n
OI ,"0SIn'l'ia piac-sna gotovim'
R/larifoor, sobota 27 aprila 1935
Stav 96
Lato IX. (X¥U
^VKaSBamaMBBaOi
dllBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaton uredništva 2440, uprave 245t Izhaja razen nedelje in praznikov vsak pan ob 16. uri f Velja meaečno prajeman v upravi ail po pošt) 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ^ Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra** v Ljubljani # Poštni čekovni račun SL 11.406
JUTRA”
!(
Eidforado...
Maribor je po marsičem zaslovel. Mnogo od tega je bilo dobrega, precej Pa tudi slabega. Le žal, da slabi vtisi do-Me izpodrinejo ter vztrajno v spominu obvisijo. Bilo je precej smole in nerod-a°sti, ki so obrizgale naše ime ter mu Prinesle
ža;osten sloves. Pričelo se je s Svoječasno klerikalno muškatelsko afe-fT ki je s svojimi tragikomičnimi posled-M Prizadejala zadružni misli občutno ^oralno brco in postavila Maribor za Casa trajajočega procesa v središče neke Pozornosti, ki je nihala med splošnim o-Soreeniem in zabavežeijnkn opazkar-sivom. Potem se je znašel pred štirimi kti človek-zver, ki je zgoraj na Jelovcu v noči na Velikonočno nedeljo z zverinsko brutalnostjo do smrti zmrcvaril pet Podolžnih ljudi. Franc Mohorko. Sledila ■Ie romantika puča, ki ga je bilo zasnovalo nekaj mladih zanesenjaških in naivnih Ustnikov mariborske garnizije in ki je končal s smrtno obsodbo glavnih akterjev. Afera Kmetijske eksportne zadruge is nudila primer, kako daleč je segla drznost špekulacije in kupčije s človeškim življenjem. V Mariboru je bil zame- i tek, ki je našel pozneje v Zagrebu ugod- 1 |ia tla. Na dan je udarila širokopotezno izpeljana špionaža v prid neke tuje drža-ve, ki je imela v Mariboru svoje zaupnike in ki je našla svoj epilog v kazenski Psinrtirvi v Mariboru službujočega podpolkovnika M ičiča. In še mnogo drugih ^vari. ki so do danes ostale nepojasnje-in ki bi Maribor mogle pomakniti v ’e,Uer evropskega zanimanja.
Zal takšen sloves nima najugodnejših Posledic v poslovnem, tujskoprometnem ‘t siceršnjem pogledu. Odmevi prehajajo v bre.ščeče disonance. In tudi dva nedav-Pp Primera nista mogla odstraniti občut-a- da je Maribor nemara zares postal . horado vseh žalostnih eksperimentov ln drznih pobud, kjer se rafiniranost in Pfetkanost dotikate naivnosti in kjer ima jLvidezno zanešenjaštvo svoj naslon v fktem materializmu. . k’ neki mariborski kavarni so se dol-leta shajali eksponenti legltimizma,
■	so v krogu mariborskega nemštva Sijali kot goreči hitlerijanci. istočasno Ptt žurno vršili svoje dolžnosti po vseh pianih metodah rafinirane špionaže, za ehe denarce služeč avanturam legitim:-hiene fantastike. V kratkem bo široko ^Predena podtalna zaupniška organi-<acija stala na zatožni klopi pred beo-?ra.iskini sodiščem za zaščito države. Pribor bo zaslovel...
, ’! a primer kaže, da so zgrmeli na Ma-rjbor vsi tisti pojavi, ki so nujno združe-hi z značajem obmejnih mest, ki pred-^vljaio najugodnejše torišče vseh mož-j b poizkusov in hunevotstva ter zaže-l0!1 eldorado naj s 1 i ko vite j ših elementov. * te okolnosti prihajajo pa tudi posledice °trebne previdnosti, preudarnosti in ^eznosti ter poudarjenega patriotizma, t ll se ne nudi z napačnim ponašanjem °vsod oprezujočim in mrgolečim ele-Nntom gradivo, ki se lahko izkoristi za j3Vestno/napačne zaključke in lažne farmacije. Obmejna tla — nevarna tla.
Mrzlično oboroževanje Nemčije
Isršite^ versailieske mirovno pogodbe: trdniave in posadke v demilitariziranem Poren'u - Oboroževanje v zraku in na morju
PARIZ, 27. aprila. V zvezi z zatrjevanjem nemških listov, da bo Nemčija ho-diia po Stresi, Ženevi in članku Macdo-nalda svoja pota in ne bo več trkala na nobena vrata, dokler se položaj popolnoma ne spremeni, se naglasa tu, da se je lotila Nemčija sedaj z vso paro oboroževanja. Veliko senzacijo in ogorčenje je pa vzbudila vest ameriškega poročevalca Kinga o novi kršitvi mirovnih pogodb s strani Nemčije, in to z ozirom na demilitarizirano cono v Porenju. King zatrjuje, da je Nemčija kljub zadevni pre povedi zgradila v tej coni že celo vrsto najmodernejših trdnjav in mimo tega nastanila tudi posadke v vseh mestih, kjer so bile pred vojno. Zaradi tega in ker so se v zadnjem času že večkrat pojavila nad francoskim obmejnim trdnjavskim
pasom nemška letala, je francosko letalsko ministrstvo storilo vse potrebne korake, da se francoska meja zavaruje tudi v tem oziru.
Nadalje objavljajo tukajšnji listi poročilo »Daily Telegrapha« o podatkih nemške oborožitve v zraku. Po teh podatkih razpolaga Nemčija že sedaj z dvakrat večjim šteyllom letal, kakor jih ima Anglija za obrambo Londona. Listi nagla-šajo, da je Hitler izjavil v Berlinu siru Simonu, da je Nemčija glede oborožitve v zraku že dosegla pariteto z Anglijo. Sedaj še vidi, da Hitler, govoreč o tej pariteti, ni mislil na 480 modernih letal, ki jih ima za obrambo prestolnice, ampak na 1020 letal, kolikor jih ima skupno vsa Anglija.
List pa objavlja tudi podatke o nemški
Kompitantis v oaktM z P«sl*o
BURNA SEJA V MOSKVI. POTEMKIN PRI LAVALU. ZVODENELI PAKT
BO DANES PARAFIRAN?
Maribor je doživel te dni drugo ne-
^hetno blamažo. Kakor da bi bili zašli neko pravljično brezbrižnost, malomarnost in morda celo nesposobnost. rjmer mučenika Avgusta Kelnariča je a?hujša obtožba. Letošnji Veliki teden f Ml trpka preizkušnja, ki se je končala j. Usodno blamažo pred vsem svetom. l5'Veli smo kakor v pravljici: delavec tr-i'11 leži zasut sedem metrov v vodnjaku
3	hikdo ga ne more rešiti do blaznosti stopnjujočega vizionamega večdnev-
PARIZ, 27. aprila. Po vesteh iz Moskve, je bila seja sovjetskih ljudskih komisarjev, na kateri so razprav fjaii o zunanji politiki, zelo burna. Na tej seji se je na podlagi referata komisarja za zunanje zadeve, Litvinova, razpravljalo' o francosko-sovjetskem paktu. Šele po dolgotrajni in burni debati je svet ljudskih komisarjev naposled vendarle sklenil pooblastiti Litvinova. da more poslati sovjetskemu veleposlaniku v Parizu nove in-strukcije v smislu iskanja kompromisa med francoskim in sovjetskim stališčem. Pariški veleposlanik Potemkin
je takoj včeraj po prejetih instrukcijah iz Moskve obiskal Lavala in konferi-ral z njim poldrugo uro. S tem so stopila pogajanja za pakt v zadnjo fazo in se pričakuje že danes parafiranje osnutka. Po sprejemu Lavalovih pro-tipredlogov, je nastalo novo zbliža-nje. Francija ie dosegla, da nova določila pakta niso v nasprotju z locarn-skim in ženevskim paktom in je proženje medsebojne pomoči uskladeno z Društvom narodov. Priključitev Češkoslovaške k paktu je Francija odklonila. Pakt je po vsem tem zelo zvodenel.
Švicarska sodba o ztrezi Fra^ci-e in Rušite
ŽENEVA, 27. aprila. »Gazette de Lausanne« objavlja uvodnik, v katerem opozarja na težkeče, ki čakajo Francijo in vso Evropo od zveze s sovjetsko Rusijo. Ta zveza, pravi list, bo prinesla Franciji bridko razočaranje. V primeru, ako bi bila Nemčija premagana po francosko - sovjetski zvezi, bi takoj postala boljševiška in se boljševizem tedaj ne bi ustavil na Reni. To bi privedlo do splošnega poraza. Francija bo doživela z Rusijo enako razočaranje, kakor jih je wei-marska Nemčija. Tedaj je bil Berlin cerniran od boljševiške propagande in Nemčiji je neprestano grozila komunistična revolucija. Potem je prišel na oblast Hitler in napovedal komu-
nizmu neizprosen boj. S tem je bila odvrnjena boljševiška nevarnost. Sedaj hoče sovjetska republika prožiti Franciji vojaško, moralno in finančno pomoč — kakšna ironija!
Gombos o zunanji (politiki
BUDIMPEŠTA, 27. aprila. Včeraj je bila tu prva konferenca vladne stranke pod Gbmbosevim predsedstvom, ki je v svojem govoru razpravljal tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih. GombSs je dejal, da je sklenil izvršiti veliko nalogo. Madžarski zunanjepolitični program ni lahek, mora pa ugotoviti, da tudi vsa leta od konca vojne ni bil lahek. Lanski politični položaj se je v toliko spremenil v korist Madžarske, da si je pridobila prijateljev in danes ne stoji sama v Evropi,
nega gledanja smrti v njeno koščeno obličje. Ves kulturni svet se je škodoželjno zarogal Mariboru, ki je zopet zaslovel ... Te dni je berlinski radijski napovedovalec omenjal tudi pobreško tragedijo in navajal kakor v spraševanje vesti, da so v Franciji rešili iz 500 metrov globokega rova 196 delavcev v šestih lirah, da pa obstoja v Evropi neko mesto Maribor, kjer niso mogli v 76 u-rah rešiti iz globine sedmih metrov enega človeka-trpina...
Kakor žebelj se zapičijo takšne stvari v spomin in jih ni mogoče zlahka izvleči. Maribor je doživel v zadnjih desetih letih mnogo smole in nesrečnih naključij,
ki so pognala njegovo ime po vsej naši domovini, pa tudi preko meja. Quousque tandem ...? Maribor potrebuje rehabilitacije! Ali naj postane središče našega obmejnega ozemlja in druga slovenska prestolnica gadje gnezdo, kamor stopaš z mešanimi občutki? AH tolmun, kjer se neprekinjeno dogajajo škandali? V tej rehabilitaciji pa morajo sodelovati vsi. Maribor naj pokaže s hvalevrednimi u-spelii na drugih toriščih, da ni eldorado škandalov, blamaž in kriminala. Tvorne sile na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju lahko na mah zbrišejo te žalostne pege.	-c.
pomorski oborožitvi. V Milhemshavenu, Kielu, Hamburgu in Bremenu se grade že sedaj bojne ladje v velikem številu. V sami ladjedelnici v Hamburgu se grade trenutno bojne ladje s skupno tonažo 40.000 ton. Razen tega so Nemci pričeli graditi več večjih oklopnih križark, ki bodo enake francoskim križarkam razreda »Doumergue« in Strassbourg«. Grade se pa tudi ladje razreda »Karlsruhe« In »Leipzig«. Posebno pažnjo posveča Nem člja gradnji podmornic, ki so sicer po to-naži enake podmornicam Anglije in Fran cije, so pa oborožene s topovi močnejših in večjih kalibrov. Nemčija je imela ob sklepu vojne 700 izvežbanih poveljnikov podmornic, ki so bili takrat vsi mladi ljudje, so pa tudi še danes sposobni za službo.
ker jo pri zastopanju njenih interesov podpirajo tudi drugi narodi. Evropa stoji pred važnimi zgodovinskimi dogodki, Ako bodo evropski državniki zahtevali mir, ne bodo stali Madžari nikomur na potu, ampak bodo pomagali, da se pogajanja uspešno zaključijo. V sodelovanju z zunanjim ministrom Kanyo bo Gombos skušal zastopati z vsem poudarkom vse Madžarske interese pri vseh pogajanjih.
