Št. 84. V sioriei, duo 20. oklobra 1900. Letnik II. l/.haja vsak tort'k in sultoto v itnlhU oh 11. uri pmlpoldn»' za mesto ter oh ;i. uri popoldne za deželo. Slain' po pošti prejeman ;ili v Clurici na doin pošiljan celoletno 8 K.. polletno 4 K. in tSclit'ctno 2 K. 1'rodaja sc v (inriri v lobakarnali Schwarz v Sul.sk ill ulii-ah in .1 <* I- It'isitz v Nunskili nlicali po S viu. (Zjutntiije i/daiije.) Vredništvo in upravuištro s« nahajala v »N a r o d ni tiskarni», nlica Vftturini h. St. i). Dopise je nasloviti na ure.dništvo, o<;lase in naroenino pa na upravništvo «(Joriee». Oglasi se račuuijo po petit- vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1(> vin., 2-krat po 11 viu., 3-kral po \'i vin. Ako so večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Interpelacija posl. dr. Gregorciča iti lovarisev na Nje- govo Prevzvišenost gosp. niinisterskega predsednika, grofa Tliuna kot vodil.cl.ja ministerstva notranjili poslov, v zadevi zapostavljanja slovenskega prebivalstva v okraju in mestu goriskem, po c. kr. okrajni oblasti. (balje.) . Modra odjenl.jivost naeelnikova in spoštovanje iijegovih prošenj od strain' navzocih, j« jima prekrižala račune in kakor trdijo verodostojna poroeila, po- kvarilo dobro voljo. Vendar se lahko tolažita in smeta biti ponosna na to, da na dan cesarske petdesetletnice med cesarsko jubilejno slav- nostjo v solskem poslopju, ki se je sezidalo v spomin in proslavo tega jubileja, sta v veliko veselje italijanske irredente izzvala prevelik Skandal. iVlcd slavnostjo so metal« iz oken nasproti stoječega stanovanja italijanskega zasebnika n e ž n e ženske r. ok« k a- in e nje proti ,.Šolskemu doinu'1 in vanj; eden kamen je zadel gospo Loviseek na raino ter jo poskodoval, drug je padol pred gospo Pregl, ne da bi jo zadel. Ve- liki unifbrmovanec ni seveda o tern nič opazil, ker je imel važnejši posel; re- darji so bili o tern obvesčeni. Ako bi bil to storil kak Slovenec v škodo kateri italijanski soli, bi sedel že davno pod ključem in zapahom. Ako se vpraša, zakaj je policija uprizorila ta grozon Skandal, tedaj pri- demo do slovenske zastave in do odno- sajev, v katerih je c. kr. okrajna oblast italijanske irredente v Gorici. Slovenci v avstrijskem c^sarstvu imajo od leta 181-8. svojo narodno tro- bojnico (belo-modro-rudečo) ter jo rabijo od tistega Ida naprej nepretrgonm brez ugovora do najnovejših časov pri vseb narodnib in drugib slavnostih. Gospoda visja komisarja pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici. kot pristaša in strankarja italijanske narodiio-radikalne stranke, nočeta nič vedeti o tej slovenski zastavi na ozemljn rnostne občine go- riške, ker vsled svoj(!ga pobratimstva z italijanskimi radikalci hočeta, na.j velja gorisko niesto vkljub slovenski dvepelin- ski manjšini kot cisto italijansko niesto, in ker razobešanje slovenske zastave na ozernlju goriške obeine nasprotuje temu njib namenu. Gospoda višja komisarja sta so obrnila meseca juli.ja I. 1. povodoin nc- kega slučaja do c. kr. namcstništva s poroc'ili, ki so bila ad boc prikrojena, na katcrib podlagi sta dosegla predsed- niski odlok z dne 7. julija, na katerem je rečeno, da razobeSanje narodnih tro- bojnic, ki imajo ob enem barve zunanje drzave, spravlja v novarnost javni mil- in red v mestu gori.