vere in zaradi katerih ljudi je vera v nevarnosti. Prav gotovo bo pa pri volitvah zmagala napredna stranka, do katere ima tudi ljudstvo največ zaupanja in katere edini cilj je, skrbeti za napredek naše občine.
Is Žslosalkov. (Doigorogati kosel železniških klerikalcev.) Ha, ha, hal to js bilo <ipata> in tmahs, ko smo čitali predzadnjega •Domoljuba*. Ta pa ie prinese kakšno zabavno
reč, da se ljudje malo ponorflujejo iz teh nevednih ljudi, ki vedno mislijo, tako so visokomialeči, kako inajo uganiti, zraven as P» kako slive, ignoranti,
zagrizenci, da jih telko kje dobit. Koliko uganejo in kako dobro znajo streljati — pa ne zajce, ampak kozle — so pokazali v tej Številki «Lsfi» — pardon € Domoljuba*. Od drugih naših klerikalcev že davno vem, da so sposobni za kaj stičnega, za župnika pa ne bi bil nikdar mislil, da zna sloviti bohinjski sveder tako spretno obračati, Od njega sem pač pričakoval kaj vifjega, kaj bolj idealnega. No, pa kaj hočemo od ljudi te baze? Kaj naj pričakujemo od klerikalcev? Prodali bi najraje nai mali vsoskori za svojo eksistenco se boreči slovenski narod nemškemu molohu, da bi se germanski živelj v deželi utrdil, mi pa, sinovi Stave, ki smo prej bivsli po teh pokrajinah kot oni, naj bi bili njihovi sužnji? Zakaj pa preganjate Ciril* Metodovo družbe, to pravo obrambno organizacijo, katera uspešno deluje nasproti izdatno močnejši in bogatejši «Sudmarki»? Zakaj to delate vi, ki ste povsod tako ljubezni polni do svojega bližnjega, do celega slovenskega naroda. Pa dosti o tem, poglejmo rajši oni nesramni -Domoljubov* napad na nafe gospodične, osobito na gdč. Milko. Cujtel Zagrizeni dopisan soje spravil nad «dražestno», kakor jo sam naziva ia jo obdolžil po krivem, da je ona spisala dopis v < Gorenjcu, s dne 23. aprila. Ali te ni sram, brezstidni klerikalec, da se spravil nad ženske, imajoče za princip — narodno idejo. Kaj ti je prišlo v glavo? Ali te je toplo pomladansko solnce preveč udarilo na možgane, da si začel fantazirati o gospodičnah, o dražostai? Ali ti jih mogoče manjka? Ce ne to, te je pa gnala ona črna zavist, ta večna spremljevalka človeške misli, in ti ni pustila, ti ni dala miru, dokler se nisi znesel nad naprednimi, dičnimi damami, katere so ti tako zelo v želoden, da jih videti ne morel. In zakaj? Samo zato, ker ne trobijo v val klerikalni rog. Ker se zavedajo svojih dolžnosti do svojega na pomoč vpijočega naroda. Ko bi bile pa te naprednjakinje — posebno Milka — take kot jih imate vi, klerikalci, bi se ie zmenili ne zanje, naj bi delale, kar bi hotele. Tako pa ni čudno, če se človeku gabi, ko vidi pri kaki procesiji pod zastavo nasprotnega društva sama najlepla dekleta, ki so res vzor drugim v marši-kakem ozira, pod njihovo pa ne. Ali se ne bi človek jezil? Pa zakaj mu je neki g. Milka tako zelo v želodcu? No, ker se ne pusti terorizirati od duhovnov in njihovih pristašev, ki žele, da bi ljudje le nadalje nevedni ostali s tem, da bi brali same klerikalne časopise, naprednih pa ne, čel, da so pohujiljivi, ker blatijo sv. cerkev. — Pohujiljivi ti časopisi pač niso, ampak poučni, ker razkrinkujejo vsie gospodarstvo v posameznih organizacijah, vaše namene in cilje, kar jim vi v vaših klerikalnih listih v povsem drugačni luči kažete. Bojite se, da ne bi sedaj še nevedna in nerazsodna masa s takim branjem postala razsodna in bi vam majajoča se že tla popolnoma ne omajala. Pa korak dalje! Oni, ki se je v zadnji številki .Domoljuba" tako nesramno opekel, je govoril tudi nekaj o slogu, o prekrasni slovenščini. Revež, ki komaj ve, kaj je stilistika, kaj je proza. Poglej samega sebe! O kakšni varijaciji izrazov še govora ni; „synonima* so njemu španska vas. Kdaj se rabi zaimek in kdaj zopet ne, seveda tudi ne ve. Pa kdo bi tukaj našteval vse! Sedaj pa še nekaj o nje*