DONAVSKA KONFERENCA.
LONDON, 27. aprila. »Reuter« poroča iz Rima, da so povabila na podonavsko konferenco bila že odposlana vsem sosedom Avstrije, kakor tudi Poljski in Romuniji. Bolgarija bo povabljena samo v primeru, ako se bo razpravljalo tudi o vprašanju ponovne oborožitve. Glede Švice je Italija odgovorila Nemčiji na zadevno vprašanje, da je Švica nevtralna in odklanja vsako sodelovanje pri takih in podobnih akcijah. Prav tako odklanja tudi Anglija vsako novo obveznost v Podonavju.
GRŠKI MONARHIZEM.
PARIZ, 27. aprila. Tu je bila ta teden tajna konferenca grških monarhistov pod vodstvom bivšega grškega kralja Jurija. Na konferenci se je naglašalo. da je sedaj položaj zHo ugo den za obnovitev monarhije. Po konferenci je bivši kralj odpotoval v London. Iz Aten pa poročajo, da sedanja vlada ni ne za ne proti obnovitvi monarhije in prepušča rešitev tega vprašanja bodočemu parlamentu.
ITALIJA ČAKA NA LEPO VREME.
LONDON, 27. aprila. Po vesteh iz Adis Afbebe menijo tam, da Italijani zaradi dežja ne bodo pričeli vojaških operacij pred mesecem oktobrom, ko bodo mogoče operacije večjega stila. Obenem demantirajo v Adis Abebi vse rimske vesti o novih napadih na italijanske karavane.
USODA CANKOVA IN GEORGIJEVA.
SOFIJA, 27. aprila. Na vesti, da bosta Cankov in Georgi jev izpuščena iz internacije in da je vlada o tem že napravila sklep, je izjavil notranji minister časnikarjem, da ostaneta oba na otoku Sv. Anastazije tudi za časa velikonočnih praznikov.
POŽAR NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 27. aprila. Iz Lodža poročajo, da je v vasi Dombeku nastal str** -hovit požar, ki je uničil 53 hiš.
Dnevne vesti
Lep napredek tujskega prometa
JSKO-PROMETNA ZVEZA V MARIBORU POLAGA RAČUNE.
Odveč bi bilo, danes govoriti o velikem pomenu tujskega prometa za naše narodno gospodarstvo in ni potreba podčrtavati važne vloge, ki jo ima tujski pro met pri zboljšanju naših težavnih gospodarskih razmer. Dočim narodno gospodarstvo teži vsa teža gospodarske depresije in ko se pogreza Evropa z ene krize v drugo, se boj za gospodarsko zboljšanje vseli evropskih držav, posebno pa pri nas, nadaljuje. Jasna slika teh bojev za uspešen napredek tujskega prometa pri nas je bil redni letni občni zbor Tuj-sko-prometne Zveze v Mariboru, ki se je vršil včeraj popoldne v lovski sobi ho-te.Ia »Orel«. Zborovanje je otvoril predsednik TPZ g. dr. Jančič. Uvodoma je pozdravil številne delegate včlanjenih korporacij in društev ter zastopnike državnih in samoupravnih oblastev. Občnemu zboru so poslali čestitke podban dr. Pirkmajer, referent za tujski promet pri banski upravi dr. Marn in centrala »Putnika« v Beogradu.
V	vznesenih besedah se je nato g. dr. Jančič spomnil tragične smrti blagopo-kojne&a viteškega kralja Aleksandra I. Zedini tel ja, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Sledilo je izčrpno poročilo predsednika o delovanju, uspehih in bodočem delu Tujsko« prometne zveze, ki so mu navzoči sledili r, velikim zanimanjem.
Poročilo uprave o delovanju 'PPZ v minilem letu je podal ravnatelj g. Josip Loos. Iz njegovega poročila posnemamo, da beležimo, v preteklem letu razveseljiv porast obiska naših zdravilišč in letovišč. Največji obisk izkazuje zdravilišče Rogaška Slatina, in sicer 80.153 oseb. Po cenitvah odseka za turizem v ministrstvu trgovine in industrije so znašali dohodki od domačih in tujih turistov skupno 811,106.900 Din. TPZ v Mariboru si je osvojila načelo, da je treba vršiti propagando tujskega prometa za vso našo državo in ne samo za njeno območje; zato se ni omejila na propagando v prid samo svojega teritorija, marveč je z vso vnemo propagirala tudi obisk drugih pokrajin, posebno Dalmacije, Bosne in Južne Srbije. Temu propagandnemu delu se moramo zahvaliti, da so tudi druge tujsko-prometne korporacije v zahvalo za naše propagandno delo propagirale obisk naših krajev, posebno Pohorja in Logarske doline, mimo številnih naših kopališč in zdravilišč. Po zgledu moderne poroeevalne službe je TPZ organizi-la, zlasti v mesecih zimskega športa, obveščajno službo o vremenskih in snežnih prilikah našega Pohorja. V svrho spo znavanja lepote naše zemlje je zveza tudi lani priredila številne izlete z avto-karom po naših krasnih Slovenskih goricah, na Pohorje, Bled, v Logarsko dolino, Celje itd. Tujsko-prometna zveza je tudi skrbno in budno zasledovala vse pojave našega javnega življenja, ki sov z.vezi s tujskim prometom ter sodelovala pri vseh anketah, na katerih sc jc razpravljalo o interesih tujskega prometa. Zelo važna je bila anketa pri centrali dru stva »Putnik« v Beogradu in pri odseku , za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ob tej priliki je TPZ opozorila merodajne činitelje o katastrofalnem nazadovanju potovanj v našo državo z motornimi vozili, in sicer zaradi kričečega stanja naših cest. Četudi je v vseh, za naš tujski promet v poštev prihajajočih državah, avtomobilizem znatno napredoval in četudi je naš tujski promet napredoval za 7.78°/«, je promet z motornimi vozili nazadoval za skoraj 50°/o. Trredne važnosti za naš turizem bodo tudi nove Pohorske ceste Reka - Mariborska koča, Ruška koča- Ruše ter Rib niča - Senjorjev dom, ki bodo predvidoma že leta 1936 izročene svojemu namenu. Iz raznih izposlovani in posredovanj je posebno omembe vredna uvrstitev l^horja med klimatične kraje. Vsa prizadevanja, da se bi doseglo iste ugodno sti tudi za mesti Maribor in Celje so bila brezuspešna. Računa pa se, da bosta Logarska in Gornjesavinska dolina v naj krajšem času uvrščeni v VMnv^nc kra je.
Tujsko-prometna zveza je izdala za propagandne svrhe v letu .1934 92.748.45 Din, iiapram 58.048.50 Din v letu 1933. Za nabavo inventarja pri novih ekspoziturah v Št. liju, Gornji Radgoni in Rogaški Slatini je zveza lani izdala Din 67.876.61, za razne tujsko-prometne naprave, strokovno šolstvo itd. pa 44.160 Din. Banska uprava, ki z največjo pozornostjo spremlja delo Tujsko-prometne zveze v Mariboru, je prispevala v preteklem letu skupaj 62.275 Din, izostala pa je na žalost vsakoletna podpora Zbornice za TOI v Ljubljani, prav tako pa tudi subvencija ministrstva trgovine in industrije.
Naša zveza si mora za svoje splošno koristno delovanje za tujsko-prometno propagando in podpiranje tujsko-promet-nih naprav v glavnem zagotoviti sredstva z dohodki svojih podjetij, ki jih mora voditi tako, da ne krijejo samo lastne režije, marveč da dajajo tudi še prebitek za sp'ošne naloge. V letu 1934. je bilo prodanih voznih kart za 2,502.128 Din. Celokupni denarni promet vseh o-smih zvezinih podjetij je znašal v 1. 1934 Din 51,767.658.52. Premoženje zveze ob koncu lanskega leta jc zT..\šalo 658.484.96 Din.
Tujsko-prometna zveza v Mariboru, ki deluje po določilih zakona o društvih in je pod nadzorstvom ministrstva trgovine in industrije je šte’a lani 68 članov, ki so se posebno v tujsko-prometnih zadevah pogosto obračali na zvezo za na-
svete ali intervencije in je bilo vsem željam vedno ugodeno ter je zveza storila vse, kar je bilo mogoče. Upoštevajoč posebne prilike, ki so na območju naše zveze in na važne nacionalne naloge je TPZ nekaterim svojim finančno slabšim čaiioni za posebne prireditve tujsko-prometnega značaja in za realizacijo posebnih tujsko-prometnih naprav priskočila tudi gmotno na pomoč ter izplačala tekom lanskega leta 44.160 Din raiznih podpor. Vplačana članarina zvezinih članov je znašala 16.920.40 Din. Ta znesek je komaj kril izdatke, ki jih je TPZ imela s poštnino svoje obsežne korespondence in pošiljk propagandnega materiala.
Tujsko-prometna zveza bo svoje propagandno delo po možnosti še poglobila in razširila. V pripravi je nov prospekt Maribora, ker so stari že pošli. Skupno z Zvezo za tujski proitiet v Ljubljani bo TPZ v Mariboru izdala nov skupen prospekt »Slovenija«. Zveza bo sodelovala z raznim materialom in s propagandnim delom pri letošnjem »Mariborskem tednu«, nadalje pri Celjski obrtni razstavi ter na jesenski sadni in vinski razstavi v Ptuju. TPZ bo dokončala gradbeno delo v Št liju in pri propagandnem paviljonu na Aleksandrovi cesti v Mariboru itd. Proračun za leto 1935, ki obsega le najnujnejše izdatke, izkazuje 150.000 Din primanjkljaja.
Z občnega zbora so bile odposlane pozdravne brzojavke ministru za trgovino in industrijo, banu dravske banovine g. dr. Pucu in centrali v Beogradu.
Pri raznoterostih so se obravnavali razni predlogi, nakar je g. dr. Jančič za-k’jučil zborovanje, ki je pokazalo uspešno delo naše zveze za napredek tujskega prometa.
Rojstva in smrti v preteklem tednu
V	preteklem tednu je zagledalo v Mariboru luč sveta 27 otrok, od teh !4 fantkov in 13 punčk. V frančiškanski cerkvi so bili krščeni 3, v stolnici 15, pri magda-leni pa 9. Smrt je v tem času pokosila 711etno vdovo Antonijo Fialkovvsko, S2-letnega upokojenega železničarja Frinca Jeriča, 231etno zasebnico Štefko Stanto-vo, 58letno posestnico Ano Nemčevo, 70ietno mestno ubogo Terezijo Vodenikovo, 651etno vdovo Alojzijo Šrimnfovo, 921etno Heleno Hajdinjakovo, 4 mesece staro Mileno Ljubičcvo, 521etuo vdovo Pavlo Stangcrjevo, 291etnega dninarja Priča Maruška, 7letnega železničarjevega sina Josipa Donaja, 501etnega delavca Al. Kepa, 6 mesecev staro Marjeto Brez-Taovo, 601etno mestno ubogo Antonijo Straklovo, 59ietno dninarico Marijo Pe-serlevo, 34-letno viničarjevo ''eno Rozalijo Brezarjevo. 701etnega delavca Andr. Grego, 531etno ženo šolskega shige Marijo Šulcovo, 681etnega železničarja Al. Zunieta, 57letnega Jakoba Fridla, 421etne-ga delavca Mihaela Peserla, SOletno Ano Puklovo, 8’etnega Štefana Hvalca, 63-letnega Josipa Mačka, 171etnec:a vajenca omislava Jenšca, 561etno Pavlo Maj-cenovo, 48letno Matildo Mulejevo in 56-letno Antonijo Kolenčevo.
