PRIMORSKI DNEVNIK J® začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI pNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen n® ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra '944 do 1. maj4 1945 v bskarni «Slovenija» p>od *°jskim pri Idriji, do 8. rpaja 1945 pa v osvoboje-n®rn Trstu, kjer je izšla zagrija številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
J/	dnevni!
O"- —4	‘—i
1> X’ >
O O C X o p-! Ì7! 35 r e
X 2
~ -C > c_
? p t ^
X o
r_
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Gena 600 lir - Leto XLI. št. 180 (12.212)
Trst, sobota, 17. avgusta 1!
-
?o
ro

Reakcije na zadnji nastop južnoafriškega predsednika Pietra
Vztrajanje Pretorie pri svoji rasistični politiki vzbudilo razočaranje in kritike doma in po svetu
Kljub temu zahodne države za sedaj ne napovedujejo gospodarskih sankcij
JOHANNESBURG — Govor južno-"riškega predsednika Pietra Bothe, 0 katerem poročamo posebej, pred-stavija vse prej kot »začetek preokreta« v pretorijski rasistični poli-Jki. 'fo izhaja tudi s stališč, ki so kh do njega zavzele razne politične ®rEanizacije in osebnosti v sami Juž-j!1 Afriki, kakor tudi predstavniki po-*}«čnega življenja in vlad v drugih ^avah.
. Johannesburški anglikanski škof in lao l°v nagrajenec za' mir v letu Jr* Desmond Tutu tako je vče-raJ na tiskovni konferenci dejal, da
ie
možnost za spremembo razmer po
poti »praktično nična«. »Vtis ■mam,« je pristavil, »da predsed ž^ku Bothi ni resnično pri srcu mi-'Jjuben izhod iz krize. Položaj pa ^ zaostruje. Temnopolto prebivàl-,tv9 je čedalje bolj obupano in vse P°'j brezupna postajajo sredstva, po aterih bo primorano segati.« Po-nu j® ocenil Bothov govor voditelj ulujev Gatsha Buthelezi, ki se tre-Utno mudi na uradnem obisku v r'-raelu. Bothove obljube je označil K°t »brez pomena« in o njih napove-
dal, da bodo prinesle samo nova razočaranja in nasilja.
Ostrejše so bile besede, ki jih je uporabil voditelj črnskega južnoafriškega gibanja Afriški nacionalni kongres (ANG) Oliver Tambo. Nà tiskovni konferenci v Lusaki v Zambiji je pretorijski režim označil kot »tolpo krvoločnih in zakrknjenih rasistov« ter napovedal, da bo ANG okrepil oborožen boj proti južnoafriški vladi. Voditelj opozicije belcev v pretorijskem parlamentu je povedal, da Bothov govor odpira minimalno upanje za državo in da gre v bistvu za ponavljanje tez, ki so se v resničnosti že izkazale za povsem nespre-jemljive ter neučinkovite. V tem smislu so reagirali tudi južnoafriški in mednarodni finančni krogi. Vrednost južnoafriškega randa je včeraj padla na zgodovinski minimum: na johannesburški borzi so ga včeraj cenili 0,39 dolarja, medtem ko je dan prej veljal 0,45 dolarja.
Reakcije finančnih krogov posredno kažejo, da bi vztrajanje Pretorie
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Botha: Apartheida
JOHANNESBURG — V nasprotju s pričakovanji in po vsem sodeč, tudi z objektivnim stanjem v državi, ni južnoafriški predsednik Pieter Wilhelm Botha v svojem četrtkovem govoru napovedal nikakih vidnejših premikov v nadaljnji politiki pretorijskega rasističnega režima, niti sprememb zgolj »kozmetične narave«, o katerih so v preteklih dneh pisali »previdnejši« komentatorji.
Južnoafriški predsednik je govoril v četrtek zvečer v Durbanu na kongresu vladajoče nacionalistične stranke pokrajine Natal, se pravi prav na območju, kjer so bili v zadnjih dveh tednih najbolj krvavi nemiri. Mnogi so pričakomli, da bo naznanil korenitejše reforme sistema rasnega razlikovanja in kako pomirjevalno gesto, kot bi utegnila biti osvoboditev črnskih političnih jetnikov. Takšne govorice so namreč spodbijale vesti oziroma namigi o vsebini zaupnih pogovorov, ki so pred nedavnim tekli na Dunaju in Frankfurtu med južnoafriškim zunanjim ministrom Roelofom »Pikom« Botho ter ameriškimi, britanskimi in zahodnonemškimi vladnimi predstavniki. Voditelj pretorijskega režima pa je pred delegati nacionalistične stranke označil ukinitev apartheida kot »zahtevo prevratnežev« in »sovražnikov
ne bomo ukinili
vladnega reformnega programa«. Odločno je zanikal možnost, da bi uvedli enako volilno pravico za vse prebivalce Južnoafriške republike, medtem ko ni nič konkretnega povedal o možnosti legalizacije črnskih političnih organizacij.
V bistvu je brez napovedi novosti prešel tudi vprašanje osvoboditve političnih jetnikov, zlasti zgodovinskega voditelja črnskega gibanja Afriški nacionalni kongres (ANC) Nelsona Mandela, ki je že od leta 1964 zaprt in katerega izpustitev je minister Pik Botha še pred nekaj dnevi označil kot verjetno. Predsednik Pieter Botha je v zvezi z Mandelo ponovil, kar je že nekajkrat v preteklosti dejal, in sicer da bi voditelja ANC lahko osvobodili samo pod pogojem, da bi se javno odpovedal nasilju kot sredstvu političnega boja. O ukinitvi izrednega stanja, ki so ga pred 4 tedni uvedli v 36 od skupnih 265 okrožij, je dejal, da bo na dnevnem redu, ko bodo prenehala nasilna dejanja. Edina pozitivna nota v četrtkovem govoru voditelja rasističnega režima je izraz pripravljenosti, da pride do pogovorov med vlado in črnskimi voditelji, vendar gre za generično obljubo, brez kakršnegakoli pojasnila o vsebini teh pogovorov in o ljudeh, ki naj bi jih vodili.
Iranka letala poškodovala naj večji naftni terminal v Iranu
Ofenziva iranskih oboroženih sil
po iraškem napadu na otok Kharg
TEHERAN, BAGDAD — Včeraj ob dveh zjutraj, pet Hr pred začetkom volitev za novega predsednika repu-• 'ke, so iranske oborožene sile sprožile ofenzivo proti ^ški vojski v srednjem in južnem delu fronte. Med Peracijo »ašura«, kot je napad označil radio Teheran, bi Iranci uničili dva regimenta 18. iraške brigade v ?wnočju Pakkeh. Pri tem naj bi ubili ali ranili 450 vo-"?°v, večje število pa zajeli. Bagdadska tiskovna agen-,09 INA je, nasprotno, javila, da so iraške sile ubile j in zajele 70 iranskih vojakov ter zaplenile tri tanke 111 večjo količino orožja.
Iransko ofenzivo označujejo opazovalci kot odgovor ž*1 Predvčerajšnji napad iraških letal na otok Kharg v evernem delu Perzijskega zaliva, na katerem je naj-j;()tnembnejši iranski naftni terminal, šlo je za dve za-j^redni obstreljevanji z raketami in obakrat so v na-j ariu sodelovali najmanj štirje bojni reaktivci francoske ćelave mirage. Teheranski radio je o tem poročal 'halovaževalno, češ da je škoda na petrolejskem termi-91u majhna, in še pojasnil, da je protiletalska edinica ^šila eno letalo.
, Iraška sredstva množičnega obveščanja so pa raz-9sila uspešnost napada z navedbo, da je terminal bil I Rinoma Uničen in da je otok Kharg bil »upepeljen«, j > lalske rakete so poleg tega bolj ali manj poškodova-6 okoli deset cistern, med temi najhuje, s tremi iz-
. strelki, ,142.000-tomsko petrolejsko ladjo »Torill«, ki je last malteške družbe Medina Chipping Company. Vest je pwtrdila londonska zavarovalnica Lloyd’s s pripombo, da ni bilo ne mrtvih ne ranjenih ter da so požar, ki je zajel ladjo po obstreljevanju, naglo pogasili. Zavarovalnica je tudi sporočila, da so iraška letala poškodovala osrednji del naftnega terminala, a v zalivskih ladjarskih krogih so škodo ocenili kot hudo. če je to res, potem so Iračani zadali Iranu močan udarec: skozi terminal Kharg izvažajo namreč Iranci kar 90 od sto vse svoje nafte, to je približno 1,5 milijona sodov na dan, a zaprtje terminala zaradi posledic letalskega napada bi izvoz petroleja potisnilo na samih pol milijona sodov dnevno.
Ladjarji in plovne družbe so sedaj zaskrbljeni zaradi možnosti, da teheranska vlada kot odgovor na napad prične obstreljevati vse petrolejske in sploh trgovske ladje, ki plujejo v iraške luke oziroma v pristanišča iraških arabskih zaveznikov ob Zalivu. Takšne represalije je Iran v preteklosti že večkrat izvršil.
Včeraj sta iraški zunanji minister Tareq Aziz in njegov češkoslovaški kolega Bohuslav Chnoupek v Pragi podpisala prvi konzularni sporazum med državama. Chnoupek je ob zaključku tridnevnega Azizovega obiska v ČSSR izrazil nujo po takojšnjem koncu zalivske vojne in pobotanju med Irakom in Iranom.
II. revija rezijanske pesmi
V Kulturnem domu na Ravnici je bila v četrtek II. revija rezijanske pesmi, na kateri so nastopile pevske skupine iz Bile, Lisenka in Solbice. Prireditev je organiziral Kulturni krožek »Rozajanski dum«, ki se trudi, da bi to ljudsko bogastvo ne tonilo v pozabo. Na njej so tudi podelili nagrade učenkam srednje šole, ki so zmagale na natečaju za najboljši literarni sestavek v rezijanščini	POROČILO NA 3. STRANI
Hudi požari v Grčiji, Jugoslaviji in Italiji terjali že smrtne žrtve
ATENE, BEOGRAD, RIM — Huda vročina in suša, marsikje pa tudi na-p!?1* podtikovalci, so v zadnjih dneh povzročili vrsto obsežnih požarov po .. rGji, Jugoslaviji in Italiji. V Grčiji so že zabeležili 6 smrtnih žrtev, smrtno pa je zahteval tudi hud požar pri Dubrovniku. V Italiji sicer človeških .rtev ni bilo, kot povsod pa je škoda ogromna. Grški predsednik Papandreu naravnost dolžil namerne požigalce, češ da gre za kriminalni načrt, saj q .samo v enem dnevu izbruhnilo po vsej državi kar 59 požarov. Tako v r®iji, kot v Jugoslaviji in Italiji so neprestano na delu gasilci, ki jim po-Iš.a8ajo vojaški oddelki in prostovoljci, ki se z veliko težavo upirajo ognjeni 'tuni.
NA 2. STRANI
Nevarnost ekološke nesreče ob ustju in izlivu Timave
NA 5. STRANI
Japonski boeing je strmoglavil zaradi dotrajanosti materiala
TOKIO — Ponedeljkovemu strmoglavljenju japonskega boeinga 747, v katerem je bilo ob življenje 520 oseb, je botrovala izraba kovinskih delov letala, ki je povzročila prelom vertikalnega stabilizatorja na repu, To je včeraj uradno izjavil visok-funkcionar ministrstva za prevoze in s' tem posredno zavrnil tezo o atentatu, katere neosnovanost potrjuje še dejstvo, da je predsednik družbe JAL Jasamuto Takagi, 73 let, najavil svoj odstop.
Preiskava, se seveda nadaljuje. Izvedenci pregledujejo črni skrinjici (zaradi boljše vidljivosti sta pravzaprav oranžne barve), ki vsebujeta tehnične podatke o poletu in posnetek pilotovega pogovora s kontrolnim stolpom tokijskega letališča Hanedà. Pri preiskavi sodeluje 9-članska komisija ameriške zvezne ustanove za
varnost letal (Federai aviation ad-ministration). Njen glasnik je sporočil, da zaenkrat ne bo sledila zgledu japonske vlade, ki je odredila temeljit pregled vseh japonskih jum-bov, zlasti pa kontrolo njihovih zadnjih delov. To pa zato, ker je šlo pri zrušenem letalu za poseben model boeinga z oznako 747 SR, kakršnih ni v ZDA in niti drugje po svetu. Gre za model, ki je bil prikrojen izrecno za krajše proge in ki tudi sprejme vase več potnikov.
Poleg črnih skrinjic, ki so ju našli nedaleč, od mesta, kjer so ležale štiri preživele potnice, so včeraj povlekli iz morja še druge dele letala, med njimi tudi nekaj kosov vertikalnega stabilizatorja, ki se je odtrgal 13 minut po vzletu in približno minuto pred strahovitim trčenjem boeinga v goro Osutaka '
Atletika: danes in jutri
Finale A skupine evropskega pokala
o
Smučanje v Argentini
Švkarju Alpigerju prvi smuk za SP
NA 10. STRANI
• Vztrajanje
Civilna zaščita pripravljena na izselitev prebivalcev in turistov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pri svoji politiki utegnilo v kratkem poslabšati politične in gospodarske odnose med Južno Afriko in drugimi državami, zlasti zahodnimi, s katerimi ima prva tesne stike in ki so že večkrat zagrozile z gospodarskim bojkotom. Dejansko so malodane vsi predstavniki vlad Zahoda včeraj izrazili razočaranje nad Bothovim govorom, vendar nihče izmed njih ni napovedal uvedbe ekonomskih sankcij. Najbolj kritično se je o govoru južnoafriškega predsednika izrazilo francosko zunanje ministrstvo, medtem ko so predstavniki ameriške, britanske in zahodnonemške vlade kljub razočaranju podčrtali, da je v besedah Pietra Bothe mogoče zaslediti nekatere pozitivne elemente. Tako je Reaganov svetovalec za državno varnost Mc-Farlane dejal, da bodo ZDA vztrajale pri politiki »tvornega soočanja« s Pretorio. Italijansko zunanje ministrstvo je sinoči objavilo sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi položaja v Južni Afriki, sovjetska in druga vzhodna občila pa so Bothov govor ocenila skrajno negativno.
Požar pri Dubrovniku terjal prvo žrtev Ponovno zagorelo tudi na otoku Korčuli
Gori v Grčiji in Italiji
ATENE, RIM — V obsežnem požaru, ki razsaja na grškem otoku Thassosu, je včeraj izgubilo življenje 5 ljudi, med katerimi belgijska turista, šesto smrtno žrtev pa so zabeležili v makedonskem mestecu Kavali, ki mu že grozijo ognjeni zublji. Sem je včeraj prišel sapi predsednik vlade Papandreu, ki je izjavil, da je bilo na desetine požarov, ki razsajajo po vsej Grčiji, gotovo podtaknjenih in da so del kriminalnega načrta.
Zaradi velike vročine in suše gori tudi po vsej Italiji, od Sardinije do Lacija, Kampanije, Toskane, Ligurije, Abrucov in Apulije. Pri gašenju so uporabili vse razpoložljive sile, tako da gasilcem pomagajo vojaki in prostovoljci. Ministrstvo za civilno zaščito je dalo na razpolago vsa posebna letala in helikopterje, ki jih pa ni dovolj.
ZAGREB — V požaru, ki je v četrtek okoli 1. ure ponoči izbruhnil v okolici Dubrovnika, je življenje izgubil 45-letni Ivo Miljanovič iz Uskopja.
Republiški štab za civilno zaščito je sporočil, da so v Čilipih in Cavtatu pripravljeni na morebitno izselitev prebivalcev in turistov iz ogroženega območja. Gasilci si na vse načine prizadevajo, da bi požar ukrotili in da evakuacija ne bi bila potrebna. Hotel »Croatia« v Cavtatu »branijo« ladja jugoslovanske vojne mornarice, 300 pripadnikov JLA, profesionalni in prostovoljni gasilci in občani.
Požar je izbruhnil na območju med letališčem Dubrovnik in naseljema Pridvore in Kabrila. Požar ogroža vasi Kabrila, Uskopje, Zvekovice, letališče Dubrovnik v Čilipih, tovarno TEP in Cavtat. V požaru je zgorela transformatorska postaja in je zaradi pomanjkanja elektrike na območju letališča prekinjena preskrba z vodo. Letala, ki so bila v času, ko je izbruhnil požar na letali-
šču, so umaknili na varni del letališke steze.
V gašenju požara pri Dubrovniku sodeluje 2<W profesionalnih gasilcev iz Dubrovnika, Hercegno vega in Grude, okoli 1500 občanov in 400 pripadnikov JLA. Pri gašenju sodelujejo tudi dva vojaška helikopterja, letali, kmetijskega letalstva in 30 cistern.
Ogenj, ki je znova izbruhnil na Korčuli, W" krat pri zaselku Gornja Portirna v četrtek pop°|' dne, je pod nadzorom gasilcev. Požar je izbruha^ potem, ko se je vžgal neki avtomobil italijanske registracije. Ogenj se je razširil v smeri naselja Portirna, Karbun, Vela Luka. Za boj proti ognjenim zubljem so mobilizirali tamkajšnje prebivalce, uporabljajo pa tudi sedem cistern, ki so Jij! od nedavnega namestili na otoku. Proti Korčuli so odpluli tudi vlačilci iz Šibenika, Splita, Dubrovnika in Kardeljevega, prav tako pa so tia poslali več cistern in druga tehnična sredstva-
(dd)
Proces proti argentinskim generalom v znamenju groženj iz vojaških vrst
BUENOS AIRES — Proces proti generalom, ki so med vojaško diktaturo zatirali demokratično opozicijo’ z najstrahotnejšimi metodami, se nagiba h koncu. Po 70 obravnavah, ki so vsaka posebej izzvenele kot prave grozljivke, je javni tožilec Julio Cesar zbral tolikšno dokazno gradivo, da bo za pet od devetih obtožencev zahteval izredno stroge kazni, morda celo dosmrtno ječo, kot domnevajo v samih sodnih krogih. To b,i moralo veljati za generala kopenskih oboroženih sil Jorgeja Videlo in Roberta Violo, za admirala Emilia Massaro in Armanda Lambruschija ter za generala letalstva Orlanda Agosti-ja, ki so obtoženi nezakonitega kratenja svobode, ubijanja, mučenja, protizakonitih hišnih in osebnih preiskav, tatvin in ponarejanja uradnih listin.
Strogo kazen naj bi tožilec zahteval tudi za generala Leopolda Galtierija, ki je vrh tega obtožen sistematičnega prikrivanja resnice, medtem ko naj bi za druge tri generale Cesar predlagal blažje kazni, pač v skladu z blažjimi obtožnicami. Slednje bo tožilec razvil med 5. in 11. septembrom, branilci- pa bodo nastopili 23. septembra in zadnji bo na vrsti 10. oktobra. Ves ta čas bi obtoženci mcn-ali biti obvezno navzoči. Sledil bo presledek, vsekakor prevladuje mnenje, da bodo razsodbe izrečene pred koncem' leta.
Že zdaj je mogoče trditi, da bo večina branilcev, če
že ne vsi, zahtevala za svoje varovance oprostitev, predvsem pa, da bo posege zabelila izrazito politično. General Videla in pajdaši so že pred časom zabrusili, da so ' žrtve nekakšne politične spletke, admiral Massera je — ne ve se, do kolikšne mere demagoško — zagrozil, da si bo vzel življenje, če ga bodo obsodili, predvčerajšnji komunike oficirskega centra oboroženih sil pa označuje proces kot destabilizacijsko operacijo in zahrbten napad na vojaške sile, »ki utegne imeti zlovešče posledice«. Sporočilo navaja še, da se za človečanskimi vzgibi, ki botrujejo procesu, v resnici skriva ofenziva marksistov, in tako sproža alarm v tistih slojih argentinske družbe, ki so vselej podpirali in celo neposredno spodbujali vojaške udare, (dg)
□ ŽENEVA — V švicarskih političnih krogih so sprejeli z osuplostjo in neprikritim nasprotovanjem vest o ustanovitvi nacionalsocialistične stranke, ki ji pa malokdo napoveduje možnost uspevanja. Ustanovitelj je Ernst Meister, štiridesetletni bivši podpredsednik skrajno desničarske Action nationale, iz katere je izstopil pred dvema letoma. Iz vladnih krogov v Bernu so vest komentirali, češ da je v Švici politična dejavnost prosta, če se izvaja v okviru zakona, a so hkrati napovedali posebno nadzorstvo nad novo stranko.
Papež prispel v Kenijo
Papež Janez Pavel II. je prispel včeraj, po obisku v Zaireju, med katerim 56 proglasil za blaženo Anuarite Nengapeta, v Kenijo, kjer bo prisostvoval evbf' rističnemu kongresu. Na letališču v Nairobiju ga je pričakal predsednic Moi	.	(Telefoto A?/
Ugibanja in komentarji izvedencev po razvrednotenju lire
Zagonetno ozadje »črnega petka«
Sredi poletnih počitnic, ko so vsi na dopustu, poskrbijo ponavadi italijanski finančni ministri za različna nič kaj prijetna presenečenja na davčnem področju. V pričakovanju na nove davčne ukrepe pa je glavni argument gospodarske narave večine italijanskih dnevnikov in tednikov še vedno devalvacija lire.
Po prvih, povečini zelo pesimističnih komentarjih o »črnem petku« italijanske lire, je vzdušje sedaj le nekoliko bolj optimistično razpoloženo. Ugotovili so namreč, da je junija imela plačilna bilanca prvič aktivni saldo. Čeprav je saldo za prvo šestmesečje še vedno pasiven (za 6521 milijard lir) pa so komentatorji mnenja, da je Italija devalvirala svojo valuto v pravem trenutku, ko ti pozitivni premiki ohranjajo tečaj lire na zadovoljivi ravni, obenem pa pritegujejo za tujce ugodnejše cene iz tujine večje kapitale.
Medtem pa še ni razčiščeno, zakaj je pravzaprav prišlo 18. julija do nenadnega vzpona dolarja, kar je celo prisililo zakladnega ministra
Gorio, da je ukazal zapreti borzo. Nekateri celo trdijo, da je družba ENI (oz. njen finančni ravnatelj Mario Gabrielli) ukazal nakup • ne zato, ker je morala družba odplačati nujen dolg v tujini, ampak zato, ker je od ministrstva izvedel, da bodo devalvirali liro. Nekateri celo trdijo, da je ENI hotel favorizirati kakega špekulanta, to domnevo pa je odločno demantiral predsednik ENI Reviglio s pismom dnevniku La Repubblica.
Iz tujine pa prihaja nekoliko drugačna domneva.: italijanska osrednja banka naj bi nalašč pustila, da se tečaj dolarja prekomerno napihne, zato, da bi imela lažje delo pri pogajanjih za devalvacijo italijanske valute. Nekateri so celo mnenja, da je na tak način Banca d’Italia skušala podpreti ministra Gorio, ki je zahteval bolj učinkovite ukrepe za resanacijo državnega gospodarstva. Vendar pa kaže, da so te domneve neutemeljene, saj bi bilo za italijanski osrednji denarni zavod zelo težko obdržati tečaj lire v primerjavi z dolarjem na
' višini, ki jo določa evropski monetarni sistem, ker bi za to bile potrebne ogromne količine valute. Tak manever pa bi belo verjetno okoristil tudi špekulante.