guvi   tugiivi.   vil f iac, um jc wg *s vi a 1
človeku prosto voljo, postavil pa je tudi zid, čez katerega se prostovoljno ne sme. Predragi, vprašam te, iz česa pa obstoji ta zid? Mar ij ne iz 10 božjih in 5 cerkvenih zapovedi! Ti pišeš torej, da se čez ta zid prostovoljno ne sme, na privoljenje drugega pa; vsaj tako se razume. Jaz *em pa vse drugačnega mišljenja. Res je postavljen zid, pa ga človek lahko prekorači prostovoljno, če ga hoče, lahko g« pravim, a posledice pa ima potem tudi ssm. Ni pa nobene božje in ne človeške postave, ki bi to prekoračenje dovoljevala. Kazen, katera ga čaka, je Bogu nekak davek na prosto voljo, katero mu je podelil. Res izvrstna logika; ž njo stojite menda ,auf dem Kriegsfusse". Ta vam je menda že izpuhtela iz glave in zbežala pred pomladanskim solncem, katero pač jako različno učinkuje. Zato svetujem vam klerikalcem, naročite kuharicam, da bodo jedila bolj solile kot dosedaj; morda ostane potem kaj več v glavi. Kozla pa, ki ste ga ustrelili, lahko pošljete na dunajsko razstavo, kjer bo dobil odlično mesto. Sploh pa hvaležni bodite, da se gospodična, ali kakor vi pravite .dražestna* — ste pač bolj izurjeni v tem — kako drugače ne maščuje nad tem napadom.
Is Žolosaikov. V pondeljek, dne 30. maja, se
bodo vršile občinske volitve in vsak zaveden davkoplačevalec naj stori svojo dolžnost. Tri io pol leta
je imela klerikalna veČina občinsko gospodarstvo v tvojih rokah in naredili niao drugega kakor kup dolga, katerega bodemo morali samo mi davkoplačevalci poplačati. Od leta 1909, to je lanskega leta, to do danes niso sklenjeni občinski računi in zakaj, ker klerikalci pred svojimi lastnimi pristaši skrivajo dolg. Na tisoče kron primanjkljaja v občinski blagajni, to je res nekaj stralnega za nas davkoplačevalce, ker vse bomo morali le sami plačati. Zato pa dajte na dan volitve brco vsem tistim, ki so našo občino spravili v dolgove in volite razumne, izkušene in izobražene može. Dolžnost naša je, skrbeti za povzdigo in sploh napredek našega trga. Mi wt moremo in ne smemo voliti, ako nam je le količkaj blagostanje nase občine pri srcu, ljudi, kakor so Štrajnar, Krivec, Blažek in druge take podrepnike, ki hodijo v župnišče in k Coču za glažek vina prodajat svoje prepričanje. Nas župnik Marčič hoče po vsej sili priti v odbor. To je človek, ki vedno zabavlja čez nas in škoduje našemu trgu, kjerkoli more. Ne, takega ne smemo voliti, ker ss zgago delati v občinskem odboru ne potrebujemo nikogar. Za vero potegovati se mu pa tudi ni treba, saj kakor se vidi, jo imamo Zelezni-karji več in bolj trdno kakor pa župnik. Davkoplačevalci, varujmo se sami sebe pred visokimi davki, ker župnik, Štrajnar in drugi taki hinavci niso nikakor sposobni, da bi vodili gospodarstvo v nali občini. Nala želja je, da dobimo dobre gospodarje pri občinskem odboru in zato volimo vsi kakor en mož kandidate, katere nam postavi napredna gospodarska stranka. Toraj na delo za blagor občine!
Novice lz selške doline.