Aretacija morilca Oblonška
Brusač stekla 501etni Ambrož Oblon-šek, ki je 10. tm. v Velikem dolu pri Za-rebu hudo ranil svojo ljubico in umoril njeno sorodnico Ano Pesičcvo, sc jc nekaj dni po zločinu zglasil v mariborski tovarni »Kristal«. Rano je prišel v tovarno in obiskal nekatere svoje tovariše, ker je bil svoječasno zaposlen tudi pri »Kristalu*. Prijatelji njegovi pa so vedeli za grd zločin, ki ga je bil izvršil in mu pričeli očitati greli. To si je Oblonšek tako vzel k srcu, da sc je takoj poslovil. Uro pozneje pa je bila o njegovem obisku obveščena tudi mariborska policija, ki ga pa ni mogla več izslediti, ker je bil Ob-lonšek že preko meje. Srečr.o je priromal do Dunaja, kjer so ga včeraj izsledili detektivi in aretirali. Oblonška bodo izročil; našim oblastem.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 27. aprila ob 20. uri: »Kdo ie kriv?« Red D.
Nedelja, 28. aprila ob 20. uri: »Prebrisani Amor«.
Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto.
Torek, 30. aprila ob 20. uri: »Kvadratura
kroga«. Red B. Zadnjic.
Kaj bo v nedeljo? Zvečer ponove domačo glasbeno noviteto »Prebrisani Amor«. Opereto je napisal in uglasbil režiser mariborskega gledališča Pavel Ras-berger ter je žela pri obeli dosedanjih uprizoritvah mnogo odkrilodobravanja. Za slovensko operetno produkcijo pomeni to delo vsekakor pridobitev.
Zadnja uprizoritev ruske 'seloigre »Kvadrr/ ’a kroga« bo v to--' " tm.
za red B. Delo odHkuie s-"' za
nas nov siže ter izborno zabava. V primeri s šablonskimi tovrstnimi deli za-padnih avtorjev, prinaša ta veseloigra Valentina Katajeva na oder nekaj neposredno svežega. Tega dela ne bodo več ponavljali, zato opozarjamo na zadnjo r"'dstavo še posebej.
Pripravljajo v drami odlično veseloigro »Traiika«. Delo je napisal madžarski pisatelj Buš-Fekete ter ga igrajo sta'110 po vseh večjih odrih. Režija je Kovičeva. — Opereta pripravlja vedno privlačno Nedbalo 3 delo »Poljska kri« v režiji P. Rasbergerja.
BCINO
mizar Matevž Šket in tkalka Jožica Pon* gračičeva, sedlar Anton Dedenik in tkalka Marija Nikenauerjcva, ključavničar Boris Pust in tkalka Marija Klancčniko-va, tkalski mojster Albert Peče in Angela Gumzejeva ter tkalec Anton Popovič s Pobrežja in tkalka Marija Kopičeva. Bilo srečno!
Regulacija Valvazorjeve ulice. Mestna občina jc kupila od posestnika Franca Curka parcelo, ki bo služila za težko pričakovano regulacijo Valvazorjeve ulice.
Narodna strokovna zveza, podružnica v Mariboru, je započela akcijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev spomenika na grob pobreške žrtve, tragično umrlega Avgusta KelneriČa. Vsak. pa še tako majhen prispevek, ie dobrodošel ter se že vnaprej zahvaljuj®' mo za izkazano sočutje. Prispevke sprejema Narodna strokovna zveza. Sodna ul. 9, III. nadstropje.
Se ne veste?
Da je
■hmukmobS
Od danes dalje popolnoma nov film s popolnoma novo režijo
II
LA SESTRA
velefilm v nemškem jeziku. Naš prihodnji film „KON GORILA".
Kino Union. Od danes dalje veseloigra »Gospodična gospa« Jeny Jugo, Paul Horbiger.
Pred oltar. Pretekli teden st) se v Mariboru poročili učitelj Leopold Palmeriz Mozirja in posestniška hčerka Angela Nekrepova, monter Vinko L-nuli s Tez nega in trgovska sotrudnica Rozina Brun čičeva, krojaški pomočnik Jakob Fistra' vec in šivilja Katarina Voda, šofer Alojzij Lclnik in pletilja Francka Plavčakova, brivski mojster Josip Aršič in trgovska pomočnica Engelberta Bergerjeva, kro jaški mojster Leopold Aršič in šivilja Julijana Zentnerjeva, trgovec Mirko Abramovič in zasebnica Emilija Radijeva, mizar Adolf Lobe in delavka Pavla Klemenčičeva, tesar Ivan Obed in dekla Ana Breznikova, železničar Ivan Kraner in trgovska sotrudnica Pavla Brandstii terjeva, ključavničar Ivan Žižek iz Stu dencev in šivilja Angela Majheničeva
Foto Škorjanc
Gregorčičeva ulica 20
najelegantnejše in najmodernejše opremljeno fotografsko podjetje. Zato je tudi izdelava fotografij priznano najboljša!
1252
Zapiranje trgovskih in obrtnih obratovalnic. Mestno poglavarstvo v Mar >ori' prejema zlasti v zadnjem času vedno pogosteje prijave, da se mnogi trgovci >1’ tudi obrtniki ne drže predpisanih zapiralnih ur. Uradno so bile ugotovljene hude kršitve zadevnih zakonitih predpisov. Ker so opozoritve brezuspešne ter je nujno potrebno, da se uvede v tem ozira red, objavlja mestno poglavarstvo, da bo sako prekoračenje predpisane zapiralne ure strogo kaznovalo ter ne bo upoštevalo'nobenih izgovorov.
Nočna lekarniška služba. V nedeljo 28-tm. imata nočno lekarniško službo M'-nafikova lekarna »Pri orlu« na GavaieU1 trgu in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu. V ponedeljek 29. tm. pa Sirakova lekarna »Pr' angelu varhu« na Aleksandrovi cesti $ Maverjeva »Pri zamorcu« v Gosposk' ulici.
Ceneno meso. V ponedeljek 29. sc bo prodalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 170 k* govedine po 3 Din in 100 kg teletine V° 4 Din kg, in sicer na osebo do 2 kg.
Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu jc prepovedalo prodajati ^ razširjati 31 štev. lista »Smotri slovansk" nolitike«, ki se tiska v Zagrebu.
Nemčija kupuje »ašo živino. NeniČiia bo ustanovila v kratkem v naši drža'’1 svojo postajo za nabavo živine, ki jo izvažala. Sedež bo v Zagrebu, podružn|' ca pa v Beogradu. Dovoljen je že kred'1 2 milijonov Din za ustanovitev take P°' staje, potom katere se bo odslej napf®j vršil sistematični izvoz naše živine Nemčijo.
Prvi slovanski cestni kongres. V Prf
gi se bodo v času od 20. do 25. jufl*jj| zbrali strokovnjaki za ceste iz slovansK1)! držav na prvem kongresu. Razpravljaj bodo o vseh ceste zadevajočih vpra^1' njih. S kongresom bo združen tudi ko*1' gres Zveze slovanskih inženjerjev in gres češkoslovaških inženjerjev.
Službeni list banske uprave dravsK. banovine objavlja v letošnji 33. števil državno kandidatno listo Bogoljuba Je\ tiča in kandidate za narodne poslance* uredbo o začasni vzporeditvi zv?1.-mestnih uslužbencev z zvanji in P0'0^ državnih uslužbencev; odločbo o P°u ^ veronauka na strokovnih nadaljeval11-^ šolah; dopolnitev k pravilniku o P0®^; ljanju poslovodij v rokodelskih obrtiu* ^ jih vodijo vdove; pravilnik k uredb' spremembah in dopolnitvah uredbe o z‘ ščiti kmetov; pojasnilo o 0C&Tinijl]]e umetnih smol in izdelkov iz njih; na ^ navodila o denatiiriranju špirita; n&*‘ bo o razdelitvi voda na ribarske okr ^ objave banske uprave o pobiranju ^ črnskih davščin in razne obia>c »Službenih Nevin-
iariborski »Večerni k« Jttlra.
■■■—■in m iinuni—
HALO; HALO! Jutri v nedeljo kon-J*rt, dopoldne koncert, popoldne pri verni Sokolski tomboli. Za 2.50 Din dobite 5*000 Din, pohištvo za kuhinjo in spalnico, moško in žensko kolo, fotoaparat, o-tomano, platno, usnje, blago za obleke ™ nad 1000 drugih dragocenih daril. Kupujte tombolske karte.
Jadranska umetniška razstava slik v Mariboru. Znani naš primorski slikar narodne folklore g. prof. Stjepan Bako-v r c je razstavil v veliki kazinski dvorani nad 90 svojih odličnih del. Jadranska straža v Mariboru je prevzela pokroviteljstvo te razstave, saj ji je g. profesor odstopil vso vstopnino kot prispevek za »Dom Jadranske straže« v Bakru na Jadranu. Jadranska straža se obrača zato Ha vse svoje članstvo s prošnjo, da se z obiskom razstave oddolži g. profesorju, saj bo v tej pestri skupini našel marsikdo Poleg umetniškega užitka gotovo tudi pri merno sliko za okras svojega doma. Slike so priznane umetnine in tudi cene so jako zmerne. Razstava traja do prvega maja t. 1.
Rdeči križ Krčevina-Košaki razglaša, da je poklonitev članov R. K. Dravske banovine blagopok. Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplencu določena v času od 24. do 27. maja t. 1. — Vozna cena z brzovlakom in avtobusom tja in nazaj bo za III. razred okroglo 180 Din, za ceneno prenočišče in prehrano v Beograd je poskrbljeno. Člani -icc, ki se žele poklonitve udeležiti in si o tej priliki ogledati našo kraljevo prestolico, naj se brezpogojno takoj — najpozneje pa do
2.	maja prijavijo predsedniku g. šol. upravitelju v Krčevini ter obenem položijo znesek 180 Din za vožnjo.
Romanje na OptenacI Narodna strokovna zveza priredi na binkoštne praznike romanje na Opienac. Odhod iz Maribora 8. junija popoldne, vrnitev pa 10. junija zvečer. Prijave sprejema Narodna strokovna zveza v Mariboru, Sodna ul.
9	III. — najdalje do 10. maja. Tam se dobe tudi podrobne informacije.
Upravna občina Pobrežje paziva vse brezposelne mladoletne delavce od 14. do 21. leta starosti, da se zglasijo v ponedeljek 29. aprila 1935 med uradnimi urami (8. do 12. in 3415. do 18. ure) v občinski pisarni na Pobrežju, Aleksandrova cesta št. 55.
Važen sestanek mariborskih zdravnikov. Mariborsko zdravniško društvo vabi vse zdravnike na važen sestanek, ki bo jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v lovski sobi pri »Orlu«. Na sestanku bodo Poročali delegati iz Beograda, o sindikalni organizaciji zdravništva.
Jutrišnji spored blagoslovitve zastave Maribora«; Ob 9. dopoldne se zbere zbor v pevski sobi. Istotia pridejo tudi zastave. Ob četrt na deset gredo zastave pred škofijski dvorec. Udeleženci in
zastopniki zasedejo nekaj minut pred pol deseto pred glavnini oltarjem rezervirane prostore. Malo pred deseto je slovesen vhod škofa v stolnico. V cerkvi je najprej redna pridiga za skleip svetega leta, nato blagoslovitev zastave »Maribora« nakar sledi pontifikalna maša, pri kateri poje »Maribor« ob spremstvu pomnožene vojaške godbe. Izvajali bodo Meuererjevo s'ovesno mašo, poleg običajnih vložkov tudi slovenske velikonočne pesmi in znamenit: zbor »Aleluja« iz Handlovega oratorija »Mesija«. Po končani službi božji je slovesen odhod do škofijskega dvorca.
Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v torek, dne 30. tm. pri »Zamorcu« ob 20. uri. Dolžnost članstva je, da se tega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 28. t. m. Ob 730: predavanje; 8: radio-orke ster in plošče; 9:	versko predavanje;
9.15; prenos iz trnovske cerkve; 10: rezervirano za prenos; 11.50: obvestila; 12: p'ošče po željah; 15: radio-orkester po željah; 16: plošče; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, spored, obvestila; 20: prenos; 21.30: čas, poročila; 22: ra-dio-jazz. Spored za ponedeljek 29. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, obvestila; 13.20: radio-orkester; 18: plošče; 18.20: zdravniška ura; 18.40: čas, obvestila, spored; 19: vokalni koncert gdč. Vande Ziherlove; 19.30: nacionalna ura; 20: melodije iz »Izgubljenega valčka«, radio-orkester in solisti; 21.30: čas, poročila, sipored; 22: plošče, odlomki iz zvočnih filmov.
MARIBORČANI jutri vsi na veliko Sokolsko tombolo, čisti dobiček gre v prid Sokolskega doma. Kupujte tombolske karte, propagirajte Sokolsko tombolo.
»Volga - Volga« je krasen film, ki ga bo predvajala ZKD v soboto in nedeljo v Grajskem kinu. Film pokaže vse krasote te veličastne reke, početje razbojnikov, njihove boje z vladnimi četami, izdajstvo in končno še junaško smrt poglavarja, ki še danes živi v prekrasnih narodnih pesmih.
Od 21 pesmi, ki jih bo 2. maja zapel v Unionski dvorani Akademski pevski zbor iz Ljubljane, so na prvem koncertu (1. aprila tl. v Ljubljani) najbolj vžgale Voznica, Lepa Vida, Flosarska, Žena-mož, Vinski brat, Vojaška, Ribniška, Kar.galilejska ohcet in Furmanska ker so najbližje načinu petja med preprostim narodom in se tudi prav mnogokrat še pojejo med narodom. Nekatere pesmi pa so mnogo bolje razumljive za onega, ki je že prebral spored s koncertnim u-vodnikom, v katerem so prispevki Borisa Orla, Boža Voduška, Rajka Ložarja, Ant. Skubica, Franceta Marolta in Ivana Cankarja. Spored sam je krasen, z umetni-
škimi slikami ter sijajnim komentarjem in predstavlja pravo majhno knjigo. Dobi se že v prodaji pri Zl. Brišnikovi in pri Jos. Hoferju.
Ali bo, ali ne bo? Na to redno se po-nav jajoče vprašanje izvemo izza kulis pripravljalnega odbora SPD, da bo v soboto 11. maja zvečer v vseh prostorih Uniona!
Za nedeljski posebni vlak v Ljubljano dobite znižane vozne karte pri »Putniku«.
V primeru slabega vremena v nedeljo popoldne Svengalijeva predstava, v primeru lepega vremena pa v nedeljo zvečer v »Veliki kavarni«.
Pridejo »Sevdalinke«, damska pevska in tamburaška kapela. Od 1. maja dalje vsak dan v Grajski kleti.
V nedeljo koncert v gostilni Lebe, Razvanje. Za dobro kapljico in jedila preskrbljeno!
Pozor! Krasna izletna točka je gostilna pri »Tovarni« Pobrežje, Tam dobite dobro naravno ljutomersko vino in vedno dober prigrizek. Se priporočata za obi'en obisk Franc in Antonija Gottlich, gostilničarja.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom
NA PLAN! NA PLAN! Sreča in um Ti je dan, našel jo bodeš na Sokolski tomboli če nisi zaspan!
Ljudska univerza v Mariboru. Prva
prireditev po veliki noči je prihodnji četrtek in petek. Na podlagi mnogih skiop-tičnih slik, lastnih posnetkov, bo predaval predstojnik diplomatsko-historijskega instituta v Zagrebu, vseučilišču! profesor dr. J. Nagy o svojem silno interesantnem potovanju od Jadrana do Kanarskih otokov. Glavne točke, ki jih bo obravnaval so: Split, Niza, Monte Carlo, Marseille, Port Rosas. Barcelona, Valencia, Oran, Fes, Mekneš, Tetnan, Gibraltar, Tanger, Casablanca, Teneriffe, Laguna, Orosta-va, Las Palmas, Malta, Bari, Veoecija. Pri tej priložnosti bo g. prof. obravnaval tudi geopolitični pomen Sredozemskega morja — enkrat in sedaj.
Konji so se splašili. Osemintridesetletnemu posestniku Mihaelu Živku iz Korene so se splašili konji in ga vrgli pod voz. Poškodoval se je močno na glavi, desni roki in nogi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Pod voz pa je padel tudi 42-letni posestniški sin Ludvik Stopar iz Qp'otnice in se poškodoval na glavi. Tudi on se zdravi v bolnišnici.
Pes je ugriznil 601etno delavčevo ženo Terezijo Rubnikovo iz Zgornje Pristave in jo nevarno ranil na desni nogi. Morala je v bolnišnico.
Nesreča. V Št. Petru pod Mariborom se je zastrupila z očetovo kislino 601etna Marija Obrejnikova. Baje je pila ootovo
prinaša
bonbon
Proizvod: .UNION4* Zagreb
kislino le pomotoma. Prepeljali so jo v bolnišnico in ji izprali želodec.
Razne nezgode. V Ježekovi tovarni zaposlenega livarskega vajenca je doletela včeraj popodne huda nezgoda. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko v stroj, ki mu je razmesaril 3 prste. Podobna nezgoda je doletela tudi v Borečih pri Ljutomeru 121etnega posestniškega sina Alojzija Križniča, ki mu je slamoreznica odrezala 3 prste na desni roki. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali včeraj popoldne 19Ietnega posestniškega sina Avgusta Baumana zaradi hudih poškodb na glavi, ki mu jih je povzročil neki njegov tovariš v pretepu.
Napad. V Metalah na cesti med Sv. Marjeto in Sv. Petrom je napadel neki Ivan G. 211etnega viničarskega sina Feliksa Bok a in ga udaril z motiko po glavi. Poškodba je bila tako nevarna, da je moral v bolnišnico.
Beg od doma. Delavec Leopold Kobale iz Mlinske ulice je prijavil policiji, da je njegov lOletni sin Friderik neznano kam pobegnil od doma. Deček je srednje šibke rasti, kostanjevih las, zagorelega obra za in oblečen v sivo obleko s kratkimi hlačami.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljat 175 prašičev. Kupčija je bila dobra in jih je bilo prodanih 108. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do
6 tednov stari 50—75 Din, 7 do 9 tednov 80—90 Din, 3 do 4 mesece stari 150—160 Din, 5 do 7 mesecev 200—260 Din, 8 do 10 mesecev 300—340 Din in leto stari 480 do 500 Din. Cene za kg žive teže so bile naslednje: 4 do 5.50 Din. mrtve pa
7 do 8 Din.
Vremensko poro'"	-	-«ke	meteo-
rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.6 stopinj C nad ničle minimalna temperatura je znašala 8.2 stopinj C nad nič'o; barometer je kr M pri 15.2 stopinjah 732.7, reduciran na ničlo pa 730.9; relativna vlaga 72; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napove-duie spremembo vremena.
Darulte za spomenik Viteškega kralfa Aleksandra I. Zedinitella v Mariboru?
Ob desetletnici mariborske ZKD
NEKOLIKO ZGODOVINE NACIONALN O-PROSVETNEGA DELA NA BIVŠEM
ŠTAJERSKEM.
Letos 4. oktobra poteče 10 let, odkar pričela z delom Zveza kulturnih društev v Mariboru. Deset let v življenju človeka ne pomeni bogvekaj, a v življenju društva nekaj, dasi ne mnogo. In vendar naša ZKD upravičeno z zadovoljstvom zre nazaj v to svoje prvo deset-, letje. Saj je z razmeroma malimi sredstvi ustvarila močne temelje za bodoči razmah svojega dela: 100 javnih ljudskih knjižnic, ki jih je poleg vsega drugega svojega predavateljskega in pro-svetno-organizatoričnega ter nacionalno in prosvetno propagandnega dela ustvarila iz skromnih svojih sredstev, prvenstveno ob naši ineji, je močan glasmk dobre volje in vztrajnega dela oseb, ki so Zvezo doslej vodile.
Skromno in tiho ter nič kričavo, kakor je ves čas bilo delo mariborske ZKD, se pripravlja Zveza na proslavo svoje desetletnice, ki ne bo obsegala bučnih slavnosti in parad, ampak zopet samo tiho in skromno delo. Mariborska ZKD hoče ob tej priliki naši javnosti Predočiti tudi vse one činitelje, ki so že pred njo orali ledino tia področju dviganja narodne zavesti, vzbujanja ljubezni do slovenskega jezika in do slovenske knjige, sistematskega prosvetnega 'dela s predavanji, igrami in drugimi prireditvami, ki so vse imele en cilj: na-
cionalno propagando. In tu treba ugotoviti, da je naša ZKD že na bivšem slovenskem Štajerskem in Koroškem imela predhodnico v »Zvezi narodnih društev na Štajerskem«.
V	poročilu o glavnem zboru Narodne stranke za Štajersko (predvojna nacio-nalno-napredna politična organizacija štajerskih Slovencev!), ki se je vršil dne
3.	novembra 1. 1907 v Celju, čitamo (»Narodni list« od 7. novembra 1. 1907, št. 49):
»Urednik Špindler govori za ustanovitev zveze vseh narodnih nepolitičnih društev na Spodnjem Štajerskem ter predlaga resolucijo, ki se soglasno sprejme: '
Glavni zbor Narodne stranke nalaga glavnemu, odnosno izvrševalnemu odboru, naj nemudoma izvede organizacijo vseh narodnih nepolitičnih društev na slovenskem Štajerskem ter ustanovi »Zvezo narodnih društev na Štajerskem«.
Dne 28. jun. 1. 1908 se je ob udeležbi okrog 10 delegatov vršil v Celju ustanovni občni zbor te Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Anton Pesek, takrat učitelj v Narapljah. Pristop k Zvezi je do takrat prijavilo 63 društev. Za predsednika je
bil izvoljen Anton Pesek, za podpredsednika urednik Janko Lesničar in koroški Slovenec J. Ravnik, za tajnika dr. Šandor Hrašovec in Pavel Flere, za blagajnika Alojzij Trstenjak, v odbor pa še: Andrej Oset, Florijan Goričnik iz Glinj na Koroškem, Rud. Vrabl (Vransko), dr. Dolar (Celje), Ivan Malus (Bizeljsko), Ivan Kramer (Trbovlje) in dr. Pivko (Maribor).
Do občnega zbora 11. julija I. 1909 je imela Zveza že 73 članic. Na tem občnem zboru je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze slovenske napredne mladine (Andrej Oset, Fr. Ferlež itd.). Ta Zveza se je ustanovila že oktobra leta 1909. pod predsedstvom Andreja Oseta. Z mladeniškim ognjem se je lotila organiziranja slovenske mladine in jo usposabljala za nacionalno in kulturno delo. Do febr. 1910 je imela po celem slovenskem Štajerskem že 13 okrajnih pododborov. V prosvetnem delu je mladinska zveza brla krepka opora Zveze narodnih društev.
Z menjajočo se intenzivnostjo je Zveza narodnih društev vršila svoje delo do izbruha svetovne vojne. Velik razmah je zaznamovati zlasti še od občnega zbora dne 8. junija 1913 dalje, ko je imela že nad 100 članic in ko je postal njen predsednik sedaj že pokojni dr. Leo Brunčko, njen t jnik pa sedaj tudi že pokojni zadružni uradnik Anton Kunej. Na glavnem zboru Narodne stranke dne 5. oktobra 1913 je imel g. dr. Brunčko referat »O društvenem gibanju na Spod-
njem Štajerskem v letu 1913« in izhaja iz njegovega poročila, da je imela Zveza tačas 120 včlanjenih društev s 6000 organiziranimi članL Zadnji predsednik pred izbruhom svetovne vojne 1. 1914 je bil sedaj že istotako pokojni zadružni ravnatelj Janko Lesničar. Svetovna vojna je, kakor marsikateri drug idealno zasnovani pokret, zadušila tudi Zvezo narodnih društev.