Nekoliko bolj enostavna domneva pa je, da je ENI celotno zadevo izpeljal zelo nespretno. Kaže, da predsednik Reviglio o vsem ni vedel nič, da je vse vodil Petracca, ki je komaj na petem mestu hierarhične lestvice petrolejske družbe, in da ni ta funkcionar poslušal nasvetov Bance d’Italia, ki naj bi mu prek svojega predstavnika Saccomannija namignila na nevarnosti, do katerih bi lahko prišlo.
Nekateri celo trdijo, da je italijanski osrednji zavod ostal križem rok prav zato, ker je hotel »kaznovati« ENI, ker je skušal izvesti špekulativno operacijo in ker ni poslušal nasveta, naj takoj preneha.
Seveda so vse to le domneve, verjetno pa se v vsaki le skriva vsaj konček resnice. Za pravi vzrok pa ne bomo verjetno izvedeli nikoli.
MARKO OBLAK
Je grški pilot zagledal raketo?
MILAN — Pilot »boeinga 727« gf' ške družbe Olympic Airway, ki )e letel na progi Ziirich - Atene, zatri11' je, da je ob vstopu v italijanski zrac' ni prostor zagledal raketo rjave barve, ki da mu je skorajda prestrog111 pot. Dogodek naj bi se pripetil v trlek ob 16.05 kakih 7.500 metrov na*1 krajev Trezzo d’Adda ob italijanskp" švicarski meji. V svojem poročilu J pilot Costantinos Pirattakis pristav*1’ da je leteči predmet imel značilno v bliko vojaške rakete, da je lete* desne proti levi, kar naj bi pomen* lo, da je prihajal z italijanske str* ni, medtem ko ni znal pojasniti, je »raketa« letela višje ali nižje 0 jumba.	...j
Poročilo grškega pilota je v Ita1** povzročilo precejšnje razburjenje. " brambno ministrstvo je sporočilo, n leteči predmet ni mogel biti raketa’ ker na področju ni bilo vojaških val; sicer pa da niti radarji niso zazn3 takšnega predmeta. Po vsej verjet*11^ sti naj bi šlo za zračni balon za D*6 teorološke meritve ali celo za igrač
Med predkongresnimi razpravami v sovjetski partiji
Poudarjena vloga Rdeče armije v političnem življenju SZ
MOSKVA — V predkongresnih razpravah, ki so zajele sovjetsko partijo, je prišla na vrsto tudi vloga sovjetskih oboroženih sil v vsakdanjem političnem življenju in v sovjetski zunanji politiki. Nihče pri tem seveda ne odpira posebnih dilem, saj ima sovjetska vojska že od vsega začetka priviligiran položaj v sovjetski politiki in ideologiji, vendar pa očitno kremeljski ideologi menijo, da je treba v tem trenutku nekatere njene najpomembnejše naloge v javnosti »ponoviti«.
K - temu je mogoče prispevalo tudi dejstvo, da je v zadnjih letih doživela sovjetska vojska v svetu tudi o-stre obsodbe (zlasti zaradi angažiranja v Afganistanu), da mnogi vidijo v tekmi v oboroževanju »komplementarno politiko«, v kateri zavzeto sodelujeta obe supersili, in da se je povečal vpliv sovjetske generalitete tudi v notranjepolitičnih zadevah Sovjetske zveze, zaradi česar je prišlo v sovjetskem vojaškem vrhu v-.zadnjih tednih do nekaj pomembnih kadrovskih sprememb (nekaj jih tukajšnji o-pazovalci še pričakujejo). Kremeljski ideologi kajpak na vsa ta vprašanja
ne odgovarjajo, vendar pa dajejo zgovorno vedeti, da sovjetsko partijsko in državno vodstvo tudi vnaprej pripisuje armadi pomembno mesto v vseh političnih zadevah.
Vodilo razprave je teoretični tekst, ki sta ga v včerajšnji Pravdi podpisala generalmajor A. Skrilnik in N. Tarasenko jn v katerem dajeta najvišjo oceno politični in vojaški vlogi sovjetske vojske v »zadnjem zgodovinskem obdobju«. Pri tem izhajata iz znane trditve, da danes obstoje velike razlike med vzhodnimi in zahodnimi armadami in da je »razredna pripadnost« neposredno merilo njihove »narodne oz. protinarodne usme-
ritve«. Medtem ko so armade natovskih dežel baje neposredno orodje »a-gresije in narodnega izkoriščanja«, naj bi bile namreč vzhodne oborožene sile »zaščitnik izkoriščanih razredov in narodne neodvisnosti«. Kot primer protinarodnega ravnanja zahodnih vojsk navajata pri tem eskalacijo vojaške sile v Vietnamu, Libanonu in na Grenadi v zadnjih letih tor politične pritiske na sandinistično vlado v Nikaragvi v zadnjem obdobju.
Z razliko od natovskih oboroženih sil naj bi bila narava vzhodnih armad povsem drugačna — naravnana predvsem na »zaščito svobode in neodvisnosti novih socialističnih družb«.
Tako naj ne bi bilo med njimi nobenih načelnih razlik, čeprav menda izvirajo iz različnih družbenih in zgodovinskih okoliščin, v katerih so se razvijale njihove dežele do »socialistične preobrazbe«. Najpomembnejši kriterij naj bi kila pri tem kajpak »pripadnost socialistični skupnosti«, ki je v zadnjem obdobju zelo pogosto tarča kremeljskih pozivov k »solidarnosti in strnjenosti«, najpomembnejša vloga pa naj bi pripadala sovjetski vojski, ki ima menda »največjo udarno moč« in »najbogatejše vojne izkušnje«.
Zelo velika pozornost se pri tem daje tudi povezavi sovjetske vojske s
sovjetskimi ljudskimi množicami, °e da so sovjetske oborožene sile po sV<r ji socialni bazi odraz sovjetske »brez razredne družbe« in da v njenih y stah služijo pripadniki vseh sovjeC skih narodov in narodnosti. Če $0 ba^ je po ustanovitvi Rdeče armade njenih vrstah prevladovali prcdvsU* pripadniki ruske narodnosti (drug1* pripadnikov je bilo le 25 odstotke* ■ čeravno so v celotni populaciji m}'2 mali skoraj 50 odstotkov), naj bi s. danes to razmerje »močno spreme1*1 lo«, pri čemer naj bi se povečalo t di število neruskih oficirjev. .
Prav tako naj b,i se v zadnjih tih tudi precej povišala strokov*1 usposobljenost pripadnikov sovjctsK. vojske, veliko število oficirjev pa n bi bilo neposredno vključeno v org ne državne oblasti. Zaradi tega 11 preseneča sklep piscev v Pravdi, o® da lahko sovjetska partija tudi v b*^ doče računa na podporo vojske m . se ne more nič spremeniti niti v 11 ni »internacionalni naravnanosti« kar je vse pogosteje tarča kritik te. ko znotraj socialistične skupnosti k tudi zunaj nje.
DANILO SLIVNIK
Prizadevanja KK »Rozajanski dum« za ohranitev tega ljudskega bogastva
Nadvse vzpodbudna 2. revija rezijanske pesmi
Del občinstva na četrtkovi prireditvi
VAItKOTA — V Varkoti, vasi, ki v dolini Rezije, je bila včeraj P°Poldne zanimiva prireditev, člani tamkajšnjega kulturnega krožka »Romanski dum« so organizirali 2. re-m "■ rezijanskih pesmi. Srečanje se je majalo v prijetnem domačem vzdu-sju, v prostorih Kulturnega doma •jariiica - Varkota. Tokrat so natopile pevske skupine iz Bile, Li-senka in Solbice.
. 15- avgust, praznik, ki ga v Reziji 'menujejo »Smarnamissa«, je bil nad-Vse primerna priložnost za tako pri-rttlitev, saj se na ta dan emigranti riavadno vračajo domov. Potek pro-?rarna je predstavil odbornik društva pògi Paletti, znani tamkajšnji kul-turni delavec in večletni vodja rezi-Janske folklorne instrumcjntalne in Plesne skupine, ki je znana tudi dru-?Q(j po Italiji. Paletti je najprej pojasnil namen tega srečanja:
»Pesmi, ki so jih peli naši predniki, tonejo v pozabo, čeprav bi se morali vsi truditi za ohranitev tega ljudskega bogastva. Tudi pesem je bila v preteklosti pomembno izrazno sredstvo — z njo so naši predniki izražali vse svoje občutke: ljubezen in sovraštvo, veselje in žalost. Mladi pa dandanes tega izročila ne poznajo več. Priteguje jih sodobni svet, v katerem ni prostora za stare tradicije. Zato si je-naš krožek zadal nalogo, da ponovno oživi spomin na ljudsko izročilo, ki predstavlja eno izmed največjih narodnih bogastev.«
Zbori, ki so nastopili na veliko-šmami prireditvi, pravzaprav ne odgovarjajo temu izrazu v današnjem smislu besede. Dejansko gre za ljudske pevce, ki pojejo po posluhu, bresz zborovodje in brez glasbene izvež-banosti. Pesmi izvajajo po posluhu, po svojem glasbenem občutku.
Treba pa je poudariti, da tudi rezijanski pevci ne pojejo enoglasno, pač pa dvo- ali večglasno in to je značilnost, ki je prirojena vsem slovenskim pevcem.
Vsaka pevska skupina je zapela tri pesmi, ki jih je črpala iz najstarejše skrinje narodne zakladnice. Ob zna-nejših motivih je pevcem »pomagala« vsa dvorana. Te »ljudske zbore« so sestavljali pretežno starejši izvajalci. Vsaki pesmi je sledil bučen aplavz, kar dokazuje, da ljudje niso ravnodušni do svojih tradicij.
Rezijanske pesmi se poslušalcu, ki ni vajen take glasbe, lahko zdijo enolične. Ena pesem je enaka drugi. Ko pa se človek »privadi« na to svojevrstno ljudsko glasbo, lahko že začne razlikovati med eno melodijo in drugo, med enim motivom in drugim. Dinamika je zelo preprosta in je enaka v vseh kiticah. Svojevrstna pa je harmonija rezijanskih pesmi. Marsikdo bi lahko pojmoval njihovo petje kot glasbo, ki ne odgovarja povsem strogim glasbenim pravilom. A prav to je značilnost rezijanskih pes-mj in po tem jih lahko prepoznamo med vsemi drugimi. Ob pozornem poslušanju pa bomo ugotovili, da je tudi ta »disharmonija« prav tako lepa, kot je lahko lepo najbolj uglajeno petje.
Ob priliki tega srečanja z rezijansko ljudsko tradicijo je Lunigi Paletti v imenu krožka podelil nagrado petim učenkam srednje šole, ki so se udeležile in zmagale natečaj, ki ga je razpisalo društvo »Rozajanski dum«, za najboljši literarni sesta vek v rezijanščini in so s tem dokazale, da znajo svoje narečje ne le govoriti, pač pa ga znajo tudi zapisovati z vsemi grafičnimi znaki, ki ga zapisovanje vsakega narečja zahteva. Dolina Rezija počasi, a vztrajno izumira z vsemi svojimi običaji in z vsem svojim kulturnim bogastvom.
Prebivalcev je samo še 1500, vendar kaže, da bo v nekaj desetletjih zdrknilo pod tisoč. Rezija doživlja največji demografski padec v okviru Gorske skupnosti, ki zaobjema območje Doline Bele in Kanalske doline. Stalno naseljeno prebivalstvo se stara in umira, mladi se množično izseljujejo, število rojstev je izredno nizko. Kmečko gospodarstvo, ena izmed nekdanjih najvažnejših panog v Reziji, propada, industrije ni in zato mladi odhajajo iz Rezije. S tem izginja tudi kulturno in ljudsko izročilo tega naroda. Kultura namreč ni element zase, pač pa je povezan z vsemi gospodarskimi in družbenimi faktorji. Ti predstavljajo bistveno strukturo brez katere je tudi rezijanska, kot vsaka druga kultura, obsojena na propad.
V	zadnjih letih pa je v Reziji vse bolj opazen pozitiven premik, ki stremi k ohranitvi narodnega bogastva. Ljudje se zavedajo, da njihova kultura propada, zato se trudijo, da bi jo ponovno oživili. To važno vlogo opravlja društvo »Rozajanski dum«, ki skuša sopdbuditi tudi mlade k aktivnemu delovanju za ohranitev tradicij. Krožek organizira v ta namen več srečanj in kulturnih prireditev.
V	zadnjih letih je izšlo tudi več knjig o življenju, problemih in kulturi rezijanske doline. Posnetih je bilo tudi več plošč in kaset z rezijansko ljudsko glasbo.
Društvo misli vztrajno nadaljevati s svojim delovanjem, kajti če hoče narod ohraniti svojo identiteto, mora predvsem poznati svojo kulturo ...
HJ
Nastopajoči pevci med skupnim nastopom
Občinski praznik v Sežani
KOPER — Letos bodo v sežanski občini proslavili občinski praznik z jemanj kot 26 različnimi prireditvami in manifestacijami. Proslave se bodo Pričele že prihodnji četrtek, ko bo v Lipici nastopil godalni orkester iz Nove 'iorice, nadaljevale se bodo z likovnimi ex-tempore v petek ter vrhunec Posegle v soboto, ko bo slavnostna seja občinske skupščine, kateri bo sledila "h'oritev novih prostorov tovarne pletenin Sežana. Delegacija sežanske občin-skupščine bo slovesno podpisala tudi sporazum o prijateljstvu z občine r°Una (v petek). V soboto se bodo na občinskem prazniku zvrstila še številna sPortna tekmovanja in kulturne ter zabavne prireditve. Nedvomno bo še po-^Pej zanimiv večer poezije v jami Vilenica. V nedeljo bodo otvorili cesto f1®*! Lokvijo in Lipico, v sredo, 28. avgusta, na dan, ko sežanska občina prav-jpprav slavi praznik, pa vodovod v Senožečah, dan kasneje pa še nove prohodne prostore v tovarni Mitol v Sežani.
D. GRČA
Rekordna poraba vode na Obali
j KOPER — Vročina, ki te dni ne prizanaša nikomur je tudi v Slovenski stri povzročila težave v oskrbi z vodo. V sredo jo je zmanjkalo na Belvederju a(l Izolo, v Zgornjem Jagodju, v četrtek in petek so imeli težave v Ankaranu. ru6od pa delavci Rižanskega vodovoda s skrajnimi napori uspevajo reševati Probleme. Poraba vodo se je namreč povzpela na rekordnih 41 tisoč kubičnih j trov dnevno, tako da voda praktično iz izvirov teče skozi vodovodne pipe. * Bradelj na Hrvaškem Rižanski vodovod dnevno dobi okrog 17.500 kubičnih .otrov vode, kar seveda še vedno ne zadošča za pokritje vseh potreb. Na ? riru Rižane so zaradi znižanja gladine vode ob izviru že začeli črpati vodo , dvema tako imenovanima potopnima črpalkama, če v prihodnjih dneh ne bo 2ezevalo, pri Rižanskem vodovodu napovedujejo znatno večje težave v oskrbi rJfodo. Za zdaj iih namreč občutijo le njihovi delavci, kmalu pa jih bodo tudi Prosniki.
D. GRČA
Program prireditev ob koncu tedna
OBALA IN KRAS
Portorož: 17.8., ob 20.30, Avditorij, narodni ansambel Martinique; 17.8., od 8. do 18. ure, ex tempore v pesku na glavni plaži Portoroža; 17.8. od 18. ure daljè, Portoroška noč na Bernardinu; 17.8., ob 19. uri, ploščad v Portorožu, nastop pihalnega orkestra iz Vevč. in mažoretk iz Ljubljane; 17.8., ob 23. uri, ognjemet; 18.8, Ob 21. uri folklorni ve čer v Avditoriju; 20.8., ob 21. uri. Avditorij, letni kino; 16. - 18.8., Pokal casino Portorož, skoki na letališču in na portoroško plažo.
Lipica: 22.8., ob 20.30, v atriju hotela Klub, nastop godalnega orkestra iz Nove Gorice.
Postojna: 18.8., ob 10. in 15. uri pred Postojnsko jamo. nastop folklorne skupine Semiška ohcet iz Semiča.
GORIŠKA
Bovec: 17.8., letni vrt Bovec - folklora, Sava iz Kranja; žičnica na Kanin vozi v soboto in nedeljo od 8. do 15. ure vsako polno uro.
GORENJSKA
Bled: 17. in 18.8., ob 8. uri, surf -tenis turnir za nagrade potovalne

agencije Kompas Bled; 17.8., ob 21. uri, promenadni koncert na Blejskem jezeru, izvaja orkester jeseniških železarjev.
Bohinj: izleti z gorskim vodnikom:
20.8.	:	Bohinjska Bistrica - Črna
prst - Podbrdo - Bohinjska Bistrica;
21.8.	: Bohinjsko jezero - Črno jezero - Komna; 23.8.: Bohinjsko jezero - Rodica - Suha - Bukovska dolina; gondola na Vogel vozi vsak dan od 7.30 do 18. ure.
Kranjska gora: 17.8., ob 12. uri, na vrtu hotela Kompas, pričetek piknika, nastop folklorne skupine, predstavitev najboljših lokostrelcev, demonstracija streljanja in družabne igre; 17.8., ob 13 uri, Škipov dan v Gozd Martuljku; 18.8., na igriščih hotela Kompas Kranjska gora, tenis turnir dvojic.
Jesenice: 25.8., pri Prešmanovi domačiji na Železno Kaplo na Koroškem, srečanje aktivistov in bivših partizanov treh dežel.
Završnica: 17. in 18.8., Kresni večer ob Završniškiem jezeru in živinorejski bal Završnica 85 - tradicionalna etnološka prireditev.
Železniki: 17. in 18.8., 23. Čipkarski dan, otvoritev čipkarske razstave, nastop pevskega zbora, folklornih skupin, tekmovanje v kleklanju in zabavni program.
DOLENJSKA IN
BELA KRAJINA
Novo mesto: 15. - 18.8., hotel Kan-dija, dnevi piva.
Otočec: 17.8., nogometni turnir; 18.8., prireditev pod Dedovo lipo.
ŠTAJERSKA
Rogaška Slatina: 20.8., ob 20.30, zdraviliška dvorana, nastop folklorne skupine iz Subotice.
Titovo Velenje: 17. - 24.8., turistični teden; 18.8., ob 14. uri, Plešives Graška gora, 10. srečanje narodno-zabavniih ansamblov in vokalnih skupin.
Maribor: razstavni salon Rotovž, razstava fotografij Draga Pešiča do 27.8.
Markovci pri Ptuju: 18.8., ob 14. uri, mednarodna folklorna revija.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
78.
o Marta je vzdignila glavo in pogledala rože. Ka-arkoli že, v drugih prilikah bi jo bile močno raz-eseliig; zdaj jih je vzela s kretnjo, ki ni razodevala jakega veselja nad to prvo pomladjo. Prav tako Ì6 nedoločno in kar utrujeno nasmehnila. Držala 6 rože nekaj časa v rokah, potem pa jih odložila na mizo.
Zato je Ivan segel po njih.
“Ali jih ne pustiš tu?« je vprašala.
“Saj ti ni zanje,« je odvrnil otožno.
Molčala je nekaj časa, potem pa odvrnila: »čemu ni bodo rože, ko pa ni drugega.«
j Gledal jo je in stopil dva koraka po sobi, obstal rekel prav tako otožno kot prej:
»Do vsega drugega ti je prav toliko kot do teh j,.2- Zakaj bi prikrivala, saj ti niti malo nè zame-- Pa je vendar tako.« In čez čas je dodal: »že k avnaj ti je bilo vse edveč. Bilo je dobro samo zato, čr. rii bilo česa drugega. Živela si z menoj, ker se jj.81 mogla odločiti za koga drugega in ker boljšega k bilo. Zdaj pa sem jaz kriv, da ni tako, kakor bi tela ti, jaz sem kriv, da nisem bogat, da te ne na-
pravim za gospo, že več tednov se kujaš, ne da bi imela pravi vzrok za to kujanje, če si vsaj malo odkrita. Zakaj ne poveš, kaj takega sem zagrešil, da se jeziš? Če sem kriv, bom popravil krivico; če nisem, pa tudi lahko poveš, kaj ti je!«
Molčala je, ne da bi ga pogledala.
»Saj lahko poveš,« je nadaljeval Ivan, ko ni odgovorila. »Reci vsaj, da sem bil neroden, ker sem te zalotil. Ti si menda prepričana, da sem to storil nalašč... jaz pa sem se vrnil, da bi rešil človeka. Prišlo mi je tisti trenutek, naj molčim; takrat bi ga bili prijeli. Pa sem ga vendar opozoril.«
Zdaj je prvič vzdignila glavo proti njemu, potem pa rekla:
»Kaj se boš opravičeval... saj je brez pomena.«
»Še na misel mi ne pride,« je dejal in se spet nasmehnil, »da bi se opravičeval, niti če bi bil kaj storil. Kaj bi bil mar rfapravil zločin? Kakšen zločin pa? Morda bi bilo celo dobro delo in mogoče je greh prav to, da sem ga opozoril. Tudi se lahko vprašaš, ali nisem imel pravice, da ga izdam! Kako pravico pa je imel on, da se je vtaknil v najino življenje in ga razbil? Njemu vse pravice, meni nič. Lepa stvar!«
Spet je stopil po sobi, dokler ni nadaljeval rekoč:
»Mislim, Marta, da je odveč, če bi o tem še govorila... Ko sem bil zunaj, v gozdu, in sem našel te rože, sem si rekel: Ponesem jih njej, ker vem, da se bo razveselila. Zdaj bo kmalu pomlad, sem si rekel, še je čas, ko v kratkem spet odidemo po svetu. Pozabljeno bo vse, kar je bilo neprijetnega. Spet bo dobro. Nikdar več se ne vrnemo sem. Odločil sem
še, čeprav mi je Jožef pod ceno ponudil kos zemlje, kjer sem nam hotel postaviti hišo. Marta, sem si rekel dalje, m za samotno življenje, temveč za široki svet; potrpel bom, da mi ne bo mogla ničesar očitati. — Tako premišljanje pa je bilo odveč. Zdaj sem spet takega mnenja, da bi se le pobotal z Jožefom za svet, nakopal jeseni zemljo, da si odpočije do spomladi in začel potem z delom. Za mene in za Katico je vseeno, kje živiva, rajši torej tam, kjer je življenje lažje. Prej sem se bal Petra Koštrce. Zdaj vem, da ga ne bo več sem. A četudi pride, mi nima vzeti ničesar več; kaj bi se ga torej bal? Dvoje vrst ljudi živimo na svetu-, eni, ki si s trdim delom služimo siromašni kruh in se ubijamo v življenju, in drugi, ki žive na lahek način, ki jemljejo revežem še tisto, česar se ne bi smeli dotakniti. — Toda, kaj se zdaj spet jeziš? Vsaj besedo bi rekla, da bi vedel, da znaš govoriti. Nisem te ne tepel ne zmerjal, komaj da sem te vprašal, ali se še imaš za mojo ženo; samo za to se ni vredno kujati toliko tednov. Kaj sem mar tudi jaz kriv, če ni Petra pote, da bi odšla po svetu?!«
Presenetilo jo je in zganila se je in naglo vprašala:
»Kdo pa ti je rekel to?«
»Kaj bi mi bilo treba tudi to pripovedovati? Saj si lahko kaj takega mislim, če naj nisem popoln bedak. če bi bila še kmetica, bi bilo vse to le nekoliko čudno. Midva pa sva preživela večino let po svetu, kjer so tudi taki primeri pogosti. Naposled imaš prav, ker res ne vem, kaj naj te še zadržuje pri meni razen zavesti, da nimaš kam iti.«
Za praznik neznosna vročina in gneča ob morju, mesto skoraj izumrlo
Kilometrske kolone na mejnih prehodih zasedeni vsi kotički v mestni okolici
Veliki šmaren je tudi letos spremenil Trst v mesto duhov. Slučajni spremljevalec po mestnih ulicah čez dan ni srečal žive duše, če pa je že naletel na kakega živega človeka, se je zdelo, da je v mestu zašel iz kakšnega drugega sveta, ne pa da je to prebivalec mesta. Tudi promet je bil tak kot takrat, ko so bili avto-
mobili še prava redkost. Mesta niso zapustili le golobi, ki so preletavali opusteli Trg Unità.