♦ Domoljubov* železniški dopisnik boče učiti €Gorenjca» dostojnosti. Pa naj le sebe prime za nos, ker tako surovega in ostudnega dopisa ie •Domoljub> ni prinesel, kot predzadnjič iz Železnikov.
Marčič misli, da nas bo ugnal s svojim zmerjanjem po cDomoljubu*. Pa se bridko moti. Gorenjci smo iz druge moke kot Vipavci, ki so ga svoječasno nekaj časa prijemali radi «popadije», potem pa odnehali.
Pretekli teden smo imeli v naši dolini strašno imenitne ljudi. Poslanca Krek in Korošec sta prišla na lov na divje peteline. Bila sta čisto lovsko opravljena in posebno Krek je hodil okoli tako «odfrlažen», da so se pobožne Prtovčanke zgledovale in zardevale. Ce sta ustrelila kakega petelina, nam ni znano, tudi ne, če sta katerega slišala peti, razen selškega Kramarja, ki se vedno tja slini, kjer diši po kakem duhovnu, četudi so mu dali že nešteto brc.
Rožniku se tako zamalo zdi, ker nočejo Sel-čaai pripoznati njegovih zaslug za varstvo nočnega miru, da pravi, da pojde v Lučine. Pa ne, da bi cikal na staroloSki dekanat? Ne bilo bi napačno, potem bi bila v Stari Loki centrala za živinorejo.
V pondeljek bodo v Železnikih občinske volitve. Naprednim možem polagamo še enkrat na srce, naj se je vsi udeleže in neustrašeno oddado svoje glasove. Naj se ne daje zbegati s klerikalnimi obljubami. Delo na cesti Podreštom ne bo vedno trpelo, in Hrastnika bi se klerikalci odkrižali raje danes kot jutri. Nasproti pa naprednjaki snujejo napravo, pri kateri bodo lahko dobili vsi Zelezni-karji lahko in dobro plačano delo doma. Potem se bo videlo, kdo res skrbi za blagor ljudstva in kdo ga samo zlorablja.
V Železnikih je umrl upokojeni župnik Franc Boncelj. Bil je splošno priljubljen, ker se ni hotel oprijeti sedaj pri duhovnikih modernega »delovanja*.
Med služabniki matere cerkve.
V Trstu se je začela razvijati afera, ki po-vzrokuje tukaj in sploh po primorskih krajih nenavadno senzacijo. Znani kanonik Buttignoni je izdal letak, v katerem silovito napada kanonika Mecchio in naravnost zahteva njegovo odstranitev iz kapitelja, češ, da ni vreden tega mesta. V svoji okrožnici, ki je zelo razširjena, označuje kanonika Mecchio za intriganta in nasilneža, ki hoče absolutistično vladati v škofiji in se vzpenjati višje za vsako ceno, bodisi tudi na škodo in pogin neštetih drugih.
Buttignonijeva okrožnica je preobširna, da bi jo mogli podati svojim čitaleljem. Napadajoči pisatelj navaja v nji celo vrsto dejstev, s katerimi hoče dokazati, da je Mecchia teroriziral vso duhovščino in šikaniral vsakega, kdor ni brezpogojno trobil v njegov rog; da je širil korupcijo, da so njegovi pristaši smeli delati, kar so hoteli; da je delil duhovniška mesta samo svojim kreaturam brez ozira na sposobnost in vrednost da se je povzdigoval nad škofa in bahal, da se
Sodi to, kar hoče on, ne pa, kar hoče škof lagl i. t, d.
Okrožnica poživlja duhovnštvo vse škofije, aaj vstane zoper moža, ki ni vreden, da je duhovnik — Buttignoni ga imenuje «tirana>, »policista«, «Toiquemado» i. t d. —- in naj zahteva njegovo odstranitev.
Kakor smo r*kli, je napravila okrožnica velikansko senzacijo. Vse tržaško časopitje piše o njej in med duhovščino se že opazuje močna agitacija. Nap deni kanonik Mecchia se zagovarja v krščan-sko-toeislnero «.amico», a reči se mora, da dela
njegova obramba prav medel vtisa. Butttgaoniju očita, da je «modernist», da tiče za njim Slovenci in Hrvatje, celo za tajnega socialnega demokrata ga hoče razglašati. Medtem je pa Buttigno-nijev napad že dosegel ta uspeh, da je veliko število duhovnikov iz cele škofije podpisalo prošnjo, naj se Mecchia odstrani.