Prva leta po vojni se prosvetni delavci na našem severu niso znašli. Šele 14. maja 1922 je prišlo do prvega zborovanja delegatov narodnih društev iz bivše slovenske Štajerske, ki so bila včlanjena v takrat že obstoječi ljubljanski Zvezi kulturnih društev, ustanovljeni za celo Slovenijo. Zborovanje se je vršilo v Mariboru, vodil ga je g. dr. R^isman. Na tem zboru je bil izvoljen pripravljalni odbor za samostojni odsek ljubljanske ZKD v Mariboru. V odboru so bili gg. dr. Strmšek, Kejžar, f Voglar, dr. Reisman, dr. Boštjančič, dr. Šnuderl, V. Špindler. Dne 25. junija 1922 je odbor razposlal na vsa društva v območju bivše slovenske Štajerske okrožnico, naj vstopijo v ZKD v Mariboru kot odsek ljubljanske ZKD. Vsa ta dela je vodil pokojni ravnatelj g. Voglar. Po njegovi smrti (???????) je delo delj časa zaostalo, odbor se ni sestajal. Agende odbora je vodil iz tajništva Demokratske stranke takratni njen tajnik za ozemlje bivše slovenske Štajerske g. Vekoslav Špindler do leta 1925. Za 20. junija 1925 pa je končno, dogovorno z nokate-
Kateri feztk nai postane mednarodno občevalno sredstvo?
ŽIVI JEZIK, UMETNI JEZIK ALI PASIGRAFIJA?
pri učenju jezikov precejšnjo vlogo in melo-dioznost pomaga marsikdaj preko težav. Jezik, poln trdih, stisnjenih in sikajočih soglasnikov ali brez zvenečih in čistih vokalov odbija, pa če je sicer še tako praktičen.
V luči navedenih zahtev si torej oglejmo posamezne kandidate za mednarodni pomožni jezik; kateri se najbolj približuje idealu?
Med najstarejše spadajo razne pasigrafije. To niso jeziki v pravem smislu besede, marveč grafični znaki za mednarodno sporazumevanje. Posamezni pojmi in odnosi imajo svoje znake, ki niso vezani na pismeni in glasovni izraz nacionalnih jezikov, ampak služijo samo miselnemu sporazumevanju. Spominjajo na staro slikovno, oziroma ideo-gratsko pisavo Egipčanov in Kitajcev.
Od zahtevanih lastnosti pripada pasigrati-1 jam samo vrlina nevtralnosti. O vsestranski uporabnosti niti ne more biti govora, ker je ustno sporazumevanje tu sploh izključeno.j Tudi z enostavnostjo in lahkoto se ne morejo ponašati, ker bi. morala imeti popolna pasigrafija toliko znakov, da bi 'se lahko izražale misli z ozirom na vsa vprašanja kulturnega življenja. Za vsakdanjo potrebo bi se morali naučiti torej nekaj tisoč znakov, za _ temeljito znanje pa še mnogo več, kar po-drugimi narodi. Neprikladnost za euo sa- i meni težjo spominsko obremenitev kakor
Vedno večje in vedno bolj zamotano prepletanje gospodarskega <in kulturnega življenja postavlja vprašanje mednarodnega pomožnega jezika čedalje bolj v ospredje. Danes smo kljub nekdanjemu skepticizmu in posmehovanju prišli že tako daleč,, da ni več dvoma- o nujnosti mednarodnega občevalnega sredstva. Problem je samo še v tem, kateri jezik naj. se kot splošno obvezen določi za ta namen.
Kandidatov za to čast je mnogo, vendar pa se'lahko dajo razlikovati tri glavne skupine: živi jeziki, umetni jeziki in pasigrafije. Kateri izmed njih ima po svojih lastnostih največ upanja, da si osvoji mandat?
Preden začnemo razmišljati o tem, je potrebno, da ugotovimo nekoliko načelnih zahtev, katerim naj ustreza mednarodni pomožni jezik. Te zahteve so se izluščile iz dolgotrajnih polemik in ob njih lahko merimo sposobnost jezikov in pasigrafij za med-jiarodno uporabo.
1. Vsestranska uporabnost, govorna iti pismena, in to v vseh strokah in panogah kulturnega življenja. Mednarodni pomožni jezik mora enake dobro služiti znanstvenikom, trgovcem, turistom, filmu, radiu in sploh vsem ljudem, ki kakorkoli prihajajo v stike
mo stroke mu že onemogoča kvalifikacijo splošne uporabnosti.
2. Enostavnost in lahkota. To načelo je posebno važno zaradi tega, ker je pomožni jezik namenjen vsemu človeštvu, vsem narodom in vsem slojem, a ne samo jezikovnim talentom. Kompliciranega in težkega jezika se povprečen človek ne more naučiti toliko, da bi mu praktično koristil, razen tega pa bi bil tak jezik naravnost v nasprotju s svojim smotrom razbremenjevanja in osvobojenja.
3. Logičnost in preciznost. Mednarodni jezik mora popolnoma določno in nedvoumno obeleževati pojme in odnose, tako da je vsaka nesigurnost izključena. Vsaka reč in stvar, vsako dejanje in odnos ter kakovost mora imeti svoj točen in samo njej pripadajoči izraz. To zahtevo podpira dejstvo, da naj služi pomožni jezik vsem narodom. Način mišljenja in sistem jezika je pa pri narodih različen in če bi bil .tak jezik (namreč pomožni) poln rigur, homonimov in sinonimov, hi neizogibno nastal kaos in nerazumevanje. Kdor se uči kakšnega tujega živega, visoko razvitega jezika, kmalu opazi, kako težko je prodreti v njegovo bistvo, kako težko ga iujcc rabi v njegovem pravem duhu in smislu, in to prav zaradi njegove indirektnosti in bogastva glede figur. Kulturni jeziki često ne izražajo misli preprosto z izrazi, ki jim pripadajo po slovarju, ampak z drugimi besedami, nekako tako, kakor n. pr. slikar izraža videz zelene barve s kombinacijo drugih, neželenih barv. Preprostost in enostavnost pomenita hkrati tudi logičnost, in to je najboljše jamstvo za pravilno razumevanje.
4. Nevtralnost. V dobi nacionalizma, ko vsak narod ljubosumno varuje svojo samobitnost in hoče razviti svojo individualnost, je težko verjetno, da bi mogel predreti jezik, ki bi prinašal močan tuj vpliv na razvoj domače kulture. Mednarodni pomožni jezik mora biti glede nacionalnosti docela nepristranski, nikjer giede tega ne sme vzbujati nezaupanja in ne sine izpodrivati domačega jezika.
5. Blagoglasuost. Ni vseeno, ali je jezik prijeten za uho ali ni. Estetični čut igra tudi
učenje živih jezikov. Jasno je torej, da pasigrafije nimajo sposobnosti za mednarodno občevalno sredstvo in spadajo samo še v zgodoviuski muzej, ki naj, kaže preteklost dela za mednarodno zbliževanje.
Mnogo resnejše so kandidature živih jezikov. Od teh je menda na prvem mestu angleščina, ki je danes najbolj razširjena po svetu. Po najnovejših statistikah govori angleščino okrog 220 milijonov ljudi. Za njo bi prišla v poštev francoščina kot mednarodni diplomatski jezik. Največje število ljudi govori sicer kitajščino, ali ta je zaradi svoje kompliciranosti in oddaljenosti od zapadnega kulturnega sveta nemogoča.
Recimo torej, da se uvede kot obvezen mednarodni jezik angleščina, katera se med živimi jeziki najbolj priporoča. Lastnost vsestranske uporabnosti ji kot visoko- razvitemu kulturnemu jeziku vsekakor pripada. Glede enostavnosti in nedvoumnosti pa ima seveda isti nedostatek, kakor vsi ostali živi jeziki. Tudi z lahkoto se ne more posebno pohvaliti, saj se je pri angleščini treba učiti prav za prav dveh jezikov: ustnega i-'; pismenega, ker je pravopis zelo težek. Kar pa tiče blagoglasnosti, ima gotovo večina ostalih jezikov več izgledov na uspeli. Nsjtežja ovira pa je dejstvo, da angleščina kot nacionalni jezik ni nevtralna. Z uvedbo angleščine bi se začela tudi kulturna in gospodarska in morda še bolj ojačila že itak občutna politična hegemonija Angležev. Koliko lažji in močnejši bi bil položaj narodov, ki :im je angleščina materni jezik, v primeri z ostalimi narodi, ki bi se morali tega jezika šele naučiti. Neangleži bi v razgovorih in debatah težko tekmovali z Angleži, ker je le malo ljudi, ki bi tuj jezik obvladovali tako dobro, kakor materni jezik. Še nekaj. Angleška literatura bi preplavila svetovni trg in izpodrinila knjige drugih jezikov. Kaj bi k temu rekli n. pr. Francozi in Nemci, ki jim je knjižna industrija eden izmed najvažnejših faktorjev izvozne trgovine? Ne da se zamisliti, da bi veliki narodi sploh kdaj pristali na tako silovito ojačenje angleške pozicije v svetu.
Kar velja za angleščino, velja seveda tudi za vse druge žive jezike. Uvedba nacionalnega jezika: za obvezni mednarodni jezik bi bila izvedljiva samo v primeru, da en narod podjarmi vse ali vsaj veliko večino drugih in jim svoj jezik kratkomalo ysili. To pa postaja vedno manj verjetno.
V	poglavje o živih jezikih spada tudi vprašanje o poenostavljenih jezikih, kakor je n, pr. anglik, to je poenostavljena angleščina. Tudi tak jezik bi naletel na podoben odpor, saj bi kljub poenostavljenosti dal premoč tistemu narodu, kateri uporablja njegov original kot materinščino. In, končno ni izključeno, da bi se angliku uprli prav Angleži, ki so znani konservativci, in ne bi dovolili, da se popači njihov jezik. Ako pa že te ovire ne bi bilo, bi z enako pravico poenostavili svoj jezik Francozi, Nemci, Španci, Rusi itd. in ga priporočili kot mednarodno občevalno sredstvo.
Preostajajo torej še umetni jeziki. Nekateri so popolnoma umetno sestavljeni in nimajo nič skupnega s slovarji in slovnicami živih jezikov (n. pr. volapiik), a drugi so sestavljeni na osnovi indogennanskih jezikov (n. pr. esperanto in njegov epigon ido). Od vseh teh se drži in širi le esperanto, in to že čez 40 let. Vsi ostali so se kmalu po svojem rojstvu in po kratki slavi drug za drugim umaknili v ozadje.
Od vseh jezikov se je idealu mednarodnega pomožnega jezika najbolj približal esperanto. S popolnostjo se seveda tudi esperanto ne more hvaliti, kakor ni nobeno človeško delo popolno. Vendar pa je na mnogih mednarodnih kongresih, v mednarodni ko-
respondenci in v književnosti dokazal vse* stransko uporabnost. Njegova slovnica )e zelo lahka in brez izjem, slovar vsebuje vse besede, ki so sc že doslej uveljavile kov mednarodne in kljub enostavnosti se dajo v esperantu izraziti misli do najfinejše natanc-nosti. Glede enostavnosti in lahkote je sicer hudo pretiravanje, ako kdo trdi, da bi se dal naučiti v 14 dneh, prav tako neresna_ je Pa tudi trditev, da za pripadnike nearijskih ple’ men angleščina ni nič težja od esperanta. Njegove nevtralnosti ni treba šele dokaz®" vati, kajti ta pripada vsem umetnim j«*1* kom. Tudi glede blagoglasnosti se esperantu ne da nič očitati. Saj glede melodioznosti nc zaostaja prav nič za italijanščino, posebno ee si toliko napredoval, da ne uporabljaš v vsakem stavku pomožnega glagola.