Povsem drugače pa je bilo v zgodnjih jutranjih urah, ko so se reke avtomobilov valile proti Barkovljam in naprej ob tržaški obali ter proti mejnim prehodom z Jugoslavijo. Vsi so hoteli izkoristiti lepo vreme in
?
pred neznosno vročino pobegniti k morju ali pa v senco kraških gozdičev. Tržaška kopališča so bila »pre-bukirana«, pa tudi v sencah borovcev ni bilo prostih kotičkov, ki jih ne bi zasedli osvežitve željni meščani.
Podobna slika je bila na mejnih prehodih z Jugoslavijo. Največ dela so imeli na prehodih pri Škofijah, Pesku in Fernetičih, medtem ko je bil po nekakšnem nepisanem pravilu promet na mejnih prehodih pri Lazaretu in Bazovici povsem normalen in brez zastojev. Po izjavah obmejne policije so imeli največ dela pri Fernetičih in škofijah, kjer so bile večkilometrske kolone z obeh sirani in so1 vozila vstopala in izstopala v več kolbnah. Na prestop meje je bilo treba precej dolgo čakati. Nekoliko »bolje« je bilo na Pesku, kjer so bile kolone dolge »le« do 2 km.
Jutranja slika se je ponovila tudi v večernih urah, ko so se vračali praznični izletniki in tudi mnogi dopustniki, ki so zaključili svoje poletne počitnice in bodo s prihodnjim ponedeljkom spet začeli z normalnim delom v veliki večini industrijskih o-bratov širom po naši deželi.
Kljub izredno gostemu prometu večjih nevšečnosti ni bilo. K temu je nedvomno prispevala tudi okrepljena prometna služba. Tako je za varnost na naših cestah na veliki šmaren skrbelo preko tisoč prometnih policajev.
Kot kaže pa se bo vročina še nadaljevala in zato se tudi za danes o-beta bistveno povečan promet proti kopališčem ob tržaški in istrski o-bali. Včeraj so v Trstu opoldne zabeležili 33 stopinj v senci (termometer na Trgu Goldoni je kazal celo 39 stopinj) in podobne temperature napovedujejo tudi za danes.
V mestu je bila prava puščava ...
... na obali pa vse živo
Najbrž že jeseni odprtje dvorane Kulturnega doma Prosek-Kontovel
Prosek in Kontovel bosta to jesen končno dobila prepotreben prostor za domače kulturne prireditve. Dvorana Kulturnega doma Prosek - Kontovel je namreč povsem nared; po poletnem premoru jo bodo domači kulturni delavci v jeseni z uradno otvoritvijo predali svojemu namenu.
Obe vasi sta bili dolgo vrsto let brez primernega objekta za kulturno delovanje. Zaradi tega sta si morah pomagati na razne načine; prireditve so stekle tako nekaj časa v dvoran) bivšega krožka ŠD Primorje, v dvorani Gospodarskega društva na Kon-tovelu in tudi v prostorih nižje srednje šole Fran Levstik. Dvorana bivšega kina Iris je sicer pred leti
zapolnila to vrzel; vse dokler so postala nujna pre-ureditvena dela, saj je moral prostor zadostiti vsem obstoječim varnostnim in protipožarnim predpisom.
Preureditev dvorane ni bila majhna stvar. Oder je bilo treba prestaviti v notranjost, da ne bi oviral varnostnih izhodov; potrebno je bilo tudi posodobiti dotrajano električno napeljavo. Ta in še druga dela so bila v začetku leta končana, sredi aprila je prostor pregledala pristojna varnostna komisija, ki je — potem ko je ugotovila, da dvorana povsem odgovarja varnostnim predpisom — izdala dovoljenje o uporabi prostora.
Prihodnji teden se bo sestal odbor Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel, ki je koordiniral vsa dela, da bi se domenil o otvoritvi dvorane. Že na občnem zboru Zadruge aprila letos je bilo namreč iznešeno mnenje, da bi se o otvoritvi skupno porazgovorili odbor Zadruge in domače kulturno društvo, ki vključuje v svojih vrstah domala vse odseke z domačega kulturnega področja.
Z odprtjem dvorane pa se ne bodo preureditvena dela v poslopju Kulturnega doma Prosek - Kontovel še končala. Potrebno bo še na nekaterih mestih popraviti streho, zamenjati napušč, še največ dela po bo potrebno za prekritje terase nad vhodom v dvorano. Zadruga je že dvakrat pripravila načrt za pokritje terase, a so ga občinske oblasti obakrat zavrnile, češ da ne odgovarja predpisom tržaškega urbanističnega načrta. Potem ko je tržaški občinski svet sprejel podrobnostni načrt za vasi zahodnega Krasa postaja pokritje terase možno. Zadruga bo zato spet pripravila za to načrt, in upati je, da ga bodo tokrat pristojni organi tudi sprejeh.
Jutri zaključni dan openskega Tabora 85
Do vključno nedelje se na Opčinah nadaljuje tradicionalni poletni Tabor, kultumo-družabno darilo openskega društva in knjižnice svojim članom in prijateljem v teh pustih dneh vsestranske poletne suše. Tabor ’85 se je vgnezdil prav v sredo poletnega mrtvila, v čas od 9. do 18. avgusta, od velikega šmarna dalje pa se je iz dvorane preselil na prosto. Kljub košatim drevesom na vrtu openskega Prosvetnega doma, bi težko rekli, da je številne obiskovalce privabila samo želja po osvežitvi, saj v teh dneh razbeljeni zrak ne odpusti niti še tako gosti senci.
Tako je bilo tudi na praznični veliki šmaren, ko se je kljub skoraj neznosni vročini zbralo lepo število obiskovalcev na popoldanskem koncertu godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Enio Krizanowsky. Zvečer so za ples igrah Domači fantje, dobro založene stojnice pa so oskrbele sveže okrepčilo. Sinoči so se na Taboru navdušeni plesalci zavrteli ob zvokih domačega ansambla Zvezde, jutri pa bo na vrsti ansambel The'
Lords. Tabor ’85 bo še zadnjič let°s oživel v nedeljo: s folklornimi in nio; demimi plesi bosta nastopih skupu11 »Mladi glas« in »Planika«, ki jo sestavlja kakih 30 potomcev slovenskih izseljencev iz Kanade in ki že dall časa gostujejo v domovini svojih staršev. Sledil bo še zadnji plesni ve" čer z ansamblom Domači fantje, za stojnice z jedačo in pijačo pa se seveda ni bati, da bi jim zmanjkale dela.
Naj dodamo, da bo ves čas Tabora v dvorani odprta izjemno uspela razstava modnih oblikovalk ter razstav knjig, plošč in kaset. Prav velik zanimanje občinstva za razstavo ^ za kulturne prireditve Tabora kažej na učinke kulturne suše, ki so 1 openski prosvetni delavci uspeli nekoliko ublažiti. Poskrbeh so tudi z novo, deveto številko glasila Tabor in Knjižnice P. Tomažiča ^ tovarišev »Tabor«, ki redno izhni vsake tri mesece in šteje že svW tretji letnik.	,
■ Na sliki godba iz Ricmanj 11160 ' četrtkovim nastopom.
Uspelo velikošraarno srečanje pritrkovalcev
Na Kontovelu se je v četrtek popoldne okoli cerkve in po vaških ulicah zbralo lepo število ne samo vaščanov, temveč tudi ljudi s Krasa, Brega, iz mesta in celo z onstran meje, ki so prisostvovali srečanju pritrkovalcev z obeh strani meje. Organizirala ga je župnijska skupnost »Kontovel«, pobudnik pa je bil župnik Albin Grmek. Kot se naši bralci spominjajo, je bilo srečanje pritrkovalcev doslej vedno v breških vaseh in sicer v Borštu, Boljuncu, Dohni in zadnje, pred nekaj leti v Skednju, na velikonočni ponedeljek. Sedaj so zamisel preselili na -Kontovel, z upanjem, da se bodo v prihodnje srečanj udeležih tudi pritrkovalci drugih kraških vasi. K letošnjem velikošmarnem srečanju se je prijavilo več skupin pritrkovalcev iz tržaške škofije in z onstran meje. Predstavilo se je 7 ekip, in sicer iz
Sturij pri Vipavi, Tomaja, iz Komna, iz Vipave, ekipa mladih bogoslovce in dve ekipi iz Doline. Vsaka s. pina je imela na voljo 15 minut ca sa za pritrkovanje, tako da je uU shšati ritem in harmonijo zvonov te »crescendo in decrescendo« nh^0J\._ zvenov. Razveseljivo je, da so sK raj vse ekipe sestavljali mladi L dje, ki jim je pri srcu pritrkovahU posebno na drugi strani meje. 5;111.-niti pa le moramo, da so iz Stm1 pri Vipavi prišli trije bratje, ki bili stari komaj 8, 11 in 13 let. c trtkovo srečanje ni bilo tekmovam^ zato je treba pohvaliti vse valce, ki so prejeli priznanje za deležbo. Pohvala gre tudi župnijs skupnosti »Kontovel«, ki je organ^ zirala lep popoldanski koncert zv nov. Srečanju in koncertu je slemr družabnost z domačo kapljico in P grizkom. (m. m.)
Septembra tradicionalni seminar o prevozih v EGS
Pomorska in pristaniška politika v Sredozemlju
Kot vsako leto bo tudi letos v Trstu seminar o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Letošnji bo že 26. po vrsti in bo potekal od 2. do 11. septembra pod naslovom «Pomorska in pristaniška politika EGS v Sredozemlju«. Razen 9. in 19. septembra, ko bo seminar potekal na videmski univerzi, bo številne strokovnjake s področja prevozov gostila tržaška ekonomska fakulteta.
Prevozi v EGS, kakor na splošno vsi ostali prevozi na svetu, se danes soočajo z vedno večjimi potrebami rastočega in razhčnega prometa. Teme, ki so jih obravnavah s tem v zvezi v preteklih letih, so dale pomemben prispevek k boljši organizaciji sodobnih prevozov. Tudi tematiko, ki je na programu letos, so že obravnavah na 20. seminarju, letoš-
nja pa namerava ta problem dopolniti s problematiko, ki je v tem času prišla na dan.
Organizatorji seminarja bodo letos skušali pritegniti pozornost odgovornih organov v EGS na pomorski promet, ki je zavzel v okviru skupnosti precej pomembno mesto. Pri tem ne gre samo za promet med državami EGS in prekomorskimi državami tretjega sveta, temveč tudi za pomorski promet med samimi državami EGS. Nekatere članice EGS namreč opravljajo svoj promet z drugimi članicami izključno po morski poti (Grčija, Anglija, Irska).
Seminar naj bi prinesel tudi odgovor, kako naj se pomorski transport vključi v državne transportne načrte, kakršen naj bo njegov razvoj in kakšne oblike drugih načinov prevo-
zov. Pri tem se poraja dosti problemov. Priča smo krizi v ladjedelništvu, obstaja velika konkurenca med posameznimi pristanišči in ladijskimi družbami, kar vse vpliva na organizacijo pomorskega prevoza.
Tudi povezava s prevozi po cestah in železnici zahteva dobre povezave pristanišč z njihovim zaledjem, v samem pristanišču pa ustrezno organizacijo dela, ki omogoča učinkovito nakladanje in razkladanje tovorov. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti niti energetskega problema, ki tudi predstavlja vedno večjo postavko v stroških pomorskega prometa.
To so glavne teme, ki jih bodo obravnavah na letošnjem seminarju, s čimer naj bi dah pomemben prispevek k bolj učinkoviti prevozni poh-tiki EGS v okviru pomorskega prometa.
Veliki šmaren na Repentabru
V četrtek se je tržaški škof Behomi mudil na vehkošmamem praznovalk na Repentabru. Na dvorišču priljubljene utrjene cerkvice je v lepi slovensc daroval slavnostni verski obred, kateremu je prisostvovala velika mnoz1^. ljudi. Kljub vročini se je na grič Tabor podalo veliko obiskovalcev, ki S°s ob prijetnem večernem hladu in kraških dobrotah zaustavih dolgo v 11 ' Praznovanje sé je nadaljevalo tudi včeraj, na god sv. Roka, ki je repenta ski zavetnik.
Včeraj zjutraj po okvari na rezervoarju bližnje papirnice
Nevarnost onesnaženja Moščeniškega kanala in morske gladine pred izlivom reke Timave
Ekološki alarm včeraj zjutraj v šti-^anski papirnici Cartimavo. Iz veli-*ega rezervoarja za uskladiščenje odpadkov iz raznih procesov izdelave in Predelave papirja je namreč začela Rajati velika količina svetloplave te-*ečine (skoraj gotovo kalcijevega kartata), ki je v nekaj urah skoraj Pepolnoma preplavila kanale okrog Papirnice. Najbolj prizadet je bil Modemski kanal (Lisert), ki je bil ob enajstih zjutraj na površini popolnoma mlečne barve, medtem ko je bilo dlike bele madeže opaziti tudi na Rokavcu (drugem velikem kanalu ob Papirnici) in celo na morju pred Pvom Timave in pred Ribiškim nabijem. Kalcijev karbonat (seveda če ®re za to sestavino) se uporablja kot l'ajvažnejši material pri gradnji cest, 5:adnje čase pa tudi v kmetijstvu in ^ Medicini. Ni torej škodljiv, njegove “sedline v vodi pa pomenijo veliko ^varnost za morsko floro in favno, m je tam ob izlivu Timave posebno aznolika in bogata.
, Eo uhajanja odpadkov v morje je !?aie prišlo že prejšnjo noč, onesna-d'hje pa so včeraj zjutraj prvi opa-•m nekateri člani tovarniškega sveta PaPirnice, ki so o nesreči takoj obrstili vodstvo tovarne. Sprva so celo ''Ožili glasovi o sabotaži nad napra-'m'hi za čiščenje, pozneje pa si je "bia pot domneva, da je šlo za na-
pako ali za okvaro pri čiščenju rezervoarjev. čiščenje ima v zakupu podjetje Co.Me.Art. Vzroke, zaradi katerih je prišlo do uhajanja tekočine, bo ugotovila preiskava, ki jo je naročilo vodstvo papirnice. Vzroke nesreče vzporedno raziskujejo tudi organi javne varnosti, posebno pristaniški poveljstvi iz Trsta in Tržiča, ki sta za vsak primer o tem dogodku že obvestili deželno ravnateljstvo civilne zaščite. V poznih popoldanskih u-
rah se je položaj v Moščeniškem ka nalu in na bližnjih vodnih poteh nekoliko izboljšal, čeprav niso še povsem preprečili nevarnosti večjega onesnaženja, do katerega lahko pride ponoči med oseko. Delavci papirnice In podjetja, ki ima v zakupu čiščenje rezervoarjev, so vsekakor na delu in so deloma že popravili okvaro pri Moščeniškem kanalu.
Iz papirnice večkrat odvržejo v bližnje kanale razne odpadke, nikoli
pa ni prišlo še do takih onesnaženj vode kot sedaj, so nam povedali nekateri tržiški ribiči, ki so si na Mo-ščeniškem kanalu uredili priveze in si zgradili majhne lesene barake. Če bo šlo tako naprej, bomo o ribah čez nekaj let samo sanjali, dodajajo še ribiči, iz besed katerih izžareva nemoč nad temi dogodki. Področje, kjer je prišlo do okvare, se nahaja na ozemlju devinsko-nabrežinske občine, Moščeniški in drugi kanali pa tvorijo mejo med devinsko-nabrežin-sko in tržiško občino.
Na včerajšnje dogodke je takoj reagiral tovarniški svet papirnice, katere delavci so trenutno skoraj vsi na kolektivnem dopustu in ki je v letaku izrazil zaskrbljenost nad tem, kar se je zgodilo s pozivom vodstvu obrata, da čimprej ugotovi vzroke nesreče. Štivanska papirnica je bila v preteklosti že nekajkrat v središču pozornosti zaradi podobnih dogodi kov. Pred petimi leti so trije delavci izgubili življenje med čiščenjem velikega rezervoarja, pred kratkim pa je tovarniški svet opozoril tudi na nevarne učinke azbesta, ki so ga odkrili med odpadki, po eni izmed či-ščevalnih akcij, (st)
Na sliki: Pročelje papirnice pred Moščeniškim kanalom, kjer je prišlo do okvare pri čiščenju rezervoarjev.
Finančni prispevek dežele za deratizacijo
Deželni odbor je odobril predlog odbornika za higieno Renzullija, ki je predlagal, da bi Krajevnim zdravstvenim enotam namenili finančno podporo za izvršitev deratizacije. Denarna vsota znaša 650 milijonov lir.
Zdravstvene enote opozarjajo, da je treba na problem opozoriti tudi prebivalstvo. Ljudje morajo upoštevati nujna higienska pravila, predvsem pa ne smejo odlagati smeti kjerkoli, saj bo le tako mogoče preprečiti naraščanje števila podgan in miši, ki so se lansko leto razmnožile v nekaterih predelih Furlanije -Julijske krajine.
Deželni prispevki združenju ERSA
V skladu z deželnima zakonoma št. 15 iz leta 1972 in št. 64 iz leta 1981 je deželna uprava odobrila za milijardo lir prispevkov deželnemu kmetijskemu združenju ERSA. Združenje ERSA bo te prispevke uporabilo za redno dejavnost predvideno s statutom in pa za prispevke za kmetijska bivališča.
Prispevki za kmetijska bivališča se nanašajo na program obnove obstoječega arhitektonskega bogastva in pa na izboljšanje bivalnih pogojev vsega kmečkega prebivalstva v deželi.
• V petek, 23. avgusta, bo v športni palači v Čarboli koncert jazzovske glasbene skupine ameriškega vojnega letalstva »Ambassadors jazz band«. Začetek ob 21. Uri. Vstop prost.
Več kot 190 milijard nezakonitega kapitala v tujini
Oktobra v Rimu proces proti predsedniku Lloyda Irneriju
Med Križem in Nabrežino
SILOVIT POŽAR UNIČIL DEL BOROVEGA GOZDIČA
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Francesco Bevilacqua
(FRANC VODOPIVEC)
Predsednik Lloyd Adriatica Gior-sio Irneri in njegova žena Lina Ma f."? bosta od 21. oktobra pred rim Kim sodiščem, ob še petih drugih h tožencih, odgovarjala za obtožbe, 1 sedmerico bremenijo prepovedala iznosa kapitala v tujino v skup-1 Višini več kot 190 milijard lir.
,. Preiskavo je skupno s finančno po-i F'ìo vodil javni tožilec Santacroce, ? je ugotovil, da so Irneri in ostali ..toženci na nezakonit način prene-1 kapital v tujino pod pretvezo, da ,? lastniki dela delnic Lloyd Adriana tuji državljani, ki sestavljajo fi-. "Očno družbo Gottard s sedežem v .Vicarskem Luganu. Tako naj bi v A?.ci ustvarili nezakonit kapital v ljlSlni 115 milijard in 20 milijonov r: Poleg tega so obtoženci skušali "T'kazati, (ja so tujci prav tako last-
dela delnic l'apni višini "Jonov,
Ifila in Fiata v 20 milijard in 470 mi-s	obtoženi pa so tudi nepo-
fednega iznosa denarja iz Italije v ."Opni višini 67 milijard in 945 mili-JOtiov ih-.
r gre predvsem za del kapitala Adriatica iz obdobja 1976 -p//"' ki je bil prenešen v Švico s ofaočjo operacij tržaške podružnice jf/uito italiano, za del kapitala iste ulj'zbe iz obdobja 1981 - 1983, ki je
bil
Prenešen v Švico s pomočjo od-
računa v tujini pri milanskem rodilo commerciale, za prodano vso-delnic Lloyda skupini Ifi-Ifil in
Održana prognoza motocildista
Ir v
tj0 Ceraj, nekaj po polnoči, se je hu-22. Ponesrečil na Ul. Commerciale tir ni Francesco Canotti, ki sta j>Je na istoimenski ulici na št. 121. s se je vračal z motornim kole-proti domu, ko je iz še nepoja-JfHib razlogov izgubil nadzorstvo g0a Voziiom in padel na asfalt. Nje-zdravstveno stanje je zaskrblju-ga e’ kajti zdravniki nevrokirurške-oh °ddelka katinarske bolnišnice so Sj Piegovem sprejemu ugotovili, da je Je hudo poškodoval glavo in da si ^korrd Prve stopnje. Pridržali so
P'dgnozo.
^tok za pešce P1*1 cerkvi sv. Antona
kčrrZ nekaj dni bodo z velikimi cvet-""n i vazami zaprli prehode otoka na PV-šce v bližini cerkve sv. Anto-e. Tako bo onemogočen dostop mo-leJ""1 vozilom iz Ul. S. Lazzaro, lj] a. Ul. Torri, Trga S. Giovanni, ■k Ponchelli in Ul. S. Caterina, i^ nvernjaki bodo imeli dostop in tj]j iz zaprtega območja samo iz Vj]«' Mazzini. Obenem bodo presta-ji tudi šest rezerviranih parkirnih srert 23 '"valide, ki so prej stala a' otoka za pešce.
za delnice, ki jih je od Lloyda kupila družba Finpai v septembru 1982. Ves ta kapital je bil prenešen v švicarsko finančno družbo Gottard.