Hrup, ki ga je dvignila ta afera, se — kakor kaže — ne bo prav kmalu polegel in prav lahko je mogoče, da se le poveča.
Hoirichter pred sodišče«.
Ko bodo te vrstice dotiskane, bo morda že izrečena sodba nad nadporočnikom Hofrichterjem. Ravno pol leta, odkar so Hofrichterja prijeli, je trajala preiskava.
Da olajšamo čitateljem stvar, ponovimo v kratkem, zakaj gre Dne 14. novembra lanskega leta je nadporočnik 14. pešpolka Adolf Hotne h ter po rezultatih preiskave razposlal dvanajstim častnikom generalnega štaba pisma s podpisom Charles Francis, s katerimi jim je priporočal priloženo sredstvo ,za okrepča nje moške sile". .Zdravilno" sredstvo, ki je bilo priloženo vsakemu pismu, je obsegalo dva grama cian-kalija. Eden izmed adresatov, stotnik Rikard Mader je zavžil »medicino" dne 17. novembra in je bil takoj mrtev. Začela se je preiskava in razna sumljiva znamenja so kazala v Linec. Komisija se je odpeljala tja in je prijela Hofrichterja ter ga izročila garnizijskemu sodišču na Dunaju. Sodnijsko preiskavo je vodil stotnik-avditor Kunz. Dasi je bilo mnogo indicij, ki so obremenjevala Hofrichterja, je bila zadeva vendar dvomljiva in šele zadnji mesec, ko je Hofrichter priznal, se je začelo jasniti. So pa tudi danes še ljudje, ki menijo, da tudi njegovo priznanje še ni zadosten dokaz.
Dne 24. t. m. se je začelo tisto dejanje, ki se pri vojaškem sodišču imenuje obravnava. Nekateri časopisi .poročajo" vsakovrstne .zanimive posameznosti" o razpravi. To je vse izmišljeno. Razprava je namreč strogo tajna. Sodišče je sestavljeno iz 8 častnikov in avditorja pod predsedstvom majorja. Po predpisu je moral avditor pred obravnavo reči sodnikom:
.Opozarjam Vas na Vašo službeno tajnost, ki Vam nalaga dolžnost, ohraniti o vsem, kar se tu godi, o vsem, kar slišite, strogo molčljivost in zato ne smete o ničemur, kar se bo tu godilo, z nikomur zunaj govoriti, ne sme torej nič priti v javnost."
Potem se pripelje obtoženec in se vpraša, če ugovarja kateremu izmed sodnikov. Če bi obtoženec ugovarjal, bi ga morali odpeljati in sodišče bi se posvetovalo. Ker se to ni zgodilo, se mora verjeti, da je sprejel svoje sodnike. Potem se mu prečita njegova protokolirana izjava in se vpraša, če ima kaj reči na to. Če je Hofrichter kaj dejal ali ne, se ne more vedeti. Nekateri listi celo trdijo, da je preklical svoje priznanje. To so si morali izmisliti, zakaj če bi se bilo to zgodilo, jim vendar nihče ne bi smel povedati tega.
Obtoženec je s tem opravil vse. Odpeljejo ga. Tudi Hofrichterja so odpeljali v celico. In potem se Čitajo akti. Nazadnje prečita avditor svoje zaključke in na koncu predlog o kazni Seja se prekine, sodniki gredo premišljat Ko se vrnejo, se glasuje o kazni. Najmlajši častnik glasuje prvi. To glasovanje mora na večne čase ostati tajno.
Protokol se zapečati, en stotnik in en sub-alterni častnik (nadporočnik ali poročnik) ga odneseta .sodnemu gospodu" (zborničnemu poveljniku, na Dunaju generalu Versbachu). Obsojenec in .sodni gospod" imata pravico, reku-rirati na višje vojno sodišče.
Kadar se vrne sodba od .sodnega gospoda", eventualno od pozivnega sodišča, jo predsednik razpečati in izroči avditorju. Okna in vrata se odpro, tambur zabobna, obtoženca pripeljejo in razglase sodbo.
Izpred deželnega sodišča.