Na podlagi teh objektivnih trditev lah*® trdimo, da je dandanes esperanto najresnep' kandidat za mednarodni pomožni jezik in “a si je težko zamisliti drugega, ki bi bolj us*Ff' zal zahtevam idealnega pomožnega jezika. Vendar pa niti današnji esperantisti, nitj san1 izumitelj esperanta Zamenhof, ako bi še živel, ne bi nasprotoval uvedbi kakšnega drllj gega jezika, če bi v resnici nadkrilieval esperanto. Gre namreč le za stvar in pri ten] tako važnem vprašanju nista na mestu niu sentimentalnost niti koristoljubje. Razumljivo je sicer, da bi marsikateri, ki se je že nauči kakšnega svetovnega, živega jezika, rad uveljavil in izkoriščal ta jezik kot svetovni pomožni jezik. Toda splošna korist in ideja resničnega zbliževanja narodov morata stau visoko nad interesi poedincev in posameznili plemen.	F.	H.
Kulturne vesti
Kronika slovenskih mest
PRVA ŠTEVILKA NOVEGA DRUGEGA LETNIKA.
»Kronika slovenskih mest«, ki jo je pričela izdajati lani najprej samo ljubljanska mestna občina kot svoje glasilo, je stopila letos v svoje drugo leto v novi opremi, sicer pa še vedno vsebinsko tako bogata ir. zunanje razkošna, kakor je bila prvo leto. Številka za prvo četrtletje je izšla te dni na sto straneh velikega formata z več stranmi dodatka, na katerem so poleg oglasov objavljeni tudi prispevki: J. C. Oblaka »Mirje« (Mladostni spomini), R. Peterlina-Petriiške »V stari cukrarni« (Spomini na življenje ljubljanskega literarnega proletariata), Ivana Robide »Spomini na Suhi bajar leta 1915—16«, »K stoletnici Josipa Stritarja« itd.
»Kronika« prinaša uvodoma članek »Dr. Dinko Puc, ban dravske banovine«, potem članek »Dr. Vladimir Ravnihar, novi predsednik ljubljanske občine«, nato pa slede razne razprave, članki in poročila. Univerzitetni profesor inž. M. Fabiani objavlja razpravo »Ljubljana« (Slika mesta in moji vtisi iz leta 1934), France Stele »Kako oživiti staro Ljubljano?«, dr. I. Rakovec »Potres v luči geologije«, dr. J. Mal »Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbor«, dr. Metod Dolenc »Ljubljanska rokopisna zbirka pravnih obrazcev in predpisov
rrnti uglednimi narodnjaki sklical svoje-časni pripravljalni odbor in še nekatere novodošlc narodne ljudi k seji, na kateri bi se naj vprašanje prosvetnega dela na naši severni meji končno spravilo z mrtve točke. Seje so se udeležili gg. dr. Strmšek, Malenšek, Robnik, Kejžar, Dominkuš, Skala in Špindler.
Slednji je poročal, da se je prosvetno-wganizatorično delo pač doslej vodilo iz strankinega tajništva, vendar je pa silno ,‘iaraslo, a naša meja zahteva osobito pažnjo. Delo presega moči enega človeka, ZKD v Ljubljani pa ne more imeti meje tako v evidenci, kakor bi trebalo. Zato treba oživotvoriti ustanovitev samostojnega odseka, obenem pa stopiti z Mktbljano v stike, da se z njo razčisti Vprašanje ustanovitve samostojne ZKD za mariborsko oblast. Sestavil se je riov •pripravljalni odbor pod predsedstvom g. ir. Strmška. Tajnik je bil g. Skala, bla-fainik g. Malenšek, referent za predavanja g. Robnik, za prireditve Kejžar, uijtžničar Dominkuš, člana dr. Boštjan-•ič in Špindler. Ta odborje v šestih sejah @6. junija, 10. juliija, 20. julija, 26. avgusta, 11. septembra, 18. septembra) obravnaval ves kompleks vprašanj in raztovarjal z Ljubljano. Prišel je do za-iljučka, da je v interesu stvari ustanovitev samostojne ZKD za mariborsko oblast. Vodstvo ljubljanske ZKD je na to iudi pristalo. Tako je odbor lahko določil
4.	oktober 1925 kot dan za ustanovitev samostojne 2KD >i Mariboru. Dne 15.
julija 1925 je velikemu županu predložil pravila za ZKD v Mariboru. Radi dogovora o podrobnih formalnostih glede prenosa društev iz ljubljanske v mariborsko ZKD, glede bodočega sodelovanja obeh sestrskih organizacij itd., se je dne 19. septembra 1925 vršila v Ljubljani skupna seja odbora ljubljanske ZKD in mariborskega pripravljalnega odbora. Na seji je bil navzoč tudi sedaj že pokojni minister g. dr. Žerjav. V svojem nagovoru je pozdravil ustanovitev ZKD v Mariboru, opozarjajoč obenem na odgovornost, ki jo ta nova organizacija prevzame pred narodom. Priporočal je obenem potrebno medsebojno podpiranje obeh Zvez,
Na tej seji je bil soglasno sprejet in v zapisniku zabeležen sledeči dogovor:
1. Obe Zvezi sta samostojni, organizaciji. Njihovo delovanje teče paralelno.
2. Društva na ozemlju ljubljanske oblastj spadajo pod ljubljansko, ona iz mariborske oblasti pod mariborsko ZKD.
3. Ustanovniki iz mariborske oblasti preidejo avtomatično brez doplačila v ZKD v Mariboru. Ali imajo kaj doplačati, bo sklepal občni zbor dne 4. oktobra 1925 v Mariboru.
4. Članarino določa vsakokratni občni zbor ter je lahko v Mariboru druga ko
v	Ljubljani. Blagajno vodi vsaka ZKD zase.
5. članice mariborske ZKD uživajo pri ljubljanski ZKD iste pravice, kakor njene članice in obratno. Obe organiza-
ciji poročata druga drugi o novih članih.
6. Premoženje ZKD v Ljubljani, ki se nahaja na terenu mariborske oblasti, preide na ZKD v Mariboru (knjižnice).
7. Obe organizaciji si obljubita vsestransko medsebojno pomoč in pošiljata na vsak občni zbor svoje delegate brez glasovalne pravice.
In tako je 4. oktobra 1925, ob navzočnosti predsednika ljubljanske ZKD g. ravnatelja Juga in njenega tajnika g. Prešerna, bila izvršen;, ustanovitev mariborske ZKD, ki je ob ustanovitvi imela 149 članic (101 društvo je prevzela po dogovoru od ljubljanske ZKD, 48 pa se jih je prijavilo nanovo, ki poprej niso bila včlanjena v ljubljanski ZKD). V pr-
vi	odbor mariborske ZKD so bili izvoljeni: kot predsednik g. Anton Skala, v odbor pa gg. dr. M. Kovačič, dr. P. Strmšek, Malenšek, Robnik, M. Dominkuš, Herman Vidmar, h. Kejžar, dr. Juhart, dr. Boštjančič, Drag. Humek, V. Špindler. Zanimivo je, da je ta občni zbor pozdravil tudi takratni ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Janko Lesničar kot svoječasni predsednik Zveze narodnih društev v Celju, ki jo je vojna ubila.
Smatral sem za potrebno, da iznesem nekaj teh reminiscenc v svrho objektivne presoje in gledanja na preteklost s strani mnogih, ki niso doživljali dogodkov onih dni in zato mnogokrat sodijo zgrešeno in krivično	V.	S.
izza tridesetletne vojne«, Leopold Sta* nek »Potres v Ljubljani 1, 1895«, inž. arh. Gustav Ogrin »Ljubljana pred in po potresu«, dr. Stanko Škerlj »Italijanske predstave v Ljubljani po zgraditvi stanovskega gledališča 1.	1765«, Franjo
Kramberger »Mariborska statistika«, Janko Jarc »Ob - petstoletnici Novega mesta leta 1865« (Prispevki k zgodovini narodnega preporoda na Dolenjskem), J-Orožen »Celjsko muzejsko vprašanje v preteklosti in sedanjosti«, dr. L. Novak »Kopališče na Mariborskem otoku«, Lojze Pipp »Razvoj števila prebivalstva Ljubljane in bivše vojvodine Kranjske«, dr. J. Rus »Ivan Vrhovnik«, 'i' I. Vrhovnik »Ljubljana, bodi bela!«, mestni arhivar »Naša kronika«, »Mariborska kronika« (od 1. X. do 31. XII. 1934), t I. Vrhovnik »Nekaj pozabljenih ljubljanskih svetišč« in »Žabiak v 18. stol. ali hnchč v Angelskem gradu«, »Stoletnica tvrdke Fr. Ks. Souvan, vzgled slovenske vztrajnosti« in Splošni pregled.
Tudi letošnja prva številka »Kronike« je bogato ilustrirana in opremljena tudi s celostranskimi slikami. Najprej je celostranska slika župana dr. Ravniharja, potem pa slede razni načrti Ljubljane, ilustracije k razpravi o potresih, fotografije potresne Ljubljane, arheološke in arhitektonske slike iz Celja, slike z Mariborskega otoka, načrti za preureditev Ljubljane, v kroniki pa slike raznih pokojnikov in sodobnikov, med njimi celostranska slika bivšega ljubljanskega župana dr. Periča, slike Viktorja Grčarja, ministra Puclja, bana dr. Puca, dr. Valjavca, Avgusta Sedlarja, Hinka Nučiča, Milana Skrbinška itd. Številka je tako izredno bogata, pestra in zanimiva.
France Bevk: »Huda ura«. Kot 74.
, zvezek Mohorjeve knjižnice v Celju je izšla te dni Bevkova 176 strani obsegajoča povest »Huda ura«. Je to povest, oziroma novela, ki opisuje iste elementarne kmečke strasti, kakor vse dosedanje Bevkove kmečke povesti in romani, ki govori prav o tistih stalnih, nespremenljivih, pračloveških strasteh, ki se očitujejo v vsakem človeku in imajo svoj sedež najgloblje v njem. Bevkove povesti vrtajo vedno v problem: odkod demonski pohlep kmeta po zemlji in P° imetju. Tudi na dnu te novele se gibljejo in bore iste strasti. Stari Slivar baranta z Ivancem za njegovo hčer, ki naj jo da sinu Pavlu. Okoli dekleta se pa bore trije fantje. Nastane tragičen konflikt, v katerem pade Slivarjev Pavle. Tako jc_ stari Slivar kaznovan v svojem sinu, k* tako drago plača očetovo pohlepnost. Pisatelj je tej zgodbi dodal v knjižni izdaji še novo končno poglavje, v katerem je dopolnil in zaključil usode svojih ljudi. Vse osebe v noveli so plastične m izdelane v svojih najbolj karakternih potezah, enaka pa je tudi pokrajina, ki tvo-
’ Mariboru, dne ?7. IV. 1931
^"KBEBSK-,
AJphonse Daadet:
Mariborski »V e e e r n i K« ‘Tufra
Slran
ZEME
v je odšla, se je oglasila za trenutek sc Pri predstojnici, da bi mogla reči Richardu, da jo je obiskala in raztolmačiti 2U taKo svoj obisk v sirotišnici. Sestri ai"tlii, ki je ob postelji dremajoče stare Predstojnice pregledovala račune stavbenika, je zašepetala: »Pustim vam torej Lydijo za nekaj dni. a prišla jo bom večkrat obiskat.« Ko je stopala v kočijo, je dejala na glas: »Domov... Uboga "'ati de Bouronova je zelo slaba, zelo slaba.«
Kočiiaž, zaradi katerega je tako glasno sovcrila, se je s svojega visokega sedela prezirljivo nasmehnil tem besedam. Vedel je. kaj pomenijo. Zjutraj mu je bil namreč pri vrtnarici pripovedoval neki nameščenec z železniške postaje, da je "izstopila gospa Feniganova z neko mlado, zelo slabotno gospo, ki jo je potem Pustila v samostanu v Soisyju. I11 med teni ko so vsi v gradu vedeli, da je žena tem, tega edini Richard ni vedel. Pa saj tako je navadno v vsaki liiši z .večjim vteviloni ljudi.
XII.
Ko se je gospa Feniganova vrnila v
ROMAN.