Čeprav so obtoženci sodne napovedi prejeli že novembra lani, pa vse do sredine junija zadeva ni prišla v javnost. Končno je javni tožilec Santacroce iz Rima šele sedaj dosegel, da bodo Giorgiu Imeriju, predsedniku Lloyda in bivšemu kandidatu za poslanca, skupno z ostalimi začeli soditi v oktobru.
Zelo uspel praznik tržaških naturistov
Napisi v itabjanščini in v slovenščini so že od nedelje vabili na tradicionalni velikošmarni praznik tržaških naturistov, ki je bil v četrtek na plaži »pri Viru«, med kriško Broj-nico in nabrežinskim portičem. Organizatorji so že med tednom skrbno očistili plažo in s čolni odpeljali smeti in zaboje odpadkov, od Brojnice do izvirov sveže pxxitalne vode pa so skrbno uredili tudi pešpot. Na prazniku, ki je potekal v veselem vzdušju, se je zbralo kakih sto naturistov. Na sporedu so bile tudi družabne igre in velika loterija, katere izkupiček so prireditelji praznika namenili v dobrodelne namene.
Nevarnost gozdnih požarov je zlasti v sušnih dneh zelo velika, zato gasilci pozivajo na previdnost in na pazljivost
Silovit požar je v četrtek popoldne popolnoma uničil več sto kvadratnih metrov zelenja in borovega gozdiča med Križem in Nabrežino na obronkih »Babce«. Požar je izbruhnil nekaj metrov nad železniško progo, pod razgledno cesto, ki povezuje obe vasi in se je kmalu s pomočjo vetra razširil proti severu. Na srečo se je v bližini mudila izvidnica gozdnih čuvajev, ki so takoj poklicali tržaške ga-
silce, dò njihovega prihoda pa so se sami lotili ognjenih zubljev, ki so se visoko dvigali nad gozdičem.
Kot so nam povedali gasilci, so požar skoraj gotovo povzročile iskre, ki jih je sprožil vlak med zaviranjem. Gasilci in gozdni čuvaji so delali več ur, zaradi gostega dima pa so morali za približno pol ure tudi ustaviti železniški promet na severnem tiru, ki ga je ogrožal ogenj.
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko.cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Ludmilla, sin Marino, hči Denise, brat, sestra, nečaki ter drugo sorodstvo
Trst, 17. avgusta 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustila nas je naša draga
Zofija Carli vd. Možina
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo sin Teodor, sestra Justina z družino, brat Angel in vsi sorodniki
Trst, 17. avgusta 1985
Ob smrti Zofije Možina izrekata ŠD Primorec in sekcija KPI Z. Kralj iz Trebč globoko sožalje sinu Teodoru in svojcem.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Posledice prometne nesreče usodne za mladega vespista
Za posledicami prometne nesreče, ki Se je pripetila predvčerajšnjim zjutraj v središču mesta, je na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice umrl 37-letni Giuseppe Vittorio Pagano, po rodu iz Neaplja, a že dalj časa bivajoč v Trstu v Ul. Capodistria 53. Do nesreče je prišlo v četrtek okrog 5. ure: Pagano je z vespo 50 vozil po Ul. Rossetti, ko mu je v križišču z Ul. Ginnastica presekal pot s fiatom uno 44-letni Giuseppe Civita (Ul. Benussi 8/5).
Sodeč po prvih izsledkih prometne policije, Civita ni dal vespdstu prednosti, Pagano je bil na njegovi levi, na križišču pa je za voznike, ki vozijo po Ul. Ginnastica proti Sv. Alojziju, predpisano obvezno dajanje prednosti. Običajno ureja promet na križišču semafor, ob uri, ko se je zgodila nesreča, pa je utripala le rumena luč. Pagano se je hudo ranil v glavo in ko so ga sprejeli v bolnišnico, je bil v globoki komi, ta-
ko da je kljub intenzivni negi čez nekaj ur podlegel poškodbam.
SINOČI V KRIŽU
Trčenje med vespo in aVtom
Hitrost je sinoči botrovala prometni nesreči, ki se je okrog 20. ure pripe--tila v Križu, blizu cerkvice sv. Roka. 18-letni vespist Bruno Rosani iz Ulice Pasteur 21 je izza rahlega ovinka zavozil v avto Pavla Doljaka in se pri teni huje poškodoval. V padcu na asfalt si je zlomil stegnenico in se u-daril po telesu ter po očesu. Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh. Preiskavo o vzrokih nesreče vodijo karabinjerji iz nabrežinske postaje.
• Pred nekaj dnevi je tržaški župan Richetti sprejel v občinski palači Lefterisa Athanasiadesa, župana grškega pristaniškega mesta Kavale. V teku razgovora med županom je prišlo do predloga, da bi grški tobak in marmor izvažali preko tržaškega pristanišča.
Za veliki šmaren dolgoprstneži niso počivali
Za ljubitelje tuje lastnine so prazniki kot naročeni. Ljudje zapuščajo prazna stanovanja, radi so brezskrbni in sproščeni, predajajo se občutkom lagodnosti in »popuščanja napetosti«. Tako se zgodi, da stopijo v kraško gostilno in • da medtem pustijo odklenjen avtomobil, v njem pa ključe stanovanja in osebne dokumente. In znajde se dolgoprstnež, ki pozabljivost izkoristi na svojstven način. To je na veliki šmaren spoznal 39-letni Roberto Riccobon, ki stanuje v Ul. Pauliana 11. Avto je okrog 18. ure parkiral pred gostilno v Zgoniku. Nato je povečerjal in ko se je vrnil v avtomobil, ni več našel najlonskega nahrbtnika, v katerem je imel ključe stanovanja in druge osebne stvari, še večje presenečenje ga je čakalo, ko je stopil v svoj dom: tatovi so ga prehiteli in odnesli več milijonov lir vrednosti.
Tudi Nicola Natalicehio iz Ul. Sabotino 10 se je predvčerajšnjim o-bmil na policijo, da bi prijavil krajo na račun snahe, ki stanuje zraven njega. Tatovi s.o vdrli s pomočjo izvijača, odnesli pa zlate okraske in bankovce v vrednosti 30 milijonov lir.
Karlo Česnik
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolini.
Žalujoči žena Ljudmila, hči Lidija s Francom, vnuka Luca in Sabrina, sestri Ljudmila in Juština, svakinja Marija Ota in drugo sorodstvo. Dolina, 17. avgusta 1985
17. 8. 1984	17. 8.1985
Ob prvi obletnici smrti
Ide De Lorenzi por. Bogateč
se je z ljubeznijo spominjajo vsi njeni, posebno pa nečakinji Leila in Jelka
Tvoj nasmeh in tvoja dobra beseda ostaneta nenadomestljiva.
Križ, 17. avgusta 1985
gledališča		včeraj-danes		izleti
darovi in prispevki
]

VERDI
Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresiram lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite s Cankarjevem domu, tel. 003861/212-192 ah 221-121. int. 432 in 433.
kino
Ariston 21.15 »Per vincere domani«. Režija J. G. Advilsen. R. Macchio, No-riyuki »Pat« Morita, E. Shue.
Eden 15.30 — 22.15 »Sinfonia erotica«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.30 — 22.00 »Schiave bianche«. Excelsior 17.00 — 22.00 »Dance - Voglia di successo«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Terrore nel buio«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Animatrici per coppie particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Cotton Club«. R. Gere.
Mignon 16.00 — 22.00 »L’avventura di Bianca e Bernie«. W. Disneyeva ri-
ScirikcL	*
Grattacielo 17.00 — 22.00 »1997: il principio dell’Arca di Noè«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Alba rossa«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Pizza Connection«. Režija D. Damiani. M. Placido.
Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta.
Alcione Zaprto zaradi počitnic.
Radio 15.30 — 21.30 «Turbamenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev' in organizacij
TABOR ’85 — Prosvetni dom. Danes, 17. avgusta, ples z ansamblom The Lords; jutri, 18. t. m., ob 18.00 nastop mladinskih skupin iz Kanade Mladi glas in Planika s folklornimi in mladinskimi plesi, zvečer ples z ansamblom Domači fantje. Dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami za vsak okus.
razna obvestila
TPPZ in mladinska skupina P. Tomažič obveščata, da bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Bazovici generalna vaja za nastop v Izoli. Nastop bo v soboto, 24. t. m., ob 19. uri. Potujemo z osebnimi avtomobili. Po vaji pevovodja vabi ansambel na kozarček domačega vina.
Dne 1. septembra pa nastopamo v Ferrari na vsedržavnem festivalu Unità. Potujemo z avtobusom.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TPK Sirena priredi
danes, 17., jutri, 18. avgusta
tradicionalno
KALAMARADO
Oba večera bo popestril ansambel TAIMS.
NATAŠA MILIČ bo razstavljala svoje usnjene izdelke. Vabljeni člani in prijatelji!
Danes, SOBOTA, 17. avgusta RADIVOJ
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.10 — Dolžina dneva 14.02 — Luna vzide ob 6.56 in zatone ob 21.08.
Jutri, NEDELJA, 18. avgusta HELENA
Vreme včeraj: temperatura zraka 33 stopinj, zračni tlak 1015 mb rahlo narašča, veter 11 km na uro severovzhodnik, vlaga 42-odstotha, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 25,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Valentina Degli U-berti, Lara Damiani, Riccardo Gianfor-me, Laura Lucchetta, Andrea Calderaro, Demis Surian, Marco' Taboga, Costanza Paterno, Erika Šuc, Luca Mo-corin.
UMRLI SO: 78-letni. Giuseppe Raimondi, 90-letna Edvige Wintemitz vd. Demani, 84-letna Margherita Poliak vd. Cargnelli, 88-letni Renato Zanini, 70-letni Vittorio Ciuk, 79-letna Natalia Štern vd. Paggiaro, 70-letna Elena Po-pia, 60-letna Luciana Lollis por. Giove, 94-letni Pietro Dehse, 73-letna Alba Ce-riani, 74-letni Bruno Spadaro, 70-letni Alessandro Castigas, 77-letni Vincenzo Lanza, 89-letna Anna Bellezza vd. Fumarola, 78-letni Giovanni Hrovatin, 76-letnì Alfredo Scherian, 76-letna Danica Stogaus por. Fròmmel, 82-letni Giuseppe Pizzo, 79-letni Pietro Giannini, 99-letni Paolo Sponza, 83-letna Alma Sa-baz vd. Marini, 36-Ietni Vittorio ' Pagano, 70 letna Ernesta Mladossich por. Cok, 74-letni Giovanni Fischloviz, 80-letni Giuseppe Missori, 74-letni Ernesto Sirca, 86-letna Giacoma Maggio, 80-letni Bruno Bommassar, 86-letni Edmondo Boschi, 79-letna Margherita Tadina vd. Lippet, 83-letna Armida Dapretto, 75-letni Aldo Giretto, 76-letna Bruna Hoe-nigmann vd. Michelini, 54-letni Claudio Colonnello, 75-letna Zora Carini, 73-letni Franesco Bevilacqua, 68-letni Rinaldo Gregorin.
OKLICI: trgovski svetovalec Roberto Grabar in učiteljica klavirja Elena Ma-gnaldi, uradnik Marco Carretta in učiteljica Maria Letizia Fidanzia, uradnik Carlo Zambardi in uradnica Cinzia Cernivani, inženir Pierpaolo Fantini in lekarnarka Enza de Michelini, igralec Samuele Lamberto Barletti in uradnica Anka Niksic, tehnični izvedenec Massimo Palma in študentka Laura Marzi, vulkanizer Sabino Valzano in zdravstvena pomočnica Tiziana Zorni, geometer Maurizio Štolfa in učiteljica Nadia Giussi, podjetnik Carlo Sossi in u-radnica Eva. Balzano, uradnik Dario Trampuš in uradnica Maria Rita Fi-chera, delavec Stojan Madžar in trgovka Marina Magnano, zdravstveni inšpektor Roberto» Pecile in učiteljica Patrizia Del Piero, kuhar Luciano Egidio Broghi in gospodinja Annarita . Covelli, podčastnik finančne straže Fabio Man-nucci in študentka Umbertina D’Uli-zia, finančni stražnik Orlando De Mat-teis in bolničarka Donata Perrone, delavec Sergio De Mattia in gospodinja Mirjana Žalac, upokojenec Ovidio Pa-duan in upokojenka Fernanda Vodeni, tehnik John Stephen Disbrow in socialna delavka Giovanna Paoli, finančni stražnik Giuseppe Tommaso Curro in študentka Antonina Vanella, gasilec Maurizio Manocchio in radiologinja A-driana Santorelli, električar Maurizio Crevatin in uradnica Tamara Carli, u-radnik Gianni Zgagliardich in učiteljica Mariarosa Pozzi, administrator Salvatore Berluti in študentka Silvia Rosaria Musmeci.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.3«)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Uh Rossetti 33, Uh Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
S počitniške kolonije v Dragi
V Dragi še danes in jutri letuje v počitniški koloniji SLOKAD petinštirideset slovenskih otrok iz Trsta in okolice. V kolonijo so otroci prišli 26. julija. Vsako sredo so jim -vzgojitelji priredili izlete po naši okolici. Bili so v mestu, kjer so si ogledali akvarij in razne muzeje, Miramarski grad, Kraško hišo, slovito jamo pri Briščkih itd. Ob ponedeljek in petkih
pa so odšli s posebnim avtobusom na kopanje v Seljan, kjer so imeli na plaži rezerviran prostor. Zvečer pa so imeli še razne igre, predvajanje filmov, športna tekmovanja in petje. Čeprav so na počitnicah, so skoraj ves dan zaposleni. Jutri popoldne ob 17. uri bodo priredili zaključno prireditev, nakar se bodo s starši vrnili domov.
KD Slovan priredi v nedeljo, 1. septembra, enodnevni izlet na ŠUŠTARJEV SEJEM v Tržič in v sotesko Vintgar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju
Grgiču (tel. 226-286 ah 226-351). Cena izleta 24.000 hr s kosilom.
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 24. in 25. t. m., izlet z osebnimi avtomo-bih v Dolino Montanaio. Vsi tisti, ki bi se radi udeležih izleta, naj se javijo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška, 20, 2. nadsfr., tel. 767-304) vsak dan od 10. do 13. ure.
SPDT prireja v nedeljo, 8. septembra, izlet z osebnimi avtomobih na Koroško z vzponom , na Obir (2142 m). Hoje je pet ur. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767-304).
mali oglasi
DANES je odprl osmico Romano Purič, Repen 13.
PRODAM novo motorno kolo 50 znamke rizzato. Za informacije: tel. na št. 040/227-395.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972.
OSMICO ima Josip Gruden iz Sama-torce 6/A. Na vrtu pod hrasti toči belo in črno vino.
PRODAM 2-litrske steklenice po 150 hr in plastične zaboje — 30 kg po 500 lir. Tel. 225-530 v večernih urah.
EDI je odprl osmico v Praprotu; toči sortirana bela vina in teran.
PRODAM hišo 75 kv. m z vrtom na Opčinah. Tel. 227-364.
PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 225-968.
HIŠICO z vrtom potrebno popravila prodam v okohci Tržiča. Telefonirati v večernih urah na št. 225-968.
NA VRHU prodam zazidljivo parcelo 742 kv. m davek IVA 2%, z odobrenim gradbenim načrtom in postavljenimi temelji, prosto davka Bucalos-si. Tel. 0481/779-331.
OBIŠČITE OSMICO pod hpo do 2. septembra pri Borisu Škrku v Velikem Repnu št. 130.
HONDO 400 GUSTOM prodam. Tel. na št. 910-148 ob 20. uri.
PLESKARSKA DELA opravljam. Pro račun na hcu mesta. Tel. 910-148.
Ob obletnici smrti pok. Mile Hrovatin darujeta hčerki Anita in Marija
20.000	hr za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob 30. obletnici smrti dragega Ne-reja Colje darujeta Vlasti in Armido
20.000	lir za Dijaško matico.-
V	spomin na pok. Angelo Sedmak darujeta Zora in Milena Kocman 20.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 30. obletnici smrti Nereja Colje darujejo mama, tata in. brata 50.000 lir za KD I. Gruden in ŠD Sokol in 50.000 hr za TFS Stu ledi.
V	spomin na botro Lojzko Bogateč daruje Lidija ■ Godina z družino 50.000 lir za ŠZ Bor.
V	:spomin na Lojzko Bogateč daruje Marica Kobal 15.000 hr za Društvo slovenskih .upokojencev in 15.000 hr za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak darujeta družini Svetlič iz Bajte
10.000	hr za sklad M. Čuk.
V	spomin na drago Vero Mašera da-, rujeta Pavla in Pina 20.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak prispevajo za vzdrževanje kriškega spomenika: Albin iri Eda Sedmak (Gapkevi) 40.000 lir, Gigi Bruži z družino 10.000 hr, Oskar Košuta z družino
10.000	hr, Pierina Sedmak 10.000 hr ter Zora in Vojko Bogateč (Izola) 20.000 hr.
razstave
Od 21. do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongohje.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. RAZSTAVA OBLIKOVANJA PLETENIN KERMAUNER - MANDELJC - SELAN je ob delavnikih odprta od 16. do 20. ure, ob praznikih od 15. ure dalje.
Sporočamo cenj*enim odjemalcem,	
da bo danes, 17. avgusta,	TRŽAŠKA
zaprta.	KNJIGARNA
V	spomin na predrago ženo Gigi0 ’’1 na svoje ter njene starše daruje Viktor Bogateč 30.000 hr za KD Vesna.
30.000	hr za Združenje aktivistov NOo tržaškega ozemlja, 30.000 lir za Zdr”" ženje deportirancev ANED,, 30.000 in za ŠD Mladina, 30.000 Ur za sekal0 VZPI-ANPI iz Križa, 30.000 lir za k0' munistični tisk in 30.000 hr za vzdrževanje kriškega spomenika padlim.
V	spomin na drago Gigio Žerjav pof-Bogateč darujeta Savica in Ottavi0
20.000	hr za KD Vesna.
Ob obletnici smrti drage mame in v spomin na Gigio Bogateč in Ang®’0 Sedmak daruje Srečko Sedmak z družino (gostilna Pri Dolencu) 20.000 hr za Dom A.. Sirka iz Križa in 20.000 In za vzdrževanje kriškega spomenika.
Ob odhodu k vojakom daruje Davi0 Geri 20:000 hr za ŠD Mladina.
V	spomin na Marto Košuto in n° Gigio Bogateč darujejo Oskar, Boris 1° Ljubo Košuta z družinami 30.000 hrza Dom A. Sirka.
menjalnica
16. 8. 1985
Ameriški dolar...............
Kanadski dolar...............
švicarski frank................
UansKa krona...................
Norveška krona ..............
Švedska krona ...............
Holandski fiorini............
Francoski frank ......
Belgijski frank..............
Funt šterling................
Irski šterling...............
Nemška marka.................
Avstrijski šiling............
Portugalski eskudo...........
Japonski jen .......
španska pezeta ......
Avstralski dolar ............
Grška drahma.................
Debeh dinar..................
Drobni dinar.................
1.835."
1.355."
813." 182." 222." 220." 593." ■ 216." 31." ’ 2.570." 2.060." 666." 93." 10." 7." 10." 1.250." 14." 6." 6."
iKiH
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
rnsr - ulica r. fillh ia -	»H*
Tudi letos bo Tržaška hranilnica darovala dijakom višjih srednjih šol brezplačne abonmaje za ogled prvenstvenih tekem Triestine na stadionu »Grezar«. Za abonmaje lahko zaprosijo dijaki, ki so se rodili med letom 1967 in 1971. letom in ki so se udeležili pokrajinskega dela mladinskih iger ali šolskih prvenstev v letu 1985. Dovolj bo, da izpolnijo enostaven obrazec, ki je na razpolago pri vseh ■ ■	okencih CRT.
Prijavnice je treba oddati najkasneje do 2. septembra na Glavnem sedežu zavoda Cassa di Risparmio di Trieste v Ul. Cassa di Risparmio 10 (v vratarnici).
To pobudo pod geslom »Na stadion s CRT« izvaja zavod že tretje leto zaporedoma in jo tržaški dijaki izredno ugodno sprejemajo. Vključuje se v dejavnost, ki jo je tržaški denarni zavod usmeril na šolsko področje zato, da bi se šport kot izredno pomemben vzgojni faktor razvil med mladimi. Tržaška hranilnica hoče s tem nagraditi vse tiste, ki so z udeležbo na mladinskih igrah in šolskih prvenstvih znali uskladiti šolske obveznosti s
športno deiavnostjo.
Cit
CASSA Dl RISfftRMIO Dl TRIESTE
film - film - film	
	ureja kinoatelje
	filmi na tv zaslonu
JESEN šAJENOV — »Cheyeiuie Autumn« 1964. Režija: John Ford. feajor Richard Widmark, Kari Mal-jfen, Dolores Del Rio, Sai Mineo, Edward G. Robinson, James Ste-Wart. TV Ljubljana, danes, 17. avgu-sta, ob 20.00.
Po velikih westemih iz nemega ob-d°bja in klasičnih naslovih iz 40. in let. (Poštna kočija, Moja draga Klementina, Iskalca), je Ford tudi y zadnjem obdobju svojega življenja ^snel še nekaj mojstrskih primer-kov te . zvrsti. Predvsem krasen in Izmišljujoči človeč, ki je ubil Li-^riy-ja Valancea (1962) in pričujoči film.
Odlična igralska zasedba pomaga, ^uku ameriškega westema, da po-Ustvari ganljivo in nekonvencionalno z§odbo o šajenih, ki se odločijo, da Pobegnejo iz rezervata in se napotijo na 1500 milj dolgo pot nazaj proti Zhlji, s katere so jih ameriške o-Pl^sti pregnalp. Ford se v tem »kre-Puskolamem« westemu obrača nazaj k junaškim časom odprtih prerij in Razburljivega osvajanja Zahoda z isto Ooniotožnostjo in občutjem nemoči,-k junaškim časom odprtih prerij in ^signiranih pogledih Indijancev, na Pjihovem nemogočem pohodu proti zSodovini.
.L’UOMO VENUTO ALLTMPOSSI-“IbE. »Time After Time« 1979. Čas po Jusi- ežija: Nicholas Meyer. Igra: "*alcom McDowell.
L’uomo che visse nel futu-
.P: »The Time Machine« 1960. Stroj 'asa. Režija: George Pal. Igra: Rod iaylor.
tt,LA GUERRA DEI MONDI: »The "ar of thè Worlds« 1952. Vojna sve-Vlv: Režija: Byron Haskin. Igrata: Aun Robinson, Gene Barry.
.Ultimatum alla terra. »The
“ay thè Earth Stood Stili«. 1951. Re-Pia: Robert Wise. Igrajo: Michael '"huiie, Patricia Neal, Sam Jaffe. ?’se v eni noči. Poletni maraton s klasiki znanstvenofantastičnega fil-JPa«. Italia 1, v nedeljo, 18. avgusta, ub 20.30, ob 22.00, ob 0.30, ob 2.00
LO SPECCHIO. »Zerkalo« 1975. Zr-calo. Režija: Andrej Tarkovski j. I-JP'ajo :	Miargarita Terčova, Juri
|>azarev, Antol Solonicin. Rai 2, v P°uedeljek, 19. avgusta, ob 22.00.