Delavsko knjižico je popravil. Valentin Ahačič, pekovski pomočnik v Kropi, je hotel otvohti na svoje ime pekarijo. Ker je pa glasom potrdila v delavski knjigi premalo časa kot pomočnik delal ter dobro vedel, da mu politična oblast ne bo dovolila izvrševanja pekovske obrti, zato je naprosil kovača Janeza Kordeža, da mu je na dveh mestih ponaredil v delavski knjižici letnico 1908 v 1909. — Oba obdolženca priznata dejanje. — Ahačič je bil obsojen na 6 tednov, Kordež pa na 2 meseca ječe.
t Štiri BSilioae uonarojeasga denarja. V
Sofiji so te dni aretirali šest oseb, ki so že več kot pol leta ponarejevale bankovce. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je bilo falsificiranih bolgarskih bankovcev za 1 mil. 400.000, srbskih bankovcev za 1 mil. 300.000 in za ravno tako svoto rumunskih bankovcev. Vsota vseh ponarejenih bankovcev znaša torej nad 4 milione levov.
t Norca je mučil do smrti v Tridentu neki noriški paznik. Oni norec je bil neki kmet, ki je v svoji blaznosti divjal: paznik se je spravil nad njega ter revr a tako obdeloval, da je umri.
f Lep ebdiaaki laitop imajo v Pittsburgu. 15 občinskih odbornikov je obsojenih v globo 250—5000 dolarjev, ker so se dali podkupovati v občinskih rečeh.
t 2 Bilijona na eeiti. V Moorflethu pri Hamburgu ata dva moža nalla na cesti listnico, v kateri je bilo državnih zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev v zaesku 2 miljona kron. Zgnbil je listnico najbrže kak avtomobilist, ki se pa ie ni javil.
t Bivii minister — kridatar. Bivši ogrski poljedelski minister Festetift je kmalu, ko je odstopil kot minister, prišel v konkurz s pasivo nad 2 miljona K. Sedaj je tož«n zaradi prilastitve tujega premoženja krog 100.000 kron. Razprava bo v juniju.
t Eksplozija v rudniku. V szaszvarskem premogovniku v Pečuhu na Ogrskem, ki je 380 m globok, se je 19. t. m. zve5er zvršila eksplozija. 4 osebe so mrtve, 1 paznik in 17 rudarjev pa je zaprtih v globočini, ker se je rov deloma zasul.
Maček
Je trpljenje hudo,
pa napravi čudo!
Edini liker za slab želodec!
Ljudska kakovost liter K 2*44.
Kabinetna kakovost „  „ 4*80.
Naslov za naročila: »FLORJAN", LJubljana.
Postavno varovano.
Loterijska srečka dne 21 maj niha 1.1. Trst    78  29   30  87 88
135 8-1
Sprejmeta se
dva vajenca
s dobro Šolsko izobrazbo iz poštenih hiš v slovensko trgovino v Kočevju, katera kupčuje z ms-nufakturnim, špecerijskim, galanterijskim, železnino, kolonijolnim blagom in deželnimi pridelki.
Jogotfori s „KoW$*;o posojilnico" 1 Jtofcfjo.
Štirjl gospodje
se žeiijo abonireti na kosilo k boljši privatni hiši.
Ponudbe naj se vpošljejo ns M. 1910 na upravništro «Gorenjca« do 31. maja 1910. 140
metrov najfinejših, brezhibnih, beljenih
se proda muego pod materialno vrednostjo. Vsi ostanki so le najboljše vi ste in se jih lahko najbolje upora! Ija v nabavo najfinejšega telesnega in posteljnega perila. Dolgost ostankov je 8 do 14 metrov. 184 8—1
Cena 1 metra 65 vinarjev v II« kakovosti 48 „
Najmanj se odda zavoj 5 kil (približno 40 metrov) ■ povzetjem.
Dalje oddajam tudi približno 150 tucatov, garantirano platnenih iz najzlahtnejše platnene preje tkanih rjuh brez Siva
160 cm širokih, 225 cm dolgih, porabnih za najfinejšo nevestino balo. Rjuhe so ie obrobljene, garantirano brezhibne in stane 1 komad 2*80 K. — Najmanj se odda 6 komadov po povzetju.