65
Uzelles, jo je zelo presenetilo, da se :'i ni bilo treba prav nič braniti pred ljubezensko naglico in nestrpnostjo svojega sina. Bil je molčeč in slabe volje; vendar je bil nežen do svoje matere, kateri je zopet postal njen Richard in je dolgo bedel, kakor prej, poleg nje ter igral z njo šah. Med igro sta se njuni čeli skoraj dotikali, a kakšen prepad je bil med njunimi mislimi! »Kaj se mu je zgodilo?« je mislila mati. »Te poteze pod očmi, to mršenje. trepetanje nosnic in potem njegovo neprestano brundanje ... To bo gotovo kak napad, gotovo je kak napad ... ali pa bo dolgo trajalo?« Richard pa je spet govoril samemu sebi: »Prav je storila, da je ni pripeljala; moja rana je še preveč odprta, treba je počakati še nekaj dni. Samo da se pred menoj izgovori Charleyevo ime. pa sem že jezen. Ko bi bila moja uboga prijateljica tu. bi jo kljub nieni bolezni mučil brez usmiljenja.«
Ko se je naposled po enem tednu ta njegov duševni vihar pomiril, je dejal materi, ki ga je ves čas obveščala o Ly-diji. kakor da bi zares bila v Quibero-nu:
ri organski del teh ljudi, ki doživljajo v svojih dušah prav tako hudo uro kot Pokrajina. Novela »Huda ura« se zaradi svoje zgoščenosti, napolnjene napetosti ter dodelanega stila uvršča med najboljše Bevkove stvari, kar jih je napisal iz kmečkega okolja.
Prof, P. Holeček: »Izbor nemškega beriva za šolo in dom«. Družba sv. Mohorja v Celju, ki si je nadela nalogo pomagati našim dijakom pri študiju nemščine. je izdala sedaj prvi zvezek »Izbora«. ki vsebuje po načelu variatio delec-tat 29 krajših beril najrazličnejše vsebine v gotici in latinici. Vmes so pravljice-pripovedke, nekaj zanimivih spisov iz živalstva, potem zemljepisni in zgodovinski sestavki, troje zabavnih anekdot, nekaj poglavij iz higiene, nazadnje gin-Ijiva novela iz novejšega slovstva in mično noglavie iz modernega romana '/-a. mladino. Vsakemu berilu sledi niz v3r,?šanj. nanašajočih se na vsebino in
najvažnejše nove izraze. Po teh vprašanjih dijak lahko kar sam ponovi preči-tano snov in si jo bolje vtisne v spomin. Ta »Izbor« bo zares zelo dobro služil vsem našim dijakom, pa tudi drugim, ki se uče nemščine. Založnica obljublja še nadaljnje zvezke.
Češkoslovaško-.iugoslovanska revija, Letošnja 3. številka petega letnika objavlja sledeče prispevke: dr. F. Woll-man: V homerskem Zagorju starega Gjalskega: dr. J.- Wolf: Program jugoslovanskih svečanosti v Plznju v 1. 1848—49; dr. J. A. Valšik: Češkoslovaški prirodoslovci na Durmitorju; dr. Miroslav Koutsky: dr. P. Zenkl, častni občan Beograda: Važni gospodarski izsledki v letu 1934 in Gospodarski program in volitve v Jugoslaviji. Slede poročila o delovanju Jugoslovansko-češko-slovaških lig, zaključuje pa zvezek pregled literature, znanosti in umetnosti ter turistike.
Boi medicinske znanosti za zdravo
poioirs^vo
»Sedaj sem trden ... Pojdiva jo iskat, hočeš?«
Gospa Feniganova se je nasmehnila:
»Ni nama treba hoditi daleč ..'.«
»Zakaj?«
»S kočijo samo pol ure ...«
»Od tu do Ouiberona — pol ure? Ne
■	'zumem.«
»Saj Lydija je že od moje vrnitve v sirotišnici... Ne — nikar se ne razburjaj. ti veliki moj otrok ... Popoldne pripravimo voz in zvečer pripelješ potem svojo ženo v paviljon. .le tako? Si zadovoljen?«
Katere besede, kateri vzkriki naj izrazijo nemirno veselje Richarda Feni-gana, ko je sedel poleg svoje matere v kočiji, ki je med Seineo in gozdom drča-la proti Soisyju? Bil je lep. hladen, vetroven in solnčen dan; naokrog je ležal sneg. Richardova prsa so se širila od spominov na podobne popoldneve, ki jih je preživljal v govorilnici z onimi svetlimi rezbarijami na stenah, ko je tisto zimo dvoril Lvdiji. Kakor nekoč, tako je tudi sedaj sijalo solnce na sneg. ki ga je razmetaval veter in dvigal svetle kristale: kakor nekoč, tako tudi sedaj ni bilo besed za njegovo opojnost in iz pesmi, ki ie brnela po vseh žilicah njegovega bitja, se ni razodevalo in slišalo nič drugega kakor bitje srca, ki je udarjalo takt njegovemu tihemu nemiru. In kakor tisto ———8HB
grozna. Precej truda so učenjaki posvetili temu elementarnemu pojavu. Nihče ne dvomi o tem, da udari strela pogosteje v visoka drevesa, kakor v zemljo. Že dolgo pa vemo iz izkušenj, da strela ne udarja v vsa drevesa enako pogosto. Ljudstvo je prepričano, da udari strela najrajši v hrast. Zato pa spoštujejo to drevo tako zelo nekateri narodi v Fv-ropi. Kolkio je resnice na tem, da strela ne udarja v vsa drevesa enako rada. pa bo dognal neki angleški botanični zavod, ki bo v kratkem končal svoje delo. katero je trajalo tri leta, Angleški listi poročajo o glavnih rezultatih prizadevanja omenjenega botaničnega zavoda. Vse ka že. da so res drevesa, v katere strela rada udari, v druga pa sploh ne. Izmed vseh dreves je vsaj v Aneliii hrast najbolj izpostavljen streli. Hrastu slede jagnjedi, borovci, vrbe in jeseni. Pač pa ni našel zavod nobene bukve, breze ali češnje, ki bi jo bila strela samo oplazila. Zato svetuje ljudem, naj se ob nevihtah zatekajo pod tako drevje, ki ga strela ne mara.
PRAKSA D ‘ <FGA ZAKONA O
Znani danski učenjak in profesor na kiobenhavenski univerzi dr. Sand je te dni objavil poročilo o delovanju danskega zakona o sterilizaciji in kastraciji v Praksi. Znano je, da je bila danska država prva, ki je uvedla tak zakon že D red šestimi leti. Njej ie sledila Nemčija, Nemčiji Norveška in Švedska, dočim je tudi na Finskem zakonski osnutek že izdelan in pripravljen.
Profesor Sand naglasa, da je zakon o sterilizaciji in kastraciji prava dobrota za narod. Vsak pacient, ki je prestal °Peracijo na temelju zakona o sterilizaciji in kastraciji, je leto dni po operaciji p°d stalnim nadzorstvom zdravnikov, ki v določenem času in v določenih do-hah s pomočjo najmodernejših aparatov hi po najnovejšili metodah temeljito predejo. V prvih šestih letih, odkar je za-
i kon v veljavi, ie bilo na moških izvrše-
nih nešteto sterilizacij in kastracij, na luskah pa samo sterilizacij. Danski travniki so imeli tako dovolj prilike
Proučevati omenjeni zakon v praksi. Na
Podlagi dosedanjih izkustev pa se bodo
v zakonu izvršile nekatere spremembe, ^udi je učenjak dr. Sand omenil, da je Draksa pokazala, da no operacijah niso nastale škodljive posledice, kakor so to Mnogi pričakovali. Po njegovem mnenju se bodo take posledice ookazale šele po desetih ali dvajsetih letih.
Posebna pažnja se posveča zlasti kastraciji. Preden se ta operacija izvrši, Pregledajo pacienta številni zdravniki in šele, če se zedinijo v svojem mnenju, tedaj pride pacient pod nož. Kar se pa tiče duševnih posledic, je treba posvetiti 'Tižnio dejstvu, da pridejo za
Po«r
STERILIZACIJI IN KASTRACIJI.
operacijo v poštev v prvi vrsti psihopati. Popolnoma izključena pa je napram današnjim izkustvom sumnja, da prinaša operacija pacientu poboljšan ie zdravja, da mu prežene strah in muke, da ne bi ponovno stori! kakšno seksualno dejanje ali zločin. V tem pogledu je sterilizacijska operacija sama po sebi izredno 'in gotovo sredstvo za olajšanje. Operacija prežene pacientu neprestani strah osvobodi ga duševne in telesne razdraženosti in zelo blago vpliva na občutke :n spolni nagon.
Dr. Sand tudi meni, da se bo zakon o sterilizaciji in kastraciji razširil. Nastalo je namreč vprašanje, ali ne bi bilo koristno, če bi omenjeni zakon mogel zadeti tudi kronične alkoholike in tako-zvane normalne zločince ter osebe s podedovanimi živčnimi boleznimi. V vseh primerih bi bila nujno potrebna sterilizacija zaradi očuvanja naroda, njegovega zdravstvenega stanja in zdravja narodovega potomstva. S tem v zvezi pa je nastalo tudi vprašanje o prisilni kastraciji. Po dosedanjem zakonu se sme kastracija izvršiti samo. če na to pristane pacient. V primerih pa, ko ima oblast opravka z zakrknjenimi zločinci, s kroničnimi pijanci in s slaboumnimi, bo tudi Danska v kratkem v interesu narodnega zdravja in potomstva izvedla zakon o prisilni kastraciji.
V	KATERA DREVESA UDARJA STRELA?
Kmalu bo za nami pomlad in nastopi-
lo	bo poletje s hudimi nevihtami, gromom, bliskom in strelami. Moč strele je
ČLOVEŠKI ŽELODEC.
Vprašanje, koliko more človek naenkrat pojesti, je bilo končno rešeno v dvoboju dveh požeruhov, in sicer med plavalnim mojstrom Kelamanom in Muray-em. Stavila sta in oba pospravila neverjetne množine jestvin. Muray je pojedel krožnik juhe, pečeno kokoš, veliko ribo, poldrugi funt pečenke, velik krožnik praženega krompirja, sveženj redkvic,
4	porcije sladoleda, velik kolač, krajec kruha, nekaj kislih kumar, krožnik jabolk, potem pa popil 2 steklenici piva, vrč mleka in vrč vode. Končno je bil sit in v dobro so mu zapisali 251 točk. Njegov nasprotnik Kelaman pa je dosegel 276 točk, ker je pojedel in popil toliko kakor Muray, mimo tega pa še 7 krajcev kruha, krožnik pečencev ter dva obložena kruhka in je povrh popil še skodelico kave. Žal pa se požeruha po tekmi
tiho noč pred desetimi leti. ga ie skušala njegova mati na isti cesti in v istem belem snežnem kraju pomiriti in mu je govorila: »Naročila sem, da pripravijo paviljon; večerjala bosta v delavnici: menim, da je za prvi večer tako najbolje, Pozneje bomo pa živeli skupno življenje, ker Lydija je sama tako hotela. V tem otroku je toliko nežne dobrote! Fine, plemenite dobrote! Še sama pričenjam sedaj verjeti, kakor sestra Martha, da je v njej resnična krvna plemenitost: rojena je morala biti v visoki rodbini... Ah. glej, prispela sva!«
Kočija se je brez hrupa ustavila na mehkem snegu pred velikim stopniščem, kjer ju je pričakovala sestra Martha.
»Glejte, gospod Richard nas pomlajuje za deset let,« je dejala Irka s svojimi živahnimi kretnjami in besedami. »Se še spominjate, kako sem vas nekoč vodila v govorilnico? Tokrat boste sami našli našo drago hčerko v njeni sobi. Vaša mati in jaz obiščeva najprej mater de Bouro-tiovo, potem pa prideve takoi k vama.«
Ko je ostal Richard sam na hodniku, ie nekaj časa okleval. Razburjenje je zvezalo vse njegove hibe. Še preden je potrkal, se je oglasilo iz sobe, kamor ga je gotovo bilo slišati: »Vstopite!« Bil je to sladki, mili. že dolgo neslišani glas.
fSe bo narfalievnlo' -
nista tehtala in tako niso mogli njunega rekorda v jedi izraziti tudi v kilogramih.