. Pihni Andreja Tarkovskega, čeprav JJPujo skoraj vedno določeno pripove-|“10 sosledičnost in so zgrajeni po P®ki fabuli, so praktično nepreved-ibb v pisani obliki. Rahla metafizična jčutja in zahtevno izrisana čustva 111 stanja duha se dajo obnoviti le PReko bjarvitih prispodob, ki njam "Račajo v minimalni in nezadostni [R0ri celo vesolje pomenov, ki ga vse-Dujejo njegovi filmi.
, Tako bi lahko opredelili Zrcn'o j50*- film o osnovnih prvinah, o vodi 111 zraku, zemlji in ognju; kot film ? spominih na mladost; o preteklem ? sedanjem razmerju do matere; o žlezni kot priložnosti za razmišlja-o lastnem domu kot prostoru ; o dežju, ki vse pokriva, in iz-In v teh barvnih in miselnih Rsimilacijah lahko seveda razberejo0 tudi odnos (kritičen) posamezni-a do širše družbe in zgodovine.
Zrcalo je čakalo dolga leta vizum .a izvoz v zahodne dežele, kar se p ,ze prej zgodilo tudi za »Andreja r “bijeva, ki ga je Tarkovskij reži-, sat 1966. leta. Zaradi nerazumevanj , svojimi oblastmi, živi danes Tar-. 0vskij izven domovine, med Italijo
lQ Francijo.
rt1 9I0RNI CONTATI — 1962. Šteti ““vi. Režija Elio Petri. Igrajo: Sal-
vo Randone, Franco Sportelli, Vittorio Caprioli. Italia 1, v ponedeljek, 19. avgusta, ob 23.30.
Drugi in za mnoge kritike tudi najboljši film tega italijanskega režiserja, ki se je predvsem proslavil z angažiranimi, in političnimi deli kot Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto in Todo modo. Rimski delavec, ki je že v letih in živi sam, odkar mu je umrla žena, je priča smrti nekega svojega vrstnika. To ga sila razburi in iztiri, loti se ga tesnoba in strah pred smrtjo. Zato zapusti delo in se odloči, da bo užival svoje zadnje (štete) dneve.
Subtilen, in iskren portret človeka' pred bistvenimi in skrajnimi vprašanji, ne brez ironije v zelo doživeti vlogi Salva Randoneja.
FILMING OTHELLO — 1978. Snemanje Othella. Režija: Orson Wellcs. Rai 3, v sredo, 21. avgusta, ob 20.30.
Kulturna mreža državne TV namenja ta teden svoje »ekscentrične vizije« liku in opusu Orsona Wellesa. V ponedeljek, 19. t.m., je na sporedu ob 22.25 F come Falso (P kot Ponarejeno) iz 1973, Id je nekakšno avtobiografsko razmišljanje o odnosu med umetnostjo, denarjem in šarla-tanstvom.
V torek 19. t.m., ob 21.50, je na vrsti WeUesova filmska piledelava Shakespearovega »Othella« iz 1. 1952. Veliki ameriško-angleški režiser in igralec, je priredil za film, v svojem značilnem in hiperboličnem slogu, tudi druge Shakespearove tekste
Prizor iz Bulajičevega filma Veliki transport
(Machbeth in Faltaff) in še druge znamenite klasike svetovne književnosti, npr. Cervantesovega Don Ki-hota in Proces Franza Kafke.
V sredo pa si bomo ogledali dokumentarni in igrani film, ki ga je pripravil sam Welles ob in po snemanju svojega. Othella. Zelo zanimiv in živ dokument, ki je bil prvič predvajan več kot 20 let potem, ko je bil že posnet material, je razdeljen na- tri dele. V prvem režiser in igralec Welles govori o svojem delu, v drugem ima predavanje na univerzi, v tretjem pa se razgovarja s svojimi igralci.
IL GRANDE TRASPORTO — »Veli transport« 1982. Veliki transport. Režija: Veljko Bulajič. Igrajo: Steve Railsback, Robert Vaughn, Helmut Berger, Dragomir Felba. Rai 2, -v četrtek, 22. avgusta, ob 20.30 in v petek, 23. avgusta, ob isti uri.
Ta veliki partizanski »kolossal«, ki je bil posnet za TV, se dogaja 1943. leta v Bosni. Sem. odpošlje jugoslovanski glavni štab veliko pošiljko o-rožja, živeža in mož iz 400 km oddaljene Vojvodine. Nemci skušajo seveda zaustaviti na vsak način veliki partizanski transport, ki mu načeluje sposobni in premeteni komandant Pavel Paroski. V mednarodnem in zelo pisanem »castu« igrajo seveda tudi domači igralci, med temi omenimo Dragano Varagič in Bato Živojinoviča.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15	Televideo
13.00	Poletni maraton Labodje jezero - balet
13.30	Dnevnik
13.45	Ho sposato una strega - film
15.00	športna sobota Moskva: Atletika
Las Lenas Mendoza: Smučanje
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja
18.25	L’impareggiabile dr. Snuggles -risanka
18.40	Trapper John - TV film
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Sotto le stelle - glasbena oddaja
21.50	Dn§vinik
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1 22.59 Crociera d’inverno - povest
23.20	Umetniki danes: Mario Mar-
cucci
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Dnevnik 2 - Lepa Italija
13.45	Cime tempestose - 1. nadah.
14.35	Poletni program
Victor e Maria - risanka Emilia e la bambola - risanka
Gianni e Pinotto - TV film
16.55	Obiettivo ragazze - film
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Samurai senza padrone - TV film
Meteo 2	- Vremenske	napovedi
19.45	Dnevnik	2 -	Poročila
20.20	Dnevnik	2 -	Šport
20.30	L’uomo	della	porta accanto	-
film
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.10	Koncert Oscarja Petersona
23.10	II brivido delhimprevisto - TV film
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo
14.55	Hazewinkl:' Kanuji
17.20	La strada della felicità - film Igrajo: Paulette Goddard; James Stewart, Henry Fonda
19.00	Dnevnik 3
19.25	Filmska 'kamera in spomini
19.40	Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.55	Geo - Antologija
20.30	Nocoj v gledališču:
Il signor Puntila e il suo servo Matti - B. Brechta
23.05	Dnevnik 3
23.30	Jazza club
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
12.50 Teletekst RTV Ljubljana 13.05 Poročila
13.10	F. Rudolf: Kuža laja mjav -lutkovna predstava
13.25	Beli ciganček, 4. del
13.55	Nepomembno in pomembno, 3. del nanizanke
14.10	Miti in legende: Tristan in I-zolda
14.25	Poletavček, 8. del
14.55	Moskva: Evropski pokal v a-tletiki
18.00	Dvorci v hrvaškem Zagorju 18.40 Boj za obstanek: Poslednji lov
- dod. serija
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Jesen Šajenov, film
22.25	Zrcalo tedna
22.45 Koncert Phillya Joela 23.35 Poročila
Koper
15.00	Film
16.30	Combat - TV film
17.30	Soko - TV film
18.00	Medved Voghi - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Moskva: Evropski pokal v a-tletiki
19.30	TV D Stičišče
20.25	Film
22.10	TV D Vsedanes
22.20	Možje RAF - TV film
23.10	Comgat - TV film
24.00	Film
Zagreb
13.30	Sedem TV dni
14.00	Narodna glasba .
14.30	Moskva: Finale evropskega a-tletskega pokala
18.00	Mali koncert 18.15 Poročila
18.20	TV koledar
18.30	Prisrčno vaši - dok. serija
19.30	Dnevnik
20.00	Osamljena volkulja - film 21.40 TV dnevnik
21.55 Za konec tedna: 25 let Mon-reuxa
23.25	Program plus: Renny Hill, Rumena laguna
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Ti amo ancora - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Ti ho sempre amato - film
15.30	Nel sole - film
17.30	Freebie and thè Bean - TV film
18.30	I confini delTuomo - dok.
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat TV film
20.30	II Buon Paese - kviz
23.00	Di pari passo con l’amore e la morte - film
RETEQUATTRO
9.00	La fontana di pietra - TV novela
9.40.La schiava Isaura - TV novela
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Amore dannato - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film
12.50	Giorno per giorno - TV film
13.20	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Chattannoga - ri-san]^a
16.10	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	I giorni di Brian - TV film
19.25	Giorno dopo giorno nadalj.
20.00	Amore dannato TV novela
20.30	Ho sentito il gufo gridare -film
22.20	Can can - film
00.40 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.30	10.000 camere da letto - film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sandford and Son - TV film
12.10	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
POSTAJE
14.00	Šport
16.00	Bim Bum Barn
Gary Coleman Show - risanka Piccole donne - risanka Fio la piccola Robinson - risanka
Cuore - risanka
18.00	Musica è
19.00	Be Bop e Lula - spektakel
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	I ragazzi del computer - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Manimal - TV film
23.30	Šport
00.15 Video estate ’85
TELEPADOVA
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	II generale non si arrende -film
18.00	Voltus 5 - risanka
18.30	Le nuove avventure di Pinocchio - risanka
19.00	Sam il ragazzo del West - risanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore , selvaggio - TV film
20.30	San Pasquale Baylonne protettore delle donne - film
22.15	Sesto senso - TV film
23.15	Bamaby Jones - TV film
TRIVENETA
• 9.00 Risanke
9.30	TV film
10.30	TV film
11.00	Un-soldato in cerca di gloria-film
14.45	TV film
16.00	Dokumentarec
16.30	TV film
20.45	II protettore - film
TELEFRIULI
16.00	Risanke
17.30	L’uomo e la città - TV film
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.30	Ballata selvaggia - film
22.30	Soldi ad ogni costo - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dob,ro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Kulturni dogodki; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Dvojčka Gad in Modras«. Drugi del. Napisala Zora Tavčar; 10.10 Kogojevi dnevi 1984: koncert na Kontradi v Kanalu. Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta vodi Stojan Kuret, harfistka Jasna Corrado - Merlak; 11.05 Melodični orkestri; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Na počitnice; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Za ta letni čas; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ena bolha me" grize; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica: Francis de Croisset in Maurice Leblane: »Arsčne Lupin«. Prevod in priredba: Majda Skrbinšek.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30-Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnttvnik; Pesem tedna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18:00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani -Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pike na i; 14.35 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Glasba in film; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 17.33 V dvoje je lepše; 18.00 Bili so popularni; 18.30 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val - jutranji program; 9.00 Zeleni val weekend; 10.15 La grande mela - 2. oddaja; 11.00 Glasbena oddaja z Omello Va-noni; 11.44 Magična svetilka; 12.26 Osebnosti: Coco Chanel; 13.20 Master; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.00 Old blue eyes: Frank Sinatra; 16.30 Doppiogioco; 18.30 Musicalmente; 19.20 Onda verde - mare; 19.23 Freer zer; 20.05 Kantavtorji; 21.03 Z kot zdravje; 22.27 Terra di miracoli - radij. priredba; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program.
RADIO 2
7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 RadiOdue predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 11.00 Long Playng Hit; 12.45 Hit Parade; 15.00 Radijska igra; 16.37 Tisoč in ena popevka; 17.32 Neposredno iz Lagune; 19.50 Prijetna glasba; 21.00 Simr. koncert; 22.40 Prijetna glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji;
11.30	Srečanja republik in pokrajin;
12.05	Na današnji dan; 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki ih odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16-00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.25 Obvestila ih zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; • 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00-23.00 Slovencem po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Od tod do polnoči.
Kljub gneči na goriških cestah je praznik minil skoraj brez nesreč
Veliko Goričanov se je odpeljalo v Karnijo
V Novi Gorici pričetek kulturnega poletja 85
Posebnost letošnjega velikega šmarna na Goriškem je bila, tako kakor drugod v deželi, izredna vročina. Živo srebro je v četrtek, tako kakor že dan prej in tako kakor tudi včeraj, krepko preseglo mejo tridesetih stopinj. Skratka: višek poletja in višek toplote. Statistiki so brž ugotovili, da takšnih vremenskih pogojev nismo imeli pravzaprav že nekaj deset let. Seveda je imelo vreme glavno besedo glede odločitev, kako preživeti praznični veliki šmaren, oziroma včerajšnji napol praznik. Prava gneča je bila seveda ob morju, kar se je poznalo po nepretrganih kolonah avtomobilov, ki so se v dopoldanskem času pomikale proti o-bali, zvečer pa v obratni smeri. Sicer pa kot pravijo tisti, ki so pri morju bili, tudi ob obali ni bilo prave osvežitve. Kakor za stavo je bilo pretežni del dneva povsem brez vetra. Posledica: kopalci so imeli mir pred večjimi in manjšimi jadrnicami in predvsem pred jadralnimi deskami, ki so v zadnjem času postale pravzaprav prava nadloga ob obali.
Veliko ljudi je za krajši enodnevni oddih izbralo bližnjo Karnijo, pa tudi kraje. v Sloveniji, še zlasti Trnovski gozd.
Veliki šmaren je na Goriškem v glavnem minil brez pomembnejših dogodkov, težjih prometnih nesreč, vlomov, tatvin ali drugih nasilnih de-
0 melioracijskih posegih na s kmetijskega vidika zanimivih območjih, o nekaterih organizacijskih in statutarnih vprašanjih, o {»krajinskem načrtu za kmetijstvo bo predvidoma govor na eni prihodnjih sej goriškega pokrajinskega sveta in to na osnovi vprašanja, ki so ga odboru naslovili komunistični svetovalci Poletto, Cipolloni in Blasutti. V pismu se predstavniki KPI sklicujejo na dejstvo, da je bil pred kakšnim mesecem, z ukazom predsednika deželnega odbora, imenovan novi komisar konzorcija za melioracijo območja Prevala. Komisar (Hadrijan Corsi) bo moral o-praviti, v smislu statuta ustanove, nekaj nujnih nalog: poskrbeti za registracijo na katastru vseh sprememb, ki so nastale vsled melioracijskih posegov, sklicati skupščino zemljiških lastnikov, ki naj bi nato poskrbela za izvolitev statutarnih organov. Vse te naloge, naj bi komisar opravil do konca leta 1990. Tako izhaja iz pisma, kjer pa so še druge ugotovitve, med drugimi tudi ta, da je bil statut odobren leta 1927 in da so se razmere od takrat bistveno spremenile, nekatere občine pa da-
janj. Najbrž so tokrat zalegla opozorila in priporočila o previdni vožnji, po drugi strani pa velja upoštevati tudi dejstvo, da smo na Goriškem nekako ob robu pomembnih prometnih tokov in da je bil, sicer zelo živahen promet, ki so ga zabeležili skoraj na vseh cestah, predvsem lokalnega značaja. K temu pa bi dodali še eno ugotovitev: k pozitivnemu obračunu je vsekakor pripomogla tudi obsežnejša akcija, ki so jo izvedli v sredo, to je na predpražnik, pripadniki državne policije, karabinjerskega korpusa in finančne straže. Šlo je za nekakšen preventivni ukrep pred samim praznikom. Na terenu je bilo od 8. do 13. ure skupaj 32 avtomobilskih obhodnic vse treh varnostnih organov. Ustavili in kontrolirali so 491 vozil, identificirali 644 oseb in seveda izrekli tudi nekaj mandatnih kazni za kršitve cestnega kodeksa, ugotovili pa so tudi nekaj kršilcev (5) določil glede prevoza blaga in finančnih storitev.
V beležnici pa se je, kljub temu da ni bilo na Goriškem pomembnejših nesreč ali drugih dogodkov, nabralo nekaj krajših vesti take ali drugačne vsebine, s področja nezgodne kronike velja omeniti nesrečo, ki se je pripetila že v sredo, nekaj pred 24. uro v Tržiču, 42-letnemu Antoniu Morettiju. Z avtomobilom je v Ul. Valentmis silovito trčil v vr-
neš ne obstajajo več, oziroma je bito njihovo področje priključeno Sloveniji. To sicer ne bi smelo ustvarjati posebnih težav, saj je znano, da se prav za obmejno področje pripravljajo pomembni načrti prav v kmetijstvu (skupna obramba pred točo). Ob upoštevanju vseh teh vprašanj je izdelava jasnega in stvarnega načrta razvoja kmetijstva na Goriškem slej bo prej nujna. Komunistični svetovalci zato vprašujejo, kdaj bo pokrajinski odbor omenjeni načrt, v katerem bi morali upoštevati tudi vpra-. éanje upravljanja Konzorcija za melioracijo Prevala, izdelal; kaj namerava pokrajina ukreniti, da bi bila komisarska uprava čimkrajša in končno kakšne predloge namerava odbor izdelati in dati v razpravo glede melioracij in urejanja kmetijskih površin. Komunisti vprašujejo tudi za stališče pokrajine in morebitne pobude za izvajanje deželnega zakona št. 44, ki ureja delovanje konzorcijev za melioracije zemljišč. Interpolanti opozarjajo ob, tem na specifičen primer Konzorcija za tržiško območje.
sto ob strani ceste parkiranih vozil. Ranjen ni bil nihče, pač pa je nastala velika gmotna škoda, saj je bilo ob trčenju poškodovanih kar šest avtomobilov. 14 dni se bo moral zdraviti 46-letni vespist Sergio Chi-rauttini iz Trsta. Ranil se je v četrtek, okrog polnoči, na državni cesti pri Gradišču, kjer je prišlo do trčenja s pando goriške registracije, ki jo je upravljal 23-letni Marco Dal Pont. Tatovi so se v sredo, proti večeru, oglasili v nekem stanovanju v Ul. Aulio Manlio v Tržiču in ukradli denar ter dragocenosti v , vrednosti nekaj milijonov lir. Podvig so izpeljali zelo predrzno: ko so bili stanovalci v hiši, le da so bili zamaknjeni v televizijski sprejemnik.
Velik obisk so v sredo, četrtek in tudi včeraj zabeležili na raznih vaških šagrah in tradicionalnih prireditvah. Tako je bilo dovolj obiskovalcev na razstavi ptic v Gradišču v četrtek dopoldne.
Tako kakor v drugih krajih Italije, so bile vse trgovine v Gorici zaprte tudi včeraj, razen zelo redkih to-bakarn. Mesto je kazalo, dokaj čudno podobo, pa čeprav so bili nekateri uradi odprti in so avtobusi vozili po običajnem redu. Drugače je bilo na drugi strani meje, kjer je bil v četrtek in tudi včeraj običajen delavnik.
Prejšnji teden smo objavili krajši članek o negodovanju Doberdobcev zaradi onesnaževanja Rondoline. Na travnik, ki je v neposredni bližini vasi, nasproti vojašnice, se namreč odtekajo odplake, kar povzroča, zlasti v poletnih mesecih neznosen smrad in tudi nevarnost okužbe.
V zvezi z zgoraj omenjenim člankom so nas občinski upravitelji seznanili da so do zdaj od vojaških oblasti že večkrat zahtevali rešitev vprašanja, bilo je veliko pismenih zahtev, občina pa je tudi drugače u-krepala.
Že aprila pred tremi leti je občina opozorila na s higienskega vidika nevaren odliv odplak, ki prosto odtekajo na travnik, v neposredni bližini ceste in naselja. Menda je takrat prihajalo do takega pojava zaradi nerednega praznjenja greznične jame. V odgovor na pismo občine je vojaška uprava sklenila, da bo vprašanje zadovoljivo rešeno in da se kaj takega no bo ponovilo. Očitno je ostalo vse samo pri besedah, kajti zatem je bilo še nekaj pismenih opozoril in prošenj s strani občine. Končno so se na občini odločili, da sami zamašijo cev, po kateri so pritekale odplake. Tudi taka rešitev ni bila uspešna in
Novogoriško kulturno poletje, ki se bo uradno začelo jutri popoldne ob 17. uri s promenadnim koncertom pihalnega orkestra iz Brd, se obeta zanimivo, raznoliko in za vse okuse. Skratka edinstvena kulturna pobuda sredi avgustovskega zatišja.
Sicer so s prireditvami . pričeli že včeraj zvečer, ko so postavili več razstav. V galeriji Meblo razstavlja Milovan Valič, izložba knjigarne ČGP je na voljo društva primorskih arhitektov, Jožica Kodermac in Emil Po-javnik sta pripravila likovno vitrino, v avli Kulturnega doma pa so razstavljene Gerličeve fotografije.
Jutri zvečer, po nastopu briške godbe na pihala, se bo predstavilo poulično gledališče Ane Monro iz Ljubljane, za otroke pa bodo pred Kulturnim domom pripravili glasbeni večer.
'Ljubitelji gledališča in literature bodo prišli na svoj račun naslednji teden. Poleg Uterarnega večera je napovedana predstava mladinskega gledališča PDG »Le po kom se je vrgel ta otrok?«. Iz Dobrovega pa bodo prišli osnovnošolski otroci in predstavih igrico Kresniček. Za ljubitelje filma bodo vrteli priznano delo Kdo neki tam poje.
Raznovrstne glasbe bo tudi dovolj. V okviru zborovske dejavnosti velja omeniti koncerta zbora iz Šempasa in komorne skupine iz Nove Gorice, pričakujejo pa tudi skupino iz Poljske. Za mlade bo nastopila koprska skupina Blue kabaret ter jazz band iz Bele krajine. V sklop kulturnega poletja spada tudi nastop domače plesne skupine ter glasbeno-plesni
niti np dokončna, ker je, kot kaže, vprašanje že spet na dnevnem redu. Te dni na občini pripravljajo novo pismo z odločno zahtevo — nekakšnim ultimatom — da vojaške oblasti to vprašanje dokončno rešijo, sicer bodo iz higienskih razlogov prisiljeni vojašnico zapreti.
V Gradišču danes konjska prireditev
Po operni in baletni predstavi Gradišče pripravlja drugo pomembno prireditev. Danes in jutri se bo namreč v parku v središču mesta odvijala konjska prireditev, na kateri bodo sodelovali najboljši tekmovalci iz Italije.
Pobuda, ki jo v Gradišču pripravljajo že nekaj let, je na prireditveni prostor vedno privabila veliko obiskovalcev tudi ker je pri nas takih prireditev zelo malo.
čestitke
Danes je dopolnila 11 let NATAŠA BIZAJ. Obilo sreče in uspeha ji voščijo mama in tata ter brat Mitja.
projekt. Naj povemo, da bo društvo primorskih arhitektov pripravilo Pr(> jekcijo Mesto ob meji ter okroglo mizo o uporabnosti prostora pr®® Kulturnim domom.
Pot od izvira do izliva Soče
Sinoči se je končal podvig treh ml*' dih iz Vileša, ki si v osmih dneh pr*" hodili okrog 140 km dolgo pot od iz' vira do izliva Soče. 24-letni Fabrizio Montanari, 31-letni Carlo Secolin i® 25-letni Paolo Cornar so startah v P®" tek, 9. t. m., pri izviru Soče. Ves čas so »bistro hči planin» spremljali bregovih, povsod tam, kjer se je }e dalo. Nekatera mesta, ki bi zahteval® preveč napora in preveč časa, so m0" rali kajpak obiti ter se umakniti vise na cesto ah v breg. To velja zlasl* za zgornji del Soče, medtem ko je bi' la hoja v spodnjem delu manj n®' poma.