Pi"l7fif"! Manjvredno blago ne razpošiljam, le naj-rviiUr l boljše in se povrne za neugajajoče denar.
Fredilec platoa H. VVillig. Bronof °]M Oeško
ED
Hranilne vlage se obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk.	»Vstr. hranilna, Kreditna in stavbena dražba rog. zadruga t. om. poroštvom. Centrala Oun*i, t. Thaoboldaaaa«    - Uradna kontrola. :	Domade liranilnloe se dobe zastonj.     108  52— 8
Priporočamo našim gospodinjam pravi rFfcHft (5K0Y: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •1. £•*• IX. T UO. »t» I, T.		
Jtfed 50 recepti
bol gotovo našla marsikatere, po katerih bodo Pekatete tebi in trojcem Izborno dišale. Naroči al kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.
Dob/S jo zastonj. 72 8—8
PozorI
PozorI
Proda se dražbeno aH po dogovoru na kolodvorski postaji Kranj
186 1
v posodi 6 do 7 hI skupno ali posamezno v pondeijek od 10. do 12. ure dopoldne.
Potrti globoke žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno dobri, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod 137
Josip Hronek
stavbni* ia posestnik
včeraj, 26. maja ob poi 1. popoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi in mučni bolezni v 85. It tu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zeinaki ostanki predragega pokojnika bodo v soboto, dne 28. t. m. ob 3. popoldne v hiši žalosti št. 46 v Zagorieah blagoslovljeni in na pokopališču na Bledu pokopani.
Sv. zadušne maše se bodo služile v župni cerkvi na Bledu.
Na Bledu, dne 27. maja 1910.
Ana Hronek ro. Supova, soproga. — Aleksander, Anica, otroka. — Josip, Marija Hronek, starši. — Ivan, Vencel, Tomaž Hronek, bratje. — Irma Hronek roj. Brenner, svakinja.
Dobro vpeljana
188 8—1
strojarna
se proda
na Visokem pri Kranju. Obstoji že mnogo let ter si je sedanji lastnik v par letih mnogo pridobil. Zraven je 30 mernikov posetve in triinpol orala gozda. Hiša je enonadstropna in pred kratkem nanovo sezidana. Pri strojarni ostane vsa strojarska priprava in orodje. Proda se celotno ali pa tudi sama strojarna zase. Nadalje se takoj proda lepa
kmetija v Otočah
ki meri okrog 26 do 28 oralov. Celo posestvo je v najboljšem stanu. Zraven sta dva deleža mostu, ki neseta lepe mesečne doneske. Proda se skupno ali pa le nekaj k hiši.
Več o tem se izve v posredovalnici
L. Rebolja v Kranju.
IfL iVeOlTl Qf1 . POtU aCa fl 4" najstarejšo in najboljšo znamko 1 VvJIlldll    ^tži i Iti i l Južnoavstrijske monarhije ponu
najceneje
Ustanovljeno 1. 1845.
ponujajo
tovarne za Roman- in Portland-cement O. WITHALM NASL. v Laškem trgu
(Štajersko).
116 6-6
/
Prašne plašite «'
Narejene obleke za otroke in odrasle
navadne in najfinejše vrste ter razno mannfaktnrno blago (gvant-ninoj priporoča po najnižjih cenah
I. Pfelfer
C\ mantEfaktura In konfekcija
Kranj
Klunune
♦o.
M
Proizuajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
fvggifinasjie breiaifeoiiBigih oineinjočih pftaiL
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvoruica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „8piritaos«n 83857" na anondno ekapedicijo M. Dnkaa
Naohf., Dunaj Z.|l.
181 10—2
m
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju
se bodo vršile
vzprejemne »icu&raje za prvi razred dne 30. junija od pol d. ure naprej.
Učenci, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 29. junija od 9. do 12. ure dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno spričevalo, v katerem mora biti izrecno povedano, da je bilo izdano za sprejem v srednjo šolo in v katerem morajo biti tudi redi iz veroznanstva, učnega jezika (slovenščine in nemščine) in računstva.
Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno
pO pOŠti. 18»
Ravnateljfttfo c. kr. cesarja Franca Jožefa gianaiijc v Kranja.