V	šoli.
Učitelj: »Janezek, ti si pa nalogo »Naš pes« popolnoma prepisal od svojega brata.«
Mihec: »Ko pa sva opisala oba istega psa.«
Sokolstvo
BRATJE IN SESTRE! Jutri priredi Sokolsko društvo Maribor Matica in Sokolsko društvo Maribor III. veliko Sokolsko tombolo, čisti dobiček gre v korisi Sokolskega doma. Propagirajte danes in jutri za Sokolsko tombolo. Nihče naj tie bo brez tombolske karte, Bratje in sestre, na delo! Zdravo!
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA. Jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v gornji mali dvorani družabni večer. Pridite vsi! Vabljeni brafie in sestre o-stalih društev. Nasvidenje.
Sokolsko društvo Tezno poziva vse svoje članstvo na poslovilni večer, ki ga priredi društvo odhajajoči sestri načelnici Dragi Roškar j e vi danes zvečer ob 20. uri v gostilni brata Pulka na Teznem. Sestre in bratje, sokolsko bratstvo nam nalaga dolžnost, da se zberemo ob slovesu korporativno okrog tiste, ki je od prvega oočetka najvestneje in najpo-žrtvovalneje delovalo v procvit društva in žela nailepše uspehe. Na svidenje! Zdravo!
Mala Nedelja
Lukačičev shod. Po mnogih uspelih shodih je priredi! naš domačin g. Lukačič Avgust volilni shod tudi pri nas. Dne 26. tm. ob 8. uri zvečer je bil poln Sokolski dom volilcev Kandidatura našega rojaka je bila po njegovem 11'urnem govoru soglasno odobrena. Vsak zaveden Malo-nedeljčan bo volil domačina g. Avgusta Lukačiča.
Mali oglasi
Razno
RESTAVRACIJA ..GAAIHRI-NOVA DVORANA«.
Najlepši vrt v Mariboru. — Abonenti se sprejmejo na najboljšo domačo hrano m naj-nižnji ceni. Hrana se dostavlja tudi na dom. Posebna hrana tudi za diabetike. 1797
ALI VEŠ?
da dobiš moške topiance s petami za Din 28.—. ženske s petami Din 16.—. Blago prvovrstno in to samo pri Lovcu, Glavni trg 4, dvorišče. '812
MUŠKATNI SILVANEC
z kovaških goric (Schmitz-berger). Ribiziovo vino čez ulica od 1 naprej 1 12 Din. Ocvrti kozliček pore. Din 7. Dobro kosilo Din 6 in S. prvovrstna domače klobase, kakor sploh različna topla in mrzla jedila po zelo zmerni ceni. Lepo urejen vrt. kegljišče, bilard. A. Senica. Tattcn-bachova ul.	»771
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete:	Dvakrat
na teden morsko ribe. bržcli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din S —. Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Din 12.— Gostilna »Rotovž« A. Vicel. Maribor, Rotovški trg 8. 1416
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem buietu. 1430
IOS TICHY IN DRUG
Konces. elektrotebnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga no kon-kureenih cenah
Kodak kamera,
ki starte samo Din
75'
Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil foto-grafično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite vse veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiranju.
Kodak Baby-Brownie
kamera je tako enostavna pri uporabi, da bi tudi otrok posnemal z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližjega foto-trgovca, da Vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamere. Format slike je zelo lep, velikost pa 4X6'5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke.	1672
PLISE. STROJNI AŽUR
atelje za perilo Rupnik. Slovenska 15.	1817
TAKOJ DOBITE DENAR.
če prodate obnošeno obleko, čevlje itd. v Grajski starinarni. Plača najboljše! 1669
AVTOPREVOZ.
Prevzamem za prevoz raznovrstne predmete po nizkih cenah. Informacije daje gostilna »Pri zlatem levu« na Koroški cesti, ter Josip Krašovec, pismeno ali telefonično na m sto Cirkovce.	1818
Lokal
TRI GARAŽE
s prostori pripravnimi za delavnico ali skladišča v centru mesta takoj oddam. Vprašati v kinu > Union«. 1836
POSESTVO
pri Mariboru, 4% oralov zem Ijišča. Cena Din 30.000. Marija Brus. Maribor, Mlinska ul. 9, dvorišče.	1819
POSESTVA do 15 oralov okoli Maribora od 70.000, družinske hiše od Din 20.000 naprej. V Mariboru:	Sedemdružinsko hišo
165.000. Gostilno 210.000. Pe= karijo 150.000. Vilo prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26.	1843
Prodam
V našem
GOSTILNO
v sredini Maribora oddam v najem z odkupom inventarja. Vzamem tudi hranilne knjižice. Naslov v upravi »Veternika«.	1844
Posest
ZIDANA DRUŽINSKA HIŠA
z vrtom za Din 17.000, - na prodaj. Lembach Kocjan, Jez-darska ul. 5.	1811
VILA.
15 minut od mariborskega Gavnega trga, štiri eobe, dve kuhinji in klet, z 1200 m- zem Ije, zelo poceni naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice. — Schick, Tržaška cesta 20-1, levo.	1840
STAVBENE PROSTORE
v najlepši solnčni legi v Sim dencih poceni naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice. Schick, Tržaška cesta 20-1, levo.	1841
OTROŠKI VOZIČEK
modern, skoraj nov. na prodaj. Naslov v upravi lista 1799
PARNI STOJEČ
kotel z 8 m-’ ogrevalne po-vršine, motor na bencin, »\Vertheim« blagajno s pan-ccr ploščo, avtomatično vodno črpalko z 8000 1 i.-nega dela, enovprežni voz, vrče za mleko v različni velikosti proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor. AleKsan-drova 51.	1770
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
PREMA VINA
od Din 8.— naprej samo gostilna Rojko.	1813
PIANINO.
skcaaj nov. spalnica, jedilnica na prodaj. Ogleda se v ponedeljek. Ruška c. 3	1825
»LINZERSKI«
in enovprežni voz poceni naprodaj. Schick. Tržaška cesta 20-1, levo.	1842
Kupim
KNJIŽICE
Spodnještajerske ali Meskit mariborske kupim do Din 20.000.— po dogovoru. Pottud be na upravo »Večernika« pod šifro »Posesl/o jamči«. 1831
Soho odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. Cvetlična ul. 21. 1792
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam v novi hiši. Vodnikova ul. 11, Tezno, pri »Kovini«. 1791
KOVČEKI
damske torbice, aktovke, nahrbtniki, nogometne žoge priznano najceneje pri ŠterbnI-u. Meljska c. 2,	1809
POHIŠTVO ZA SPALNICO
in kuhinjo poceni na prodaj. Ogleda se v Nova vas, Bol-fenkova 8.	1S07
LEŽALNE STOLE
otomane, madrace, kakor vse tapetniške izdelke naročite pri Šterbalm, Meljska cesta 2. 1808
OPREMLJENO SOBO
solnčno. s posebnim vhodom iz stopnic takoj oddam. Jože Vošnjakova 19-1, vrata 3. 1790
LEPO OPREMLJENO SOBO
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam,, — Kranjc. Ruška cesta 7-1. UD5
SOBO,
ineblirano ali tudi prazno, poseben vhod, na željo hrana oddam takoj stalnonameščen-cu ali vpokojencu. Stritarjeva ulica 5, I. nadstropje. 167'8
OPREMLJENO SOBO
oddam. Maistrova ulica 17-11, vrata 12.	1806
PRAZNO SOBO
oddam. Studenci, Sokolska ali ca 95.	1829
ODDAM BOLJŠEMU GOSPODU
lepo sobo s posebnim vhodom s hrano ali brez. Tattenbacho va 18, pritličje 2.	1821
SOBO ODDAM.
Mlinska ul. 33.	J 822
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddam. —
Einspilerjeva ul. 26.
1827
oddam ca 18-
KABINET
gospodu. Eochova uii-1828
Oddam lepo
SOLNČNO SOBO
s 1. majem na Glavnem trgu št. 21.	1814
SOBO
s hrano oddam gospodu. Vr-banova 28, pritličje, desno. 1834
Stanovanje
SPREJMEM ENEGA ALI DVA GOSPODA
na hrano in stanovanje, Aleksandrova cesta 64, vrata 6. 1833
Nudim
veliko izbiro vseh vrst pomladanskih kožuhovin -ter raznovrstne boe, kakor: SREBRNE, KRIŽASTE. PLAVE. ALASKA LISICE. SIVE IN TEMNE. CRNE TER BELJENE LISICE ITD. po najnižjih cenah, pred prazniki še 10% popust.
Peter Semko
krznar. Gosposka 37.	1823
Opravilna številka IX 1 5145/34-11
EJrsibarii oklic
Dne 12. junija 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1! dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi. št. 255.
Cenilna vrednost Din 352.701'—
Vrednost pritikline Din 3.320'-, katera je že upoštevana zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek Din 232.920'66
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sres^o sodlšile v Mariboru« odd. IX.,
dne 5. aprila 1935.
zajamčeno 6 mesecev
samo Din 80’-
STANOVANJE
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, oddam s 1. ali 15- majem mirni, čisti stranki. Vprašati pri hišniku, Tattenbacho* va ul. 26.	1775
GOSPODA SPREJMEM
na hrano in stanovanje. Židovska ul. 14-1.	»798
Oddam v najem
SOBO IN KUHINJO.
Komenskega trg št. 1.	1820
GOSPODA
sprejm. na stanovanje in hrano. Studenci, Sokolska ul. 95 1830
MALO STANOVANJE
v vili pri kadetnici oddam mali družini. Naslov v upravi lista.	1816
SOLIDNA GOSPODIČNA se sprejme na hrano in staro-
DVA GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo po niz ki ceni. Mlinska ul. 31. dn.’S!° dvorišče.	i839
Službo dobi
IZURJENO ŠIViLJO
za obleke sprejmem na doni. Bolfenkova 44, Studenci pn Mariboru.
Sprejmem takoi samostojno PLAČILNO NATAKARICO.
Gostilna Vicel, Rotovški it? *
1846
Službo išče
vanje. Mlinska ul 35.	1847	»Večernika«.
POŠTEN ZAKONSKI P'R
mož vpokojeni železničar, vešč vseh vrtnih in hišnih Je. ter vinogradništva, išče nit-sto hišnika. Naslov v upraV)
1810
Novo poletno blago
za dame in gospode dospelo! 1838
TRGOff/lCS DQ§*.
MARIBOR, ALEKžANOROVA C. 25
Hranilne knjige sprejmem v račun.
ter vso v frizersko stroko spadajočo postrežbo za dame in gospode Vam nudi po solidnih cenah novo vpeljana brivnica
Stanko Kralj
Maribor, Meljska cesta 1.
POSOJILNICA
R. Z, Z O. P.
MARIBOR, NARODN8 SOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Za fDontladaitflti čas
lepe nogavice, rokavice, kombineže, srajce, kravate itd. Modne, šiviljske in krojaške potrebščine v modni trgovini
Union i*ašf Maribor
Slovenska ulica 4.
SELITVE
iiigosLtranifte S. I.
s poKištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi Hfk§adSŠČensa izvršuje najceneje
Telefon 20-44
Sckeiker & to.
MARIBOR. MELISKA CESTA štev. 16
RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
MaJtootJ_varna r.atotba denarja, ket_lamii za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo —	- H r a n i I n i t a izvršuje vse v aenarno stroko spadajoče posle t o in o i n k u i a n t n o
Sprejema	'SSfŠSSJSSi	Podružnica:	CELJE	XX£2i*£*::«u2
nas pr o ti poste, prej m
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajateli- *n urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
»TANKO DETELA v Mariboru.