Člani svojstvene ekspedicije so ime-li seveda s sabo vso potrebno opre' mo, od šotora, do hrane in zavojčk® z najnujnejšimi zdravih. Državnom6' jo so prestopili v sredo, na mejnei® prehodu pri Solkanu, včeraj pozno P0" poldne pa so, po predvidevanjih d0" segh ustje Soče.
Cesarjev praznik v Jasihu
V Jasihu pri Krminu bo danes b1 jutri tradicionalni praznik ob obletni' ci rojstva predzadnjega avstrijskeg® cesarja. 137. obletnico rojstva Fra®' ca Jožefa bodo počastili z nastope®1-godb, zborov, rekreacijskimi priredi' tvarni in seveda tako, kakor se z® praznik spodobi, z dobro založeni®® kioski. V gosteh bodo tokrat ime® godbo na pihala in zbor s Koroške' ga, jutri zjutraj pa je napovedan P®" hod na 28-kilometrski progi. Star1 bo ob 8.30.
• Goriški župan je izdal ukaz, ki Pr.e' poveduje vstop na osebna zemljišč® in tudi na poljske poti, ki niso odprl® javnemu prometu, osebam, ki nis® zato upravičene. Ukrep je v zvezi z zaščito poljskih pridelkov pred kraj0-
kino
Gorica
VITTORIA 18.00—22.00 »Prendi®® dapertutto.«. Prepovedan mlad®® pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Alba rossa«.
IS ova Gorica
SOČA 18.30—20.30 »Tuareg«
22.30 »Zakaj ne prideš v mojo P0" steljo« - nočni kino
SVOBODA Zaprto
DESKLE 19.00 »Psyco H.«
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, telef®0 72701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
All’orso bianco, Korzo Itaha 10, ^ lefon 84576.
Interpelacija KPI na pokrajini
Nujna je priprava načrta zvoja kmetijstva v pokrajini
Pojasnilo doberdobske občine glede onesnaževanja Rondoline
Marko Waltritsch
V
Pevma, Oslavje in Stmaver skozi stoletja	33.
Kljub temu pa so slovenski prebivalci ostah narodno zavedni. Ohranila se je slovenska osnovna šola v Pevmi, katere stavbo, ki je bila že iz let pred prvo svetovno vojno in ki je ponovno zrasla iz ruševin po prvi vojni, je goriška občinska uprava v zadnjem času temeljito obnovila. Opuščen pa je bil pouk v šolski stavbi v štmavru in otroci iz tega kraja obiskujejo že več let šolo v Pevmi. V času ko je potekala obnova šolskega poslopja v Pevmi so otroke te šole s šolskim avtobusom vozih v slovensko osnovno šolo na Livadi. V Pevmi je bila na prostoru nekdanje Fogarjeve gostilne zgrajena stavba otroškega vrtca, ki je bil najprej v upravi ustanove ONAIRC, sedaj pa je v državni upravi.
Več let po vojni je v prosvetni dvorani Pri Pekarjevih uspešno delovalo prosvetno društvo »Naš prapor«, ki je imelo pevski zbor, dramsko družino in ki je sprejemalo v goste tudi druge skupine. Potem pa je društvo za nekaj časa prenehalo z delom. Pred nekaj leti pa je ponovno oživelo in se razširilo tudi na športno dejavnost. Pred leti so na Borjaču na Oslavju pri-redih nekaj poletnih praznikov, ki so jih nazvah »Briški praznik«. V pevmski cerkvi, kjer so župniku Antonu Rutarju sledili župniki Marijan Komjanc, Stanko Premrl, pater Bruno A-bram in Vojko Makuc, -imajo tudi pevski zbor. V Pevmi obstaja tudi katoliško društvo »Jože Abram«. V Štmavru je takoj po vojni deloval mladinski pevski zbor, ki ga je vodil Franc Vendramin. Kasneje je vodstvo štmavrskega zbora prevzel prof. Gabrijel Devetak. V Štmavru je bil dolgo let za župnika Rafko Premrl, sedaj pa tamkajšnjo cerkev upravlja Anton Rustja. V Štmavru so obudili nekdanjo vaško navado praznika sv. Valentina sredi februarja. V Pevmi pa so nekajkrat priredih praznik vina in petja ob priliki praznika fame zavetnice sv. Ane.
V zadnjih letih deluje rajonski svet, ki, upoštevajoč sklep občinskega sveta v Gorici, nudi nekaj decentralizacije odročnim krajem v občini. To delo je sicer šele v povojih, zato še ni videti večjih rezultatov. Pevmanci si zelo prizadevajo dobiti športno igrišče (nogometno igrišče so že imeh takoj po vojni, ko je tu delovala uspešna nogometna ekipa), urediti oziroma razširiti pokopališče in še ■ marsikaj drugega. Po dolgem času je bilo obnovljeno pokopahšče v štmavru. Cesti na Oslavje in v Štmaver sta bih po vojni asfaltirani. V te vasi so speljah tudi vodovod, v Pevmo pa pred nekaj leti metanovod. Pred petimi leti so pred Pevmo, Oslavjem in štmavrom postavili tudi dvojezične cestne table, ki opozarjajo, da so tu kraji s slovenskim prebivalstvom. Rajonskemu svetu so doslej predsedovah Marijan Sošol, Joško Košič, Neda Dornik in Aleš Figelj.
Predlansko jesen se je tu mudil predsednik italijanske repu-bhke Sandro Pertini. Prišel je v kostnico na Oslavje, da bi počastil spomin italijanskih padlih v prvi svetovni vojni. Častitljivi predsednik se je kot mlad oficir boril v naših krajih med prvo vojno. Na Oslavju je bil deležen navdušenega sprejema domačinov.
Mladinski zbor iz štmavra je pod vodstvom Franca Vendramina pel na pevmskem pokopališču v čast padlim borcem 1. nov. 1950
Seveda bi bilo treba v teh krajih še marsikaj napravih-Svoje hiše so prebivalci teh treh krajev v zadnjem času zel modernizirah, nekateri so si zgradih nove. Medtem ko so Pre' bivaki Pevme zaposleni predvsem v goriških tovarnah in trge-vinah, kajti obdelovalno zemljo na nekdanjem Fogarjevem P°j postvu je Ente prodal kmetom, ki so prišli od drugod i® zgradih tudi svoje hiše, so si na Oslavju in v Štmavru v za®' njem desetletju kmetje uredih nove vinograde in, ker gre b®1' ško vino danes zelo dobro v prodajo, so se s trdim delom é0-spodarsko tudi precej opomogh, zgradih nove hiše in tudi n°ve kleti ter gospodarska poslopja.
Skratka, življenjski pogoji so danes v Pevmi, na OslaVJ in v Štmavru precej drugačni od tistih v prejšnjih obdobjih. 0 katerih je bil govor v tem zgodovinskem pregledu. Pog°J so seveda različni, velika večina prebvialstva pa se kljub asi
milacijskim težnjam zaveda svoje slovenske identitete.
* * *
Ta pregled zgodovine Pevme, Oslavja in Štmavra je stavljen ob priliki lanskega poimenovanja pevmske osnovne s°\ po Jožetu Abramu. Objavili smo ga sedaj v le malenkost predelani obliki za bralce Primorskega dnevnika. Avtor je z v uvodu napisal, da ne gre v tem primeru za celotno zgod0 vino teh krajev, saj je bilo treba marsikaj izpustiti. Dokume1j. tamega in tudi slikovnega gradiva se je nabralo toliko, da 0 bilo moč to zgodovino še bolj razširiti in to še prevdem z °z rom na nam bližnje čase.	..
Avtor je pri sestavi tega zgodovinskega pregleda uporab dotedaj objavljene spise nekaterih avtorjev. Največ pa je podatkov vzetih iz raznih arhivov, ki so bili doslej še delani. Zaradi tega je velika večina podatkov v tem spisu h® prvič objavljena.
Avtor je dobil po objavi spisa še marsikatero dopolnilo, Pr! pombo, dokument. Ker namerava v bodoče še razširiti to de naproša vse, ki so ta spis brali, da bi mu dostavili to kar ^ _ bilo moč še dodati temu kar je bilo objavljeno. Vabilo vel , tudi bralcem iz drugih slovenskih krajev na Goriškem. -A®1 namreč že zbira gradivo zato, da bi napisal podobne zg00" vinske preglede Podgore, Štandreža, Sovodenj in Doberdob0' Ti pregledi naj bi izšli v najkrajšem času.
KONEC
Društvo upokojencev na Goriškem združuje že okrog 500 naših ljudi
»Naš osnovni cilj je združiti vse Slovenske upokojence na Goriškem in nuditi priložnost, da se med se-~°j spoznajo in utrdijo prijateljstvo, ‘ato je naša skrb, da pripravljamo razne pobude, ki težijo vse k istemu ?lju: družabnosti.« Tako nam je v za-cetku pogovora povedal novi pred-Sednik Društva slovenskih upokojen-Cev za Goriško Miladin Čeme, ki je Zgovornost sprejel po majskem ob-Ctlem zboru. Pred njim je na čelu te 0rganizaeije stal Milan Pavlin.
Priložnost za pogovor smo izkori-potem ko smo v našem dnevni-,u večkrat objavljali obvestila dru-za razne izlete in družabna srenja. Radovednost nas je silila, da bi 'zvedel kaj več o skupini, ki je med !)aibolj množičnimi na Goriškem (500 pianov) in verjetno tudi med najbolj
delavnimi.
»Naše predsedstvo, ki šteje dvanajst c*anov, se redno sestaja dvakrat me-5jačno, včasih pa je sestankov še več. penim, da samo tako lahko sledimo 11 ugodimo željam članstva, ki podaja iz leta v leto številnejše. Naj-vpisanih je iz Gorice, Brd in So-Zdenj, dokaj pomanjkljivi pa smo na Krasu. Naše delo pa je usmerjeno Zložno v organizacijo izletov in raz-ph družabnih srečanj. V teh polet-/Jb mesecih smo izvedli nekaj zani-ekskurzij, na katere se je prijavilo veliko naših upokojencev, tako smo včasih imeli težave s pre-jjazi. Ob veliki noči smo obiskali Tol-?lrisko, potem smo občudovali lepote u°line Trente, pred kratkim pa smo ?? s tremi avtobusi odpeljali na Ve-■lko planino; za konec meseca načrtuje?10 izlet v Logarsko dolino. Izlet-ajško sezono pa bomo sklenili 7. sep-«mbra s križarjenjem po Dalmaciji. . c° se za trenutek povrnemo k dru-pVenemu delu, moram reči, da je bila
kaša
organizacija najprej podružnica
druženja upokojencerv na Tržaškem, aradi vedno večjega števila članka pa smo leta 1982 sklenili, da u-
stanovimo samostojno društvo, ki je Svoj sedež dobilo v Ulici Malta. Lani pa smo se preselili v lepe in primerne prostore v Križni ulici, kjer je tudi naša dejavnost zadobila na kakovosti. Uradi našega društva so odprti vsak četrtek zjutraj in dežurni je vedno na razpolago za vsemogoče informacije. Prostori pa nam dajejo možnost, da bomo v novi sezoni pričeli tudi z večerno dejavnostjo. V tem okviru nameravamo pripraviti šahovski tečaj in nekaj kulturnih večerov. Sicer imamo v okviru našega društva razvejano rekreacijsko dejavnost. Balinarski krožek je opravil nekaj uspelih nastopov, plavalna skupina se udeležuje raznih srečanj v Sloveniji, isto velja za smučarje. Najbolj številna pa je rekreacijska skupina, ki jo v telovadnici Kulturnega doma vodi Mija češčut. Ob, tem ne smem pozabiti na našo udeležbo na raznih pohodih in drugih manifestacijah športno-rekreacijskega značaja.
Prostori Kulturnega doma nam dajejo možnost za organizacijo množičnih prireditev, ki so doslej beležile velik uspeh. Gre za martinovanja, silvestrovanja in pustovanja. Zaradi vedno večjega povpraševanja pa so tudi prostori našega kulturnega hrama postali pretesni in poiskati bo treba rešitev, ki bo zadovoljila naše številno članstvo.«
»Že golo nizanje podatkov jasno po-
ve, kolikšen je obseg vaše dejavnosti. Kaj pa načrtujete za naprej?«
»Naš namen je nadaljevati na poli, ki smo jo ubrali pred tremi leti na ustanovnem občnem zboru in v luči cilja, ki sem ga uvodoma obrazlo-f:il. Ob vsem tem pa ne smemo porabiti na stike s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in zamejstvu. Logično je, da se največkrat srečujemo z vrstniki iz Trsta, Nove Gorice in Solkana, s katerimi smo tudi pobrateni. Listino o pobratenju smo podpisali tudi z upokojenci iz Trbovelj, s katerimi nas veže trdno prijateljstvo, htike pa imamo tudi z upokojenci iz Branika, Sežane, Domžal in Jesenic.
O naši dejavnosti velja povedati še, da imamo našo himno. Besedilo je prispevala goriška pesnica Ljubka Šorli, uglasbil pa jo je Tržačan Aleksander Vodopivec. Lani smo v Kulturnem domu razvili društveni prapor, ki ponazarja štiriperesno deteljico v narodnih barvah. Cvetica našega društva pa je svojevrstna voščilnica, ki jo ob rojstnem dnevu pošljemo slehernemu našemu članu.«
Ob tem. kar je Miladin Černe povedal, ni kaj posebej dodajati, razen želje, da bi društvo uspevalo tudi takrat, ko nas bodo sivi lasje opozarjali, da je čas, da se nekega četrtka tjutraj zglasimo v Križni ulici.
RUDI PAVŠIČ
Tudi zaradi objektivnih težav
Malo praznikov na prostem letos v slovenskih vaseh
V	teh počitniških dneh si vsaj zvečer zaželiš nekoliko prijetnega osvežila v prijateljski družbi. Zaradi tega zaideš v podeželsko gostilno, z upanjem, da ti bo gostilničarka prinesla krožnik pršuta, hladno vino in tudi breskve z vinom, ter da bo pihala prijetna sapica. Zaradi tega gremo zelo radi tudi na podeželske sagre, saj tam najdemo prijatelje, da se bomo z njimi pogovorili. Prijetno bo tudi ob poslušanju plesne glasbe ter igranju na tekmovanju v briškoli.
V	naših slovenskih krajih na Go riškem pa je letos manj šager kot v prejšnjih letih. Sicer jih je precej manj tudi v sosednih furlanskih krajih. Prireditelji se namreč pritožujejo, da se morajo čedalje bolj ukvarjati s fiskalnimi vprašanji, imeti na voljo dobro urejene knjige, zdravstvene dokumente za vse tiste, ki sodelujejo na sagri, urejena mora biti po predpisih vsa električna napeljava. To iz varnostnih razlogov. Vse to pa terja veliko stroškov in tudi
dodatno skrb v pripravah. Če potem pogledaš kaj si zaslužil se vprašaš ali se sploh izplača prirediti šagro.
sagre so vaška društva prirejala bodisi zaradi zabave in rekreacije kot tudi zato, da bi si pridobila denar za delo v zimski sezoni.
V slovenskih krajih na Goriškem smo imeli letos le malo takih praznikov: V Doberdobu jih ni več (nekoč so bili trije ali štirje), prav tako ni več v Dolu. Na Vrhu se ukvarjajo z gradnjo kulturno-športne-ga središča in šagro obljubljajo za prihodnje leto. V Štandrežu je bilo nekoč zelo živahno. Prav tako v Pevmi in na Oslavju. Sedaj vsega tega ni več. Praznike na prostem so imeli v Sovodnjah, v Rupi, na Peči in v Gabrjah, potem pa v Štever-janu in pozimi v Štmavru. Kaj pa drugje? Bo še kaj dodatnega, morda sedaj nepredvidenega do konca poletja?
Se naše navade spreminjajo ?
Skokovit porast porabe piva in drugih osvežilnih pijač
Smo sredi koledarskega poletja, kar se laže tudi po zelo visokih temperaturah. Pravzaprav smo te dni zabeležili celo letošnji in dolgoletni rekord. Vremenoslovci sicer napovedujejo lepo vreme do konca meseca, čeprav, tako zatrjujejo, hujše vročine ne bo več. V tem poletnem času, ko je večina izmed nas na dopustu, pa so tudi taki, ki imajo več dela, kot običajno. Med te spada tudi Vojko Nardin, trgovec s pijačami iz Štan-dreža, ki je zaposlen od jutra do večera, da bi čimhitreje zadovoljil naročila klientov. Ko smo ga obiskali, nam je povedal, da se s tem poslom ukvarja že dobrih dvajset let. Spočetka, tako pravi, je prodajal le pivo in kasneje je dobil zastopništvo tudi za druge pijače, tako da je danes skladišče bogato založeno z raznovrstnimi sadnimi sokovi, vinom in žganimi pijačami. Posebej nas je zanimalo, kako je s prodajo v poletnih mesecih, oziroma kakšne so navade Goričanov glede izbire pijač.
»Prvo, kar velja povedati, je, da je tudi pri nas skokovito narasla potrošnja piva in smo postali zanimivo tržišče za številne proizvajalce te pijače, posebno za Nemce. Temu je veliko prispevala reklama, ki ji dnevno sledimo po radiju in televiziji in v raznih časopisih. Tudi cena piva je konkurenčna v primerjavi z drugimi pijačami, zaradi česar se tudi pri nas uveljavlja navada, da pri obedu vrček piva zamenja kozarec vina. Druga zanimiva ugotovitev, je povečana prodaja piva tudi v zimskih mesecih.
Za naš posel je poletje čas, ko se proda največ mineralne vode. Dejstvo je, da vedno manj ljudi pije navadno vodo in to velja še posebej za otroke, ki se odžejajo le z raznimi oranžadami, coca-colo in mineralno vodo. Največje povpraševanje po teh pijačah beležimo julija in avgusta, ko je treba delati na vse štiri, da se zadovoljijo odjemalci.« Brez dvoma bi bilo zanimivo izračunati, kolikšen je odstotek družinskega proračuna, Id se v poletnih mesecih nameni za nakup raznih pijač, sladoledov in drugih osvežilnih dobrot. Spričo cen in večkrat čezmerni uporabi bo strošek prav gotovo visok.
Ko govorimo o sladoledu, je treba povedati, da se je tudi v Gorici povečalo število lokalov, kjer so namestili hladilnike za njegovo prodajo in kot kaže, posel dobro uspeva. Dovolj je, da se v večernih urah sprehodimo po Korzu, kjer bomo o-pazili vse lokale, ki ponujajo sladoled, nabito polne in s težavo bomo dobili prazno mizo. Tudi prodaja konfekcijskega sladoleda se je povečala in ga danes prodajajo že v vsaki trgovini z jestvinami.
Višji življenjski standard in vloga reklame sta spremenila tudi navade Goričanov, ki v vedno večjem številu podlegajo raznim reklamnim na-
svetom. Škoda le, da vrč pava ponavadi popijemo sami in ne v družbi prikupne plavolaske, (pr)
Na sliki Vojko Nardin v svojem skladišču v Štandrežu.
prispevki
Za. goriški Zeleni križ so prispevali: družina Tess 50 tisoč lir. Luigi in Carla Nanut 100 tisoč lir, družina Sgualdino 30 tisoč lir, družina Brilli 30 tisoč lir, Silverio Santi 20 tisoč lir, Bruna in Lella 50 tisoč lir, NN 50 tisoč lir, družina Giorgini 50 tisoč lir, Antonio Vecchia 100 tisoč lir, mati Luigija Melisa 20 tisoč lir, Giordano De Colle in Nino Pittana 50 tisoč lir, Anna Bertoli in sin 100 tisoč lir, Mariella, Giorgio in Raffaella Collavini 30 tisoč lir, stanovalci iz Ul. Faiti 7 55 tisoč lir, družina Tacchino 20 tisoč lir, Marta, Giorgio in Vittorio Vidoni 50 tisoč lir, družina Cadile 20 tisoč lir, družina Bumbaca 20 tisoč lir, družina Tub aro 150 tisoč lir, družina Susmel 30 tisoč lir.
Sindikat CISL v novih prostorih
Pri sindikalni zvezi CISL in patronatu IN AS so se odločili za preselitev uradov. Sprememba sicer ni velika, kajti poslovali bodo še zmeraj v istem poslopju (UL Roma 20), vendar le v drugem nadstropju. Sprememba velja že od ponedeljka, 19. t.m.
• Sekcija združenja alpincev iz Loč-nika bo tudi letos pripravila skupinski izlet in družabnost za člane ter prijatelje. Izlet bo 25. avgusta in sicer v Forni di Sotto.
Videmčanka Michela Nazzi najlepša
pravila naslov lepotice treh Benečij.
Zmagovalka, ki je dokončala tehnično šolo, se bo konec meseca udeležila v kraju Salsomaggiore tekmovanja, ki bo določilo, kdo je najlepše dekle v Italiji. Lani je Tržačanki-Su-sanni Huchstep, ki je zmagala v Gra-dežu, uspel velik podvig in postala miss Italija. Z Michelo Nazzi pa bosta na finalno tekmovanje odpotovali še dve mladi tekmovalki, ki sta zmagali naslov »miss cinema« in »miss gambissime«. To sta 16-letna dijakinja Marina Zampderi iz Tržiča ter
Rjavolasa, modre oči, 175 cm viši-20 let. To so osnovni podatki Vi-na anke Michele Nazzi (vidimo jo j sUki v večerni obleki), ki je naj-(J)Sc; dekle v Furlaniji - Julijski sJaJini za leto 1985. Izvolili so jo v g 600 zvečer na tekmovanju, ki so t Pripravili v parku Avtonomne le-S^čarske ustanove v Gradežu. Med c tekmovalkami se je posebna o-h c^valna komisija, ki so jo sestav-V}j . kolegi nekaterih časopisov, re-Vj.10 televizije, odločila za prikupno aerhčanko, ki je že lani za las za-
15-letna Tiziana Baroni iz Trsta.
Letošnje tekmovanje, ki je na prireditveni prostor privabilo zares veliko občinstva, ki jè imelo možnost tudi, da se pošteno nasmeje ob nastopu priznanih televizijskih humoristov Gi-gija, Andree, Gaspareja in Zuzzurra, je že dvajseto po vrsti. Če pomishmo na prva tekmovanja v Gradežu, moramo ugotoviti, da so se stvari precej spremenile. Predvsem v starosti tekmovalk, ki danes niha od 15. do 18. leta, medtem ko je bila takrat srednja starost tekmovalk približno 25 let.