Vsak dan sveži
132 8-2
kavarna „Presen*"
Ljubljano.
900
dobičkonosnih, :: deloma odlikovanih
iznajditetjsKih nfObUtStOV
kojih srečna rešitev odpre osebam vseh stanov pot do blagostanja in bogastva, naj se zahteva od bančne trgovine      130 3—2
»Confidentia'
Magiiago-Lugaiio, Švica.
Kila naprodaj i
v Kranju št. 31
dvonadstropna z lepo prodajalno. Več pove lastnik Ivan Potušek, brivec.
Krasna domačija
se proda iz proste roke. Posestvo meri 64 oralov, vse arondirano, polovico je gozda, iz kojega se da še mnogo denarja dobiti za les. Zemlja, kakor poslopja so v najboljšem stanju, hlev obokan in betoniran, hiša enonadstropna, voda v hlevu. Na tem posestvu se redi lahko do 20 glav živine. Oddaljeno je 30 minut od železniške postaje, 20 minut od farne cerkve in šole Ž;tlxi»olje> (Maria - Rain) na Koroškem in eno uro od Celovca. Proda se nod ugodnimi pogoji, da se le ena tretjina cele kupnine takoj plača. Eventuelno 8—3   se tudi zameni. Dalje so naprodaj 128
■mr tri hiše u Kranju ~*a
ena na glavnem trgu, v koji je že mnogo let trgovina na najbolj prometnem kraju, pripravna za manjšo trgovino. Ta hiša se da eventuelno tudi v najem. Druga je zunaj mesta ob državni cesti z lepim vrtom za zelenjavo, pripravna za kakega upokojenca. V obeh hišah je vodovod. Tretja v stranski ulici, dvonadstropna z lepim vrtom in razg'edom. Več o vsem tem se poizve pri
L. Reboljll, p Kranja, filaoni trg.
VeliHansKa zaloga
slatttttiHos
vsake vrste po tovarniški ceni
prodaja
114
186
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
iUMEli
V dvorani hotela ^      .Nova Pošta* v Kranju.
BI V soboto nov spored.
tK*       Spored od 28. maja do 8. {unija a
Lov na slanike v Bulonji. Barnumov kovček. Napoleon in prlnceslnfa Hatzfeld. Sredstvo proti neslgurnostl.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
ravnateljstvo.
Tönnies
v Ljubljani
62-4
133
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vsa stroja ca obdelovanje leaa. Francia • turbine oso bito za žafino naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Zlate svetinj« : Berlin, ?ariz, V« itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistllno sredstvo
Jzdelovalelj
0. Seydl
Xjub/jana, SpiM'.-Si'rifar, u/. 7
5500 **m^++m*+
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjeve   &s 24-11 prsne karamele
a tremi jelkami
• kašelj*
hripavost,   zasliaenoat, katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržiču.
V Velesovem na Gorenjskem
poleg romarske cerkve
hišno poslopje
s hlevom, šupo in vrtom.
Poizve se pri Avg. Štamearju, uradniku banke „Slavijeu v Ljubljani.    102 10— 8
Moli Vet!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd.-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd«) od tvrdke Bergmann in Ko., TeSin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarsah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-16
1
L
Ui ti b liana ^ ?ctr*c- 31 prjp°ro*a ,cp° l*h*ro
©troejib klobukom. f>opr«L>ilei tocrjo ¡0 cerjo. klobuki
Ucdrjo O 3alogi.--
J
Matija Ažman mlzar! *****128
nasproti  Klobučarja   O ve j aRa
naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt /Vlihaela Pa in t ar j a v Kranju
ht za Izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila hiša onega prodana. 92 e~ 10
Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah.
iMtMMMH
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Deimška glavnica k 3,000.000 k.      Stritarjeva ulloa štev. 2
.   1 1 1 11 i 1 1        Podrnšnice v Spljeto, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Rezervni fond K 400.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
..... 5    73 62-12
Ol Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pa-
2 jO pirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
1
mmmm
m^mmmmmmmm
MlIBMlIMMlIiPa^Mas
wmm
Pilil
4564345^
3840
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče Šivalne namene. ::
Dibc se v vseh naših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42 11
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani St. 53, nasproti c lir. poŠte.