Občinstvo takratnih tekmovanj se je moralo »zadovoljiti« z defilejem deklet v večernih oblekah, danes pa so defileji naših tekmovalk kar se da drzni, kakor smo se lahko prepričali tudi v sredo zvečer. Organizator večera Spartaco Vidon je povedal, da se je za letošnje finalno tekmovanje prijavilo več kot dva tisoč deklet iz raznih krajev dežele. Kvalifikacijska tekmovanja, če jih lahko tako imenujemo, so se odvijala pretežno v raznih diskotekah in podobnih zabaviščnih prostorih za mlade. Najlepše in
recimo tudi najbolj srečne pa so prišle do finala, kjer so tudi tokrat prednjačile Tržačanke, saj jih je bila skoraj tretjina. Tokrat pa so za najlepšo dekle izbrali Videmčanko, potem ko je zadnja tri leta krona lepotice ostala na glavi tržaške tekmovalke.
Tekmovanje za lepotico je mimo. Zmagovalko čaka še finalno srečanje ter udeležba na številnih zabavnih večerih, nam pa le prijeten spomin sredi zares soparnega avgustovskega večera, (pr)
Atletika: danes in jutri v Moskvi finale evropskega pokala skupine A
V obeh konkurencah srdit boj med NDR in SZ
MOSKVA — Stadion Lenin v Moskvi bo danes in jutri prizorišče letošnjega velikega atletskega tekmovanja — finala evropskega pokala skupine A v moški in ženski konkurenci.
Osem reprezentanc - finalistk bo torej na startu v obeh konkurencah, čeprav je na dlani, da bo tudi tokrat boj osredotočen med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Za Sovjete bo to edinstvena priložnost, da pred svojim občinstvom ukine premoč Vzhodnih Nemcev, ki so od leta 1973 vselej zmagali na EP. Osrednja figura sovjetske reprezentance bo seveda svetovni rekorder v skoku s palico Sergij Bubka, ki je kot prvi premagal magično mejo 6 m. Ob njem velja slediti še metalcu kladiva Tammu, za-prekašu Vasiljevu, skakalcu v višino Paklinu, ki ga je selektor Ter Ova-nesjan izbral zaradi njegove izkušenosti in tako pustil med rezervami svetovnega rekorderja Povamicina.
Vzhodni Nemci imajo zelo homoge-
no postavo, v kateri izstopajo sred-njeprogaš Schonlebe ter metalci: Zaradi poškodb je italijanska reprezentanca dokaj okrnjena. Glavna aduta »azzurrov« sta Andrei (krogla) in Cova, ki bo imel v Vzhodnem Nemcu Schildauerju svojega največjega tekmeca. Andrei pa bo imel vrsto zelo
Danes
14.30: svečano odprtje; 15.00 : 400 m zapreke (ženske); 15.00: disk (ženske); 15.05: višina (moški); 17.15: 400 m zapreke (moški); 15.20: krogla (moški); 15.30: 100 m (ženske); 15.40: 100 m (ženske); 15.40: daljina (moški); 15.50 : 800 m (ženske); 16.00: 1.500 m (moški); 16.00: kopje (moški); 16.15: 400 m (ženske); 16.25: 400 m (moški); 16.35: 3.000 m (ženske); 17.00: 10.000 m (moški); 17.10: kopje (moški); 17.45: štafeta 4x100 m (ženske); 17.55: štafeta 4x100 m (moški).
Jutri
12.00: kladivo; 14.00: palica; 14.30: disk (moški); 14.40: troskok; 15.00: 110 m ovire; 15.00: višina (ženske);
neugodnih nasprotnikov, kot so: Be-yer (NDR), Smimov (SZ) in Machu-ra (ČSSR).
Italijani pa si nadejajo, da bi osvojili vsaj šesto mesto.
V ženski konkurenci bodo Vzhodne Nemke poskušale osvojiti svojo osmo zaporedno zmago, čeprav so se Sov-
15.10	: 800 m (moški); 15.20: 1.500 m (ženske); 15.30:	krogla (ženske);
15.35: 3.000 m zapreke; 15.50: 100 m ovire; 16.00: 200 m (ženske); 16.00: daljina (ženske); 16.10 : 200 m (moški); 16.20: 10.000 m (ženske); 17.00:
5.000	m (moški): 17.20: štafeta 4x400 m (ženske); 17.30: štafeta 4x400 m (moški); 17.40: svečani zaključek prireditve.
Moskva '85 po TV
ITALIJANSKA TV. Prvi spored. Danes: od 15.00 do 18.00. Jutri: od
14.50	do 18.05. LJUBLJANSKA TV: prvi spored. Danes: od 14.55 do 18.00. Jutri: od 14.55 do 18.00. KOPRSKA TV. Danes: od 19.00 (posnetek). Jutri: 20.45 (posnetek).
jetinje, z Bikovo na čelu temeljito pripravile za to EP. NDR pa ima tako močno sestavo (Gòhr, Dreschler, Koch, Felke itd.), da bo Sovjetinjam zelo trda predla.
V konkurenci bodo tudi Italijanke, ki računajo predvsem na veteranko Simeonijevo in Masullovo. Zasedba v Moskvi pa bo tako kakovostna, da le čudež bi omogočil, da bi Italijanke osvojile kaj več kot osmo mesto.
Italija bo v Moskvi nastopila z naslednjo postavo.
MOŠKI — 100 m: Vullo; 200 m: Si-mionato; 400 m: Pavoni; 800 m: Bar-sotti; 1.500 m: Mei; 5.000 m: Cova (Mei); 10.000 m: Cova; 3.000 m zapreke: Panetta; 110 m ovire: Fontecchio; 400 m zapreke: Rudi; višina: Palomba; palica: Barella; daljina: Evangelisti; troskok: Badinelli; krogla: Andrei; disk: Bucci; kladivo: Bianchini; kopje: Michidon.
ŽENSKE — 100 in 200 m: Masullo; 400 m: Rossi; 800 in 1.500 m: Possa-mai; 3.000 m: Brunet; 10.000 m: Fogli; 100 m ovire: Bellutti; 400 m zapreke: Cirulli; višina: Simeoni; daljina: Capriotti; krogla: Milanese; disk: Marcilo; kopje: Vidotti.
V PONEDELJEK V REPNU
Vsi jadranovci
na pripravah
Marko Ban, tudi letos glavni adnl Jadranove peterke
Še dva dni počitnic in Jadranovi košarkarji bodo začeli s priprava®1 za novo sezono. Letos jih čaka z®0 težka preizkušnja: nastop v drugo11' gaškem italijanskem prvenstvu.
Vodstvo Jadrana je doseglo že Pre(1 pripravami sporazum z vsemi košarkarji, ki so tudi lani igrali za nas» združeno ekipo, tako da bo imel trener Andrej žagar v ponedeljek v ReP' nu na razpolago vse igralce.
Današnji in jutrišnji spored evropskega pokala
Smučanje: prva tekma za SP
Švicarji že v formi
Nogomet: medcelinski superpokal v Ceseni
Penarolu prvo, Interju tretje mesto
LAS LENAS — Švicarji so na prvi tekmi letošnjega svetovnega smučarskega pokala, smuku v Las Le-nasu v Argentini, odlično začeli, saj imajo med prvo deseterico štiri svoje tekmovalce. Zmagal je Alpiger, na drugo mesto pa se je uvrstil A-meričan Lewis, ki je v Barmiu osvojil bronasto odličje, tretji pa je bil Avstrijec Hoeflehner. Italijanom včeraj ni šlo od rok, Mair, ki je bil najboljši, je pristal šele na 28. mestu. Največji presenečenji sta pripravila Francoz Piccard (5.) in pa Zahodni Nemec Wasmaier (6.).
Tudi včeraj je organizatorjem precej nagajalo vreme. Potem ko so tekmo zaradi močnega vetra v četrtek morali sploh odpovedati, so včeraj start morali odložiti za eno uro in ga s 3410 m prenesti niže, na 3330 m. Tako je bila višinska razlika še
skromnejša, saj je bil cilj na 3027 m.
VRSTNI RED: 1. Alpiger (Švi.) 1’47”74; 2. Lewis (ZDA) 1’47”78; 3. Hoeflehner (Av.) 1’47”97; 4. Muellcr (Švi.) 1’48”17; 5. Piccard (Fr.) minuta 48”56;	6. Waismaier (ZRN)
r48"70; 7. Wimsberger (Av.) 1’48”79; 8. Kemen (Švi.) r48”93; 9. Zur-briggen (Švi.) 1’49”05; 10. Girardelli (Luks.) 1’49”43; 28 Mair 1’50”36; 39. Sbardellotto 1’51”15;	40. Ghidoni
1’51”21; 52. Cornaz 1’51”28; 44. Ce-rutti 1’51”44; 50. Piantanida r51”76; 52. CigoUa (vsi It.) 1’51”90; 69. Strel; 73. Čižman; 74. Žan; 75. Robič (vsi Jug.)
LESTVICA ZA SP: 1. Alpinger 25; 2. Lewis 20; 3. Hoeflehner 15; 4. Miiller 12; 5. Piccard 11; 6. Was-meier 10; 7. Wimsberger 9; 8. Ker-nen 8; 9. Zurbriggen 7; 10. Girardelli 6.
CESENA — Urugvajsko moštvo Pe-narola iz Montevidea je zasluženo osvojilo prvo mesto na turnirju za medcelinski superpokal, ki je bil v Ceseni.
Urugvajci so namreč v velikem finalu za prvo mesto zanesljivo premagali argentinsko moštvo Indepen-dienteja s 3:1 (1:1). Vse je kazalo, da bodo Argentinci ugnali svoje že tradicionalne tekmece V uvodnem delu srečanja so bili namreč boljši od Urugvajcev in tudi zamudili nekaj ugodnih priložnosti. Nogometaši Penarola pa so tudi v tem delu srečanja pokazali, da so v obrambi več kot solidni, v protinapadu pa izredno nevarni. In tako so tudi prvi povedli z Oddinejem v 27. min., sicer po grobi napaki vratarja Indepen-dienteja Goyena. Argentinski nogometaši so se še z večjo vnemo vrgli
v napad in zasluženo izenačili z e-najstmetrovko, ki jo je v 43. min. uspešno izvedel Marangoni, gotovo eden najboljših na igrišču.
V drugem polčasu so bili Urugvajci boljši, dosegli so še dva zadetka s Silvo v 76. min. in Oddinejem v 72. min. ter zasluženo osvojili zmago ter prestižno trofejo v vrednosti kar 40 milijonov lir.
Po dokaj živahnem srečanju pa je v malem finalu milanski Inter zasluženo odpravil brazilsko moštvo Santosa s 3:2 (2:1). Interjevi nogometaši so v tem srečanju pokazali lep napredek. Brazilsko mrežo je načel Altobelli v 16. min., ki je prisebno izkoristil lep predložek razigranega Rummeniggeja. Santos pa je izenačil že 15 minut pozneje z Umbertom. Le dve minuti kasneje pa
je Altobelli zopet povedel v vodstvo milansko moštvo.
Tudi v drugem polčasu so i®®? Inter j evi nogometaši očitno prem®;-Zamudili so tudi nekaj ugodnih Pf1' ložnostih za gol in šele v 71. m'® dosegli tretji zadetek z B. Baresije® na Rummeniggejev »assiste. .
Brazilci so deset minut poenej6 dosegli drugi zadetek, a več m50 zmogli.	,
KONČNI VRSTNI RED: 1. Penar® (Urugvaj); 2. Independiente (Argentina); 3. Inter (Italija); 4. Santo5 (Brazilija).
Napol! —■' Twente
NEAPELJ — Kljub odlični Maradone ni uspelo premagati nizozemskega prvoligaša Twenteja. Srečanje se je namreč končalo brez za detkov.
Šah ni boks
MOSKVA — V Moskvi je že vse pripravljeno za novi obračun med svetovnim šahovskim prvakom Karpovom in izzivalcem Kasparovom. Štiriindvajset partij bosta odigrala v dvorani Čajkovski, kjer je bil tudi dvoboj med Botvinnikom in Bron-sterinom, ki je včeraj tudi prvič komentiral prekinitev prvega dvoboja med Karpovom in Kasparovom, ki je sprožila toliko polemik in nasprotujočih si mnenj. Dejal je, da je bila to po njegovem mnenju hrabra in pravilna odločitev, saj šah ni boks, ker takratni maratonski dvoboj nj prinesel posebnega zadovoljstva ljubiteljem lepe šahovske igre.
Lah dvanajsti
ROTTERDAM — V Rotterdamu je bil včeraj prvi dan tekmovanja za svetovni pokal v dresurnem jahanju. V Grand prixu, kvalifikaciji za jutrišnji prosti program, ki prinaša točke svetovnega pokala, je bil Jugoslovan Alojz Lah z Maestosom Monteauro dvanajsti in se je uvrstil v finalni del.
Poskusne vožnje v Zeltivegu
Prost in Lauda odlična
ZELTWEG — Prost in Lauda sta že med včerajšnjimi prvimi uradnimi poskusnimi vožnjami za jutrišnjo avtomobilsko dirko za VN Avstrije v formuli ena dokazala, da sta s svojima melamoma glavna kandidata za končno zmago. Zlasti hiter je bil Prost, ki je tudi postavil neuradni rekord proge (250,219 km na uro).
Takoj za njima sta obe Williams z Rosbergom in Manselom. Tudi onadva, kot vsi ostali, sta imela težave zlasti s stabilnostjo. Slabo se je godilo tudi Ferrarijevima pilotoma. Šved Johansson si je kljub vsemu izboril 11. najboljši čas, medtem ko je Albereto pristal šele na 19. mestu. Imel pa je zvrhano mero smole: že zjutraj mu je odpovedal prvi motor, popoldne pa še dva. Omeniti velja še, da je Warwick zletel s cestišča, pri čemer je precej poškodoval svoj renault.
VRSTNI RED
1. Prost (Fr.) melaren 1’25’’490; 2. Lauda (Av.) melaren 1’26”250; 3. Rosberg (Fin.) Williams honda minuta 26”333 ; 4 Mansel (VB) Williams honda 1’26”453; 5 Piquet (Braz.) brabham BMW 1'26”568 ; 5. Fabi (It.) toleman hart 1’26”664 ; 7. De Angelis (It.) lotus renault r26”799 ; 8. Tam-bay (Fr.) renault elf 1’27”722 ; 9. Surer (Švi.) brabham BMW minuta 27”954; 10. Senna (Braz.) lotus renault 1’28”123; 11. Johansson (Šve.) ferrari 1’28” 134; 12. Berger (Av.) arrows BMW 1’28”617; 13. Boutsen (Bel.) arrows BMW 1’28”617; 14. De Cesaris (It.) ligier 1’28”666; 15. Ghin-zani (It.) toleman hart r28”894; 16. Cheever (ZDA) alfa romeo 1’29”031; 17. Laffite (Fr.) ligier 1’29”181; 18. Patrese (It.) alfa romeo r29”485; 19. Albereto (It.) ferrari r29’'774 ; 20. Warwick (VB) renault elf 1’30”602.
Nogomet: danes v prijateljski tekmi
TRIESTINA V CONEGLIANU
Za veliki šmaren so na bazoviškem igrišču odigrali prijateljsko srečanje med člansko in mladinsko postavo Triestine, ki bo predstavljala tržaški klub v prvenstvu »Primavera«. Končni izid srečanja je bil 2:1 v korist članskega moštva. Zadetke sta dosegla Orlando (dvakrat) in Bajič. Interno prijateljsko tekmo so priredili predvsem zato, da si trener Ferrari ogleda nekatere posameznike mladinske ekipe, ki bi jih po potrebi lahko vključil v člansko postavo. Naj še pristavimo, da so seniorji nastopili z dvema ločenima ekipama, od katerih je vsaka odigrala le en polčas.
Triestina bo drevi v Ccneglianu odigrala prijateljsko srečanje z domačo ekipo, ki tekmuje v meddeželnem prvenstvu. Srečanje se bo pričelo ob 20.45 in bo zadnji preizkus moštva pred uradnim srečanjem za
kratke vesti - kratke vesti
Zaključene prijave za Ol
ŽENEVA — Mednarodni olimpijski odbor je zaključil s prijavami za organizacijo olimpijskih iger leta 1992. Za poletne igre so se prijavili Amsterdam, Barcelona, Beograd, Birmingham, Brisbane, Delhi in Pariz, za zimske pa Albertville, Anchorage, Cortina d’Ampezzo, Borchtesgaden, Fa-lun, Lillehammer in Sofija. Odločitev o organizatorju 01 bodo sprejeli konec oktobra prihodnjega leta.
Pavlič zmagal
na Monte Pratu
VIDEM —• Na kolesarski amaterski dirki na kronometer Forgaria -Monte Prat je zmagal Jugoslovan Jure Pavlič, ki je 9,700 km dolgo progo z višinsko razliko 500 m prevozil v 20’49”. Pri tem je Pavlič izboljšal rekord proge, ki ga je s časom 20’57” postavil leta 1983 Ita-
lijan Condolo. Za Pavličem sta se uvrstila Gianni Faresin (22T0”) in Luigi Furlan, bivši italijanski amaterski prvak (22’12”).
Lemond še v vodstvu
BOULDER (ZDA) — Na 12. etapi kolesarske dirke po ZDA je zmagal domačin Shapiro, njegov rojak Lemond pa je še vedno v vodstvu pred rojakom Hampstenom (po 1’55”) in samim Shapirom (po 3’45”) ter Pier-ceom (ZDA - po 7’28”). Na 5. mestu je Francoz Pensee (po 7’44”), Hi-nault pa je deveti (po 11’16”).
Italija in Švedska v finalu
GERONA (Španija) — V finalu mia dinskega ženskega evropskega teniškega pokala se bosta pomerih Italija in Švedska. Prva je s 4:1 premagala Češkoslovaško, druga pa s 5:0 Jugoslavijo.
Košarka: na predprvenstvenih pripravah
Mladi borovci v Idrijo
Skupina mladih Borovih košarkarjev boi 21. t.m. odšla na pred prvenstvene priprave v Idrijo. Mladi borovci bodo ostali v slovenskem mestecu devet dni, v katerih bodo va dili dvakrat do trikrat dnevno, poleg tega pa odigrali še nekaj prijateljskih srečanj z vrstniki domačega kluba Iskra in z mladinskimi ekipami Cervignana, ki se bodo prav tako mudili na pripravah v Idriji.
Pod vodstvom trenerjev Luke Furlana, Borisa Vascotta in Ivana Žerjala se bodo priprav udeležile Borove ekipe »propaganda« (letnik 1973), dečkov (1972) in naraščajnikov (1971).
Treningi bodo obsegali splošno in specialno telesno pripravo ter osnove individualne tehnike in taktike.
Med svojim devetdnevnim bivanjem v Idriji bodo naši mladi tekmovalci nameščeni v novem idrijskem dijaškem domu, za treninge pa bodo imeli na voljo atletsko stezo nogometnega stadiona, odkrito košarkarsko igrišče in idrijsko telovadnico. Možnost razpolaganja z objekti je našim predstavnikom omogočilo vodstvo idrijskega košarkarskega kluba Iskra, s katerim je Bor vzpostavil prijateljske stike in vzajemno sodelovanje (za take in podobne pobude) pred dvema letoma.
Tisti Borovi košarkarji, ki še niso potrdili svoje udeležbe na pripravah, naj to storijo neposredno pri trenerju Luki Furlanu, tel. 734-344, vsak dan od 12.30 do 13.30, ki jim bo obenem tudi posredoval vse potrebne in dodatne informacije.
italijanski pokal, ki ga bo tr/ašk1 drugoligaš odigral v sredo, 21. t.n®: na stadionu Grezar, proti enajsteri Riminija.
Videmski prvoligaš Udinese Jc..m dokaj slabi tekmi in s precejšni® naprezanjem premagala moštvo . cenze z izidom 2:1. Viniciova ek'R je sicer nastopila brez poškodovan Barbadilla in Chierica, navzoči so prav gotovo pričakovah kakovo5 nejšo nogometno predstavo. Za b
nese je dosegel dva gola Carneva ^ Vicenza pa je svoj zadetek dosog.^
zaradi avtogola videmskega —. -e ca Baronija. Pavel Gregorič, M letos prestopil k Udineseju, ni na igrišče.
Falcao pri Flamengu?
RIO DE JANEIRO — Brazilsko n® gometno društvo Flamengo si li, da bi najelo bivšega asa ^a0 Falcaa. Nogometno društvo b Paulo ni uspelo zbrati dovolj ekono ^ skih sredstev za najem Falcaa tako je sedaj bivši nogometaš Ro prost pri izbiri novega društva.
Layner podlegel poškodba®
FRANCORCHAMPS (Belgija)
Na 3. kronometrirani preizkušnji .j ume motociklistične dirke v Re((L. se je smrtno ponesrečil zahodno®1 ški pilot Harald Layher (suzuki)-nekem ovinku se je zadel z Bn cem Rolandom Brownom (suzuki), pa se je le lažje poškodoval.
Hud padec Tedeschija
ANCONA — Zdravstveno stanje, 2 letnega Pierangela Tedeschija, ki padel na dirki v motokrosu v E-sa i„ toglii (Macerata) je še vedno ^ hudo. Tedeschi je namreč dobil udarcev v glavo.
Ljubek in Nišovič v
Jugoslovanska kanuista Ljubek. Nišovič sta se na svetovnem Prv stvu na mirnih vodah uvrstila v naie tudi v kanuju dvokleku.

I
I
I
Novo priznanje za naše društvo TPK Sirena
L Bogateč na državnem prvenstvu
Drevi ob 18.30 bo v prostorih trži-peSa jadralnega kluba Oscar Cosu-lch predstavitev in otvoritev jadralca državnega prvenstva v razredu ki bo od 17. do 24. avgusta v C>ču v organizaciji omenjenega jahalnega klub,a.
Državnega prvenstva se bo udeležil hdi jadralec Tržaškega pomorskega ‘'riba Sirena Lorenzo Bogateč.
Lorcmzo Bogateč se je pravkar vrnil z evropskega mladinskega prvenstva v razredu finn, ki se je od 5. do 13. aygusta odvijal v Barceloni, v Špa-hji- Na evropskem jadralnem prven-bi moral Lorenzo Bogateč nastopi z novo jadrnico, ki mu jo je na-asc zgradilo podjetje Nautivela iz rilana. Zaradi zamud in težav pri reditvi novega plovila je Lorenzo
Lorenzo Bogateč (Sirena)
Bogateč v Barceloni jadral z jadrnico, ki mu jo je dala na razpolago teden dni pred odhodom v Španijo italijanska jadralna zveza FIV.
Od pet do šest metrov dolgi valovi so precej otežkočali plovbo mlademu Lorenzu, ki takih morskih pogojev ni vajen. Nova jadrnica, na katero je imel premalo časa, da bi se ji prilagodil in dodobra »spoznal« ter nenavadni vremenski pogoji, so botrovali, da njegov uspeh ni bil med najboljšimi. Na končni lestvici je osvojil 22. mesto v konkurenci približno 40 posadk.
Že dejstvo pa, da se je jadralec TPK Sirena udeležil evropskega jadralnega prvenstva, je že samo po sebi velik uspeh. (A. D.)
Nogomet: za prvenstvene nastope v 2. in 3. AL
Več naših ekip bo začelo priprave pod vodstvom novih trenerjev
Posnetek z lanskega derbija 2. AL Zarja - Vesna
Jud, za nogometaše amaterje se Jutrii oddih končuje. Na vrata že
Ha
?v°.
nova nogometna sezona. Prven-ki nas od bliže zanima, je ne-
ornno 2. A liga, kjer igrata naši u enajsterici, to je Vesna in Zarja. J- AL se bo začela 22. septembra, Jen dni kasneje ali 6. obrobra pa t start 3. A lige (to mora potrditi ■j, deželni odbor nogometne zveze), let v tem prvenstvu bomo imeli kar 8 naših ekip, Lete so:
: e§. Gaja, Kras, Primorec, Primor-rL lrLa Tržaškem). Juventina, Mla-y >n Sovodnje (na Goriškem).
J glavnem bodo naše ekipe začele s jjfavami že prihodnji teden. Navi-v.u seveda zanima, kakšne so no-kor ■ v Posameznih ekipah, vendar.
•	*	r	,
C nogometna borza za amaterje
Cv
Jlrta vse do 31. oktobra, se za se-J v posameznih ekipah le širijo vse
Ve '‘toče govorice in razna imena. Oj uuar bistvenih novosti trenutno še Spremembe bomo opazili šele s
treningi na novo sezono. Za sedaj pa lahko kot novost zabeležimo, da je prišlo pri Vesni, Krasu in Primorju do zamenjiave trenerjev. Poglejmo torej, kdaj bodo začele ekipe na Tržaškem s treningi in kdo bodo vodil naše ekipe v prihodnji sezoni.
VESNA: Križani se bodo zbrali v ponedeljek, 19. t.m., na domačem i-grišču. Letos bo ekipo vodil Francesco Petagna, bivši član in kapetan Triestine, o katerem smo obširno pisah pred nekaj dnevi.
ZARJA: Že šesto sezono zaporedo ma je na krmilu Zarje Vojko Križ-mančič, ki je sklical vse nogometaše Zarje za ponedeljek, 19. t.m., zvečer na bazoviško igrišče.
BREG: Za trenerja članske ekipe je bil ponovno potrjen Marino Za-non. Nogometaši Brega se bodo zbra-li v ponedeljek, 19. t.m., ob 18.30 na sedežu društva, kjer se bodo domenili za skupne priprave.
GAJA: Padriško-gropajska enajsterica se bo pod potrjenim trenerjem Severinom Kozino zbrala na padri-škem igrišču v petek, 23. t.m.
KRAS: Pri Krasu je letos prišlo do zamenjave trenerja. Vodstvo eki pe je prevzel Fulvio Ellini, večletni nogometaš Libertasa, San Marca in lansko sezono tržaške Olimpie. Vodstvo Krasa bo nogometašem predstavilo trenerja v ponedeljek, 19. t.m., ob 20. uri na igrišču v Repnu. Naslednjega dne pa bo Ellini že začel s skupnimi pripravami.
PRIMOREC: Potrjeni trener Aldo Kralj se bo z nogometaši Primorca srečal prvič v letošnji sezoni v ponedeljek, 2. septembra, na domačem igrišču.
PRIMORJE: Proseški klub se je tudi letos držal »tradicije« in zamenjal trenerja. Vodstvo članske ekipe je bilo ponovno poverjeno Milanu Mikušu, ki je Primorje vodil v sezoni 82/83. Nogometaši Primorja se bodo zbrali v ponedeljek, 19. t. m., zvečer v društveni gostilni na Proseku.
Bruno Rupel
obvestilo
ŠD BREG
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7.1973 do 30.6.1975, naj mlajši od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠD1 obvešča, da sprejema prijave za začetniški trenerski tečaj, ki bo potekal od 25. do 30. avgusta v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« v Trstu. Zainteresirani se na tečaj lahko prijavijo v tajništvu združenja tudi telefonsko 040/767304.
Tudi spanje v majhnem šotoru, izpostavljenem strašnemu vetru, ni kdove kako zabavno, zato sem se skupaj z Miličem, ki je bil z menoj edini uradni alpinist skupine, odločil za umik. Prav Lucijan se je kot prvi spuščal po vrvi navzdol. Njemu je sledila Eva, z Vilkotom, ki se je tistega dne izkazal za odličnega hribolazca, pa sva trepetajoč od mraza čakala, kdaj bo raztežaj vrvi prost.
Grmenje in plazovi so me spravili ob živce in besnel sem nad Evo češ da je prepočasna. Seveda ni bila prepočasna to je bil le sad moje fantazije, ko sem v strahu stal na stojiščih in čakal svoj turnus spusta. Kasneje sem se ji na varnejšem terenu oprostil in ji povedal zakaj sem se tako vedel. Upam, da mi ni zamerila.
V bazo smo prišli malo pred mrakom in doživeli topel sprejem, predvsem s strani šerp, ki so tudi sami okusili nevihto in jih je zato skrbelo za naše zdravje. Izmučen sem kmalu legel v spalno vrečo in prižgal večerno, zame skoraj sveto cigareto. »No«, sem .sam pri sebi pomislil, ko sem se zagledal v dim tobaka, ki se je vzpenjal do strehe šotora, na kateri se je slišalo enakomerno šumenje snežink, »tudi himalajsko nevihto bom lahko vpisal v knjigo spominov.«
Naslednje jutro sem že ob štirih prilezel iz šotora: Mesec in Lucifer so bili nekje na zahodu še dobro vidni, medtem ko je kot vedno izza svete gore Machapuchare naraščajoča svetloba naznanjala novi dan. Za našo odpravo je bil to zadnji dan, ki smo ga imeli na razpolago, da z gore odnesemo vsaj nekaj osebne opreme. Veter in sneg prejšnjega dne sta mi zelo razdražila grlo in ponoči sem neprenehoma kašljal. Stekel sem v kuhinjo, kjer se je že mudil Kami, ki se je ravno prejšnji dan vrnil iz doline, in ga poprosil za skodelico tople kave. že nekaj dni nisem več pil običajnega čaja, ker sem ga imel čez glavo.
Toda topla tekočina me ni rešila hripavosti in grlo me je še vedno bolelo. Za nasvet sem vprašal našega zdravnika, ki sem ga pravkar zagledal pred svojim šotorom. Izročil mi je tablete, ki sem jih takoj zaužil, nato pa je nagovoril Cergola, ki je bil zraven: »Vidim, da se danes bolje počutiš. Mi ne boš zameril, če ostanem v bazi? Boli me grlo.«
»Kar ostani, samo popoldne, ko bomo sestopali, nam pridi naproti do pod stene, da ne bomo sami nosili vrvi po ledeniku«, je odgovoril vodja odprave in še naprej pripravljal plezalne pripomočke.
Rešen sem bil zadnjega-napora, toda skrbelo me je za svoja cepina in za novo spalno vrečo, ki so bili še na gori. Tokrat so navezo sestavljali samo prebivalci zahodnega dela naše baze in sicer Cergol, Milič in dr. Vilko ki so imeli svoj šotor nekoliko odmaknjenega od ostalih. Eva, čeprav
si je srčno želela, ni šla zraven, ker je uspeh akcije slonel na hitrosti in torej na čim manjšem številu udeležencev.
Kljub megli in sneženju so Cergol in ostali dosegli višinski tabor in s pomočjo šerp odnesli vse, kar smo nameravali pretovoriti v dolino. Med sestopom so pobrali tudi več sto metrov fiksne vrvi in jo spustili do vznožja stene. S Fausto in Evo smo jo rutto naložili v nahrbtnik in prinesli v bazni tabor.
Odprava se je torej tisti dan uradno zaključila. Nekateri so se že veselili, ker bomo kmalu doma, drugi so si želeli bolje ogledati Katmandu, tretji pa, konca odprave niso bili preveč veseli. Ne vem točno, kaj sem tistega in naslednjega dne, ko smo pripravljali tovore, mislil. V dnevnik, ki sem ga imel s sabo, sem zapisal, da je bil to zelo žalosten dan. Toda spominjam se, da sem se sestopa tudi razveselil, ker so me zadnji dnevi v bazi zelo naveličali. Samo tisti trenutek, ko sem si nadel nahrbtnik na ramena in se začel spuščati v dolino s hrbtom proti gori, me je v notranjosti nekaj zabolelo.
Tudi sestop ni gladko stekel. Nosači, ki jih je pred nekaj dnevi preskrbel kuhar Kami, se ob določeni uri 30. a-prila niso prikazali v bazni tabor, šotori so bili že podrti in vrsta sivih, na novo oštevilčenih sodov, je čakala na ljudi, ki si jih bodo obesili okrog glave in jih nosili vso dolgo pot do Pokhare. Toda teh ljudi ni bilo od nikoder.
Dolge ure smo sedeli in čakali, nato je Cergol odločil, da bodo Yong in Kami, katerima se je prostovoljno pridružil tudi zvezni oficir počakali nosače mi pa bomo sestopali naprej. Tako smo začeli dolg sestop, ki je do prve vasi trajal devet ur. Spustili smo se za 3000 višinskih metrov, kar so naše noge krepko občutile. Vsak planinec dobro ve, da je hoja navzdol večkrat še utrudijivejša, predvsem ob strmem in dolgem povratku.
Pešačenje brez vsakršne težave in brez razgleda mi je bilo vedno zoprno. Tudi tokrat sem se strašno dolgočasil in se v rododendrovem gozdu celo razveselil dežja in pijavk, ki so nekoliko prekinili monotonijo hoje. Ko smo prišli iz gozda, se je v hipu vse spremenilo.
Daleč pod nami je bilo že vidno prvo človeško naselje in okoli nas so se že pasli bivoli, koze in redke ovce. Zelena barva gorskih pašnikov in cvetoča drevesa, kot tudi glasovi raznih živali, so me omamili s svojo živahnostjo. Po enomesečnem bivanju med snegom in mrtvo skalo, kjer je bil edini glas narave strahotno grmenje plazov, sem se tu radovai kot otrok, ki prvič spozna lepote sveta. Glas pastirjeve piščalke, ki je komaj slišno prihajal iz hoste, je bil zame najlepša melodija, ki sem jo kdaj slišal.
J nVwvVpV
Ha NEW YORK
Branko Lakovič
12.
jjj Osebno sem prisostvoval arestu dveh pobalinov, ljJ0 verjetno kradli v stanovanjih; zasledovanju po-z avtomobili; streljanju med policistom in ne-ojJ črncem pred pizzerio ter policijskemu posegu j JR neke hiše, da bi zajeli tatove. In vselej sem Sg J občudoval učinkovitost ameriške policije. Potar i® namreč hitro, odločno, pa tudi malo spek-. blarno.
1^- “Gorje nam, ko bi v NY policija ne bila' tako od-jjJ9',« mi je dejal prijatelj Američan, »že itak je kri-jjalnih dejanj na pretek. Le poglej dnevno časo-le- Zločinskih dejanj je kar na izbiro.«
Ra prelistajmo skupaj »malo črno kroniko«.
(jr ^Poldne v Manhattnu, najbogatejši predel NY. jjdnik z dragoceno uro na roki je vstopil v ban-1^’ ®a bi opravil običajne posle. Ko je izstopil iz ban-
u’ le pridrvel motor mimo njega. Pobalin, ki je vo-
s ^otor, ga je zgrabil za-roko, drugi, na zadnjem U’ Pa mu le z ostrim rezilom odrezal končnino. to za dragoceno uro.
It^Ohina Town ob 18. uri. Pri streljanju (tudi z mi-t)je )ezi) dveh kriminalnih skupin je izgubilo življe-°sem oseb, med njimi dva otroka.
Metropolitana: vstopil je možakar s samokresom in zagrozil starki, naj mu da 20 dolarjev. Starka mu denarja ni hotela dati in kriminalec jo je pri priči ustrelil ter pobil še drugih pet oseb v vozu.
Metropolitana: stara ženica je čakala na svoj vlak in se nekoliko pripognila proti tirnicam. Tedaj je mimo pritekel črnec in jo porinil na tirnice ter zbežal. Privozil je vlak in za ženico ni bilo pomoči.
Med 51. in 58. cesto: policija je našla že drugo mrtvo žensko. Maniak kroži s sekiro in proti večeru v zasedi čaka na novo žrtev. V glavnem kriminalec izbira svoje žrtve med priletnimi ženskami. Ko sem zapustil NY (20.6.), ga policija še ni zasačila.
To je le nekaj vsakodnevnih »zgodbic«. O navadnih ubojih, krajah, zločinih dnevno časopisje sploh ne poroča.
Kaj pa se dogaja v Bronxu, baje nihče ne ve. Tudi policija ne.
Glede Bronxa kroži tudi neokusna šala: »Imaš težave s taščo? Sploh si ne delaj problemov. Posedi jo v metro in pošlji jo v Bronx. Gotovo je, da se ne bo nikoli več vrnila.«
Sicer pa kaj se dogaja v tej četrti? O Bronxu krožijo vsemogoče govorice. Prijatelji Američani so mi pripovedovali, da zadnje čase belci sploh si ne upajo v to četrt, ki je praktično »republika zase«. Tu vladajo skupine kriminalcev po posebnih zakonih. Policija si upa v četrt le v skupinah in dobro oborožena. Taksi te pripelje do mosta,, čez pa lahko greš le peš, seveda če si upaš. Baje ne pomnijo belca, ki bi živ prišel iz te četrti. Pravijo tudi, da nihče ne ve, koliko ljudi živi v tej četrti. Nekateri menijo, da jih je skoraj 5 milijonov. Nihče pa ne ve, kako se ta ogromna masa ljudi preživlja.
So tč) le govorice, namigovanja? O Bronxu sem govoril vsaj s 30 Američani. Nihče od le-teh pa si
ni upal vanj, razen v južni del, ki je še nekoliko varen.
Nekateri predeli Harlema, Queensa in sedaj tudi Brooklyna, pravijo Newyorčani, so ponoči prav tako nevarni.
NOVE OBLIKE KRIMINALA
V kolegiju, pazi na varnost posebna služba »Se-curity«, ki jo sestavljajo v glavnem italijanski priseljenci.
Že sam vhod v newyorski metro ni ravno najbolj »vabljiv«
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ šte.vilka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000:00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega 'tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul 'Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270. EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L_JZTT	Clan Mijanjk»
in tiska	Trst	M|JjJ zvaza Easopi«*
*	založnikov FIEG
17. avgusta 1985
Jurij Pavlov je bil najbrž obsojen na smrt
V SZ obsojen fizik ki je vohunil za ZDA
MOSKVA — Za sedaj je še vedno nejasna usoda sovjetskega fizika Jurija Pavlova, ki ga je sodišče ob sodilo na »težko, vendar zasluženo kazen« zaradi delovanja proti Sov-
Meka nared
DŽEDA — Vsako leto je več muslimanskih vernikov, ki se gredo poklonit v Meko in Medino. Koran predpisuje, da mora vsak vernik, seveda v okviru svojih možnosti, vsaj enkrat v življenju romati v Meko. V zadnjem desetletju se je število muslimanskih romarjev popetindvaj-seterilo.
V Meki so v teku velike priprave na množično romanje. Nabrali so velike zaloge pitne vode, saj je vročina poleti v Meki skoraj neznosna. Pripravili so tudi na stotine prenočišč in higienskih centrov, da bi preprečili morebitne epidemije ob toliki množici ljudi.
jetski zvezi. Nekateri menijo, da je kazen, gre očitno za smrtno kazen, že bila izvedena, drugi pa, ki jim je morda bolj verjeti, trdijo, da ima vsak sovjetski državljan pravico, da se pritoži vrhovnemu sodišču.
Kaj je zakrivil Jurij Pavlov. Odzval se je vabi ameriške vohunske agencije CIA in posredoval ameriškim vohunom nekaj podatkov, do katerih je prišel v obdobju med leti 1962 in 1969, ko je v Leningradu delal kot fizik na nekaterih tajnih načrtih. Vprašanje je, koliko so ti podatki leta 1983, ko jih je posredoval Američanom, bili še aktualni, saj se fizika izredno hitro razvija in 14-Iet-na doba je v tej znanosti izredno dolga. Pavlov je bil tudi dokaj naiven. V poročilu Pravde o procesu je govor o pohlepnosti možakarja, ki pa je prejel od Američanov samo 100 dolarjev (danes približno 200.000 lir), z obljubo, da mu bodo vsako nadaljnje poročilo posebej plačali. Seveda ni njegova krivda nič manjša, ker je prejel samo 100 dolarjev, priča pa o tem, da so bile tudi vesti, ki jih je posredoval najbrž kaj malo zanimive.
Po podatkih statističnega urada ISTAT
Zaskrbljujoča statistika samomorov v Italiji
RIM — Po padcu, ki so ga zabeležili leta 1983, je lani spte naraslo število samomorov v Italiji. Osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT je v svojem letnem poročilu o stanju v državi objavil, da si je lani vzelo življenje 3.173 ljudi, medtem ko so leta 1983 našteli 2.851 samomorov. Te žalostne statistike ne more veliko popraviti podatek, da se je lani v primeri z letom prej rahlo zmanjšalo število poskusov samomora: leta 1983 so jih zabeležili 1.806, leta 1984 pa 1.765.
če upoštevamo absolutne vrednosti, med italijanskimi deželami prednjači na klavrni lestvici samomorov Emilija Romagna, kjer so jih lani našteli 429. Sledijo Lombardija s 424 primeri, Piemont s 399, Toskana z 288, Sicilija s 183 in Lacij s 181 primeri.
Samomor je v Itabji veliko bolj razširjen med moškimi kot med ženskami, saj so lani pri prvih našteli 2.253, pri drugih pa 920 primerov. Najbolj pogosto so si zveli življenje stari od 45 do 64 let (773 primerov) ter od 65 let dalje (763 primerov). ISTAT je tudi zabeležil, da je med (moškimi) samomorilci bilo 1.142 poročenih, 671 neporočenih, 323 vdovcev in 117 ločenih oz. razporočenih. Številni samomorilci so bili upokojenci (947), med zaposlenimi pa prednjačijo industrijski delavci (367) pred kmetovalci (206).
Kateri so bili najpogostejši vzgibi, ki so vodili do usodnega koraka? Statistika pravi, da predvsem bolezni (1.326 samomorov, med katerimi je bilo 821 duševno bolnih). Zaradi čustvenih razlogov si je vzelo življenje 145 ljudi, zaradi gospodarskih 42, medtem, ko je samomorov zaradi časti bilo 15, kar potrjuje padanje, ki so ga zapazili že v prešnjih letih.
Kaj pa sredstva samomora? Iz turobne staristike ISTAT povzemamo, da so samomorilci lani najpogosteje uporabljali vislice (794 primerov). Sledijo orožje (423 primerov, med katerimi jih je 383 seglo po strelnem, 40 pa po belem orožju), padec z višine (313) in utop’ (202).
Unisex za otroke
RIM — Moda se ne spreminja saiM za nas — odrasle, temveč postavija svoja pravila tudi za otroško rnodo.
Že nekaj let je bilo v modi, da s0 starši svoje najmlajše oblačili v tok? imenovano unisex oblačila. To, kar jf. nosil bratec, je torej lahko nosila sestrica, ali pa narobe.
Tej vwdi unisex se sicer modni tl-stvarjalci tudi tokrat .niso povsem ^ drekli. Sklenili so le, da jo nekolikj spremenijo in tako napravijo drugm' no gardarobo za deklice in spet drugačno za dečke. Bi jim to zamerili-. Zakaj neki! saj so modni ustvarjal? prav zato med nami, da ustvarja]0 vedno nelcaj novega, da nas s svojiv? novostmi šokirajo, razveselijo, včas«1 pa tudi razjezijo.
No, tokratne novosti za naše naj' mlajše ne bodo ravno revolucionarne-Gre za to, da se stil unisexsa spremeni v toliko, da bo deklica le nekolik0 drugače oblečena od svojega bratit’ ali prijateljčka.
Ostajajo za vse otreke v modi dolOe in kratke hlače, razne tute, športne trenirke in še druga podobna oblačiti1-Razlika bo le v kroju in nošenju le’ teh.
Medtem ko so za deklice modni tl' stvarjalci predvideli bolj ohlapno ki0' jene dolge hlače, pa kratke hlače/ nabranim pasom, so za dečke pripia' vili kar celo kopico blu-jeansov tn drugih podobnih hlač, ki bodo ravn°’ če že ne tesno ob telesu krojene.
Italijani so bogati
RIM — Finančno premoženje Italijanov znaša skoraj poldrugi milijon milijard lir: tako mogočno, skoraj ne-izpisljivo vsoto sestavljajo bančne vloge, naložbe v državne zadolžnice in delnice družb ter pihranki na poštnih knjižicah. Do te številke je privedla podrobna raziskava- finančne družbe Fideuram, ki je ugotovila, da so do konca junija italijanski državljani vložili v poglavitne finančne dejavnosti točno milijon 405 tisoč 248 milijard lir.
Največji, pravzaprav levji delež te gore denarja so Italijani zaupali raznim vrstam zadolžnic, s katerimi pokriva vlada primanjkljaj državnih financ, in sicer 474.000 milijard lir. Sledijo bančne vloge za 410.000 milijard in delnice družb s 369 milijardami lir. Raziskava je hkrati pokazala, da so se v primerjavi z letom 1975 bančne vloge povečale za štirikrat, podobno tudi prihranki na pošti, mdtem ko so se naložbe v državne zadolžnice podeveterile, denarja vloženega v delnice družb je pa kar dvanajstkrat več. Toda v teh desetih letih se je seveda tudi vrednost denarja izredno zmanjšala.
Če bodo oblačila za deklice tudi leP° okrašena, bodo ti okraski na dečki? oblačilih izginili. »Ni pa res«, pravi!0 modni ustvarjalci, »da bi se lahko deklice oblačila v vzorčaste tkanin#-Te so primerne tudi za dečke. Tu n# sme biti razlik. Tudi pri izbiri bal0 vlada popolna svoboda«.
Vse to in še marsikaj drugega’ nameravajo modne hiše prikazati n° številnih modnih revijah v številnt? glavnih italijanskih mestih, ki bod° na programu že to jesen. Tu bodo P°. kazali vse, kar so novega ustvaiu1 za otroški svet. Računajo, da se boa° tekstilne industrije odločile za vse novosti in da bodo le te že za prihodnjo pomlad, poletje in jesen tudi 0 prodaji.
Imeli bomo torej še naprej tudi 0 otroški garderobi unisex oblačila, N pa bodo drugačne od dosedanjih. Vsdl tako zagotavljajo modni ustvarjal#'-Nam ne preostaja drugega, kot da j'1’1 verjamemo. In ker je moda bolezel-ki ji prej, ali slej, vsi podležemo, vel' jamemo, da se ji bodo vdali tudi stal' ši, otroci pa bodo morda nad njo cel» navdušeni. . .	N. L-
Prispevajte za
Dijaško matico
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica ' jezik • tace - repi • rebrca • sveže svinjske klobase * kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase * vse vrste kuhanih In surovih salam.
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DIlIcE
grandi marche