11318-3 pv opravila
šivalnih strojev
se izuSuiejo v naši delavnici točno in stvarno.
SINGERCo.,
dela. dražba šiv. strojev.
Največja ia najstarejša trgovina s šivalnimi »troji v Avstriji.
Hrani, Glavni trg 53.
Av*trljwk(t ipooiaHteta I. vrste so svetovnoznani     87 12—11 Msršoerjevi enmeči limunadni bonboni (z okusom malin, citrone, jagod, Češnje in dišeče perle) v avrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače.		
Edino pristni • to varstveno znamko.	mt	a pt S 2 2 P?î ■ <t i
I^Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letna poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sln, parfinira dihanje. Klalron, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermlnt-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje izvrstne kakovosti priporoCa Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej _ A.  JVLARŠNER ■
Glavna zaloga na Dunaju: Joaip Katz, vi., TheoDildoasse 4.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga        49 52-1?
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoCa tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje zastonj.
Glinaste peči
188 52-60
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tndl kipe, vase ln druge glinaste lsdelke v vseh barvan, trpežno ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna ps6i in Slinastih izdelkov v LJubljani.
■ ■ ■ ■  ■  ■  ■ ■ ■ ■
uuuuuuuuuu
Električna gonilna sila.
U1 ima oljnatih barV, talfa is firntža
Brata Ckrt5
orkoalikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
f t«lft!ifi«fi Miklošičeve ulice 6, ijK01]aRa nasproti hot.,Union«
Ustanovljeno 1842.
,52—38
Telefon 154.
□□□□□n□□□□
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu ln v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroja točno in osno ter ae sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanju frakov li salonski! sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—12
209 52-40
hmi Ir sovina ea
Rudolf Rus
urar v Kranju
Ravnokar Je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno
Ustanovljeno leti 1885.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-26
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova cesta 20 j|   £ani! Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne •"■tJSSS"^      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—44
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsaka vrste v vseh cenah. Ogle-dala, slike v vseh
velikostih.
Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje ln vozički  po vsaki oenj.
Modrool Iz Učna-tega omrežja, afrl-danske trave ali Ume, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
¿a sodo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
èpeoljalltete r nevestinih balah. Ve-IM prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile ln za letovišča 62 gld.
j lil (• )
l.H ( i t i m i;): m    ;( j. in i m ;j\\a k :i. i r im; ) lit i ;i u       i i i m.i i
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzij« Vodnik«
i;ui :i
kamenarskem mojstru
1:1: 1; i
nilca =
Konc. zobarski atelje
ni da? V Ktanj«
od sedaj nadalje samo v
£JBMJ8Bt^
Konc. zobotehnični atelje
0# SeydLl
75 26-i2  prira tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kras), Škofje Loko lo Tržič pri gosp.
F.
T
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice » pokainjo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
:   Edini :
»
zobofrtS5!1-! atelje u Kranju £E5
u Isti hiši* hjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko orali, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 62 -38
Pozor!
Izšla |e Kopica »Cerkoene pristojbine aH Ifolnlna" z dodatkom „Kako se določa kon-grna?" Cena 30 oln.; po pošti 40 oln. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Kranju.
J OS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   u.11ool   ftt. 4.
Itifkuo-upitio li koutnikcllsko kilnčaYiicarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodrorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d
Specijaliteta: 83 62-11
valjični zastori (Rollbaikon).
Črtajte in priporočajte!
Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih in aktu-elnlh spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, ====== najmanj štirikrat na leto. -
1. snopič: Cerkvene pristojbine  ali štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine
in
druge važnejSe določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEVJEV KOMET (REPAT1CA)
S sliko 1 ali S sliko 1
Ne bo nas Se konec 19. maja 1910.
Cena vsakemu snopiču 30 v, s pošta. 40 v.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v 5 Kranju ter v knjigarnah in trafikah
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Reservna naklada imata:
si
0
roglstrovana aadrnga i oaelenla poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
PosojUa
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V*c/o ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-
tirajo se tudi trgovske *
menice.
192 62 42*
Denarni promet ▼ letu 1908:
IS,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. lzvzemšl nedelje In praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja kunsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Miroslav ambrotie.
Lastnina in Usek Iv. Pr, Lampreta v Kranju.