škem. Zadnji dogodki v Gorici so dokazali nasproti trditvam gospodov komisarjev, da ne razobešan.je, ampak da prepove- danje slovenske trobojnice spravljn in bode spravljalo v ncvarnost javni mir in red ne le v mestu goriskem, ampak ludi na de/.eli. C. kr. okrajna oblast je poslavno poklicana, d a va r u j e Slovene e, ko s e p o s I u ž u j e j o s v o j e n a r o d n e p r a v i c c, z v s e m i s r e d s t v i, k i s o j e j n a r a z p o 1 a g o, proti in o - r e 1) i t n i m nap a d o m d r n g e n a - rod n o s t i, katerib pa se ni bati, ako vlailiii organi ne iz})odbu.jajo in poziv- Ijajo k t(Mnu. Namcslo tega se sklicuje na pritožbe in žuganja od strani druge narodnosti, kaicra so naroO(»na po znanib Oinil(Hjib, da na podlagi leb more kratiti Slovencem njib pravice. Slovenska trobojnica nosi barve nasledn.jib zunanjib držav : Schaumburg- Lippe, Francija, J^uxemburg, Nizozemsko, Norvegija in Srbija. Gospoda komi- sarja pa ne rn i s 1 i t a, k o poslav- I j a t a o m e n j e n o nacelo (da na- rodne trobojnice, ki imajo barve zunanje države, so nevarne) n a nobeno teli d r ž a v, rn a r v e č n a K u s i j o, dasi so državne barve ruske črna-pomeran- cjiionimcna - bela. Zanienjujeta namreč nalasY: drzavne barve ruske z barvami zastave trgovinskega brodovja ruskega. S tern primerjanjem barv slovenske troboj- nice z oniini ruske zcistave trgovinskega brodovja, zilruzujeta gospoda komisarja v soglasju z italijanskimi irredentisti neko po- stransko misel, neko sumničenje, proti kateremu protestujejo najslovesniše avstrij- ski Slovenci, vedno zvesti prisfaši liise Habsburške in avstrijske monarhije. lrredenti se ne gnjusi slovenska trobojnica radi tega, ker ima barve zu- nanje države, ker sama s(i trudi na vso moc, da bi smela razvijati v Avst.ri.ji barve zunanje države (Italije), marveč ker je zastava Sloveneev, ki se bori.jo ob jadranskili obalib proti irredenti. Barve zunanje države se le zato povdarjajo. da bi se vzbudili pri avstrijski vladi pomisleki radi dopuščanja sloven- ske trobojnice, ter zato da bi se moglo sklepati, d a ako s e d o p u s" c a j o barre one zunanje države (Uu- sije), s e morujo d o s 1 e d n o d o - p u š č a t i t Li d i barve d r u g e dr- zave (Italije) in da vlada postopa neenako, ako dela drugače. To dokazovanje je tudi, kakor raz- v ill no iz onK'njeiiiiga odloka, obveljalo pri j)redsednišLvu c. kr. namestništva, katero gotovo ne pozna stvari iz lastne sku^nje. Ali to dokazovanje je krivo, ker sloni na krivib postavkih. Prvič belo- modro-rudcče niso ruskt; deželne barve: drugic slovenska trobojnica ni dobila svojih barv iz Husije, ampak, kakor jt; zgodovinsko dokazano — iz Dunaja čcz Kranjsko. Ni res, da slovenska trobojnica bi bila sprejela svoje barve od zastave tr- govinskega brodovja kalerezunanje države; kajli slovenska trobojnica ni na sebi in zgodovinsko nič drugega, nego trobojnica vojvodine Kranjske. Minister Doblboll' je z odlokom z dne 2H. septembra 1818 z ozirom na to, da prvotni grb vojvo- dine Kranjske je bil (še pred letom 1404) belo-modro-rudeu, določil barve sloven- ske trobojnice kot narodne barve (Na- lionallarben) za Kranjsko, katero je sre- dišče in glavno bivališče slovenskega prebivalstva v Avstriji. — Zgodovinsko dejstvo je, da Slovenci na Stajerskem, Koroskem in Primorskein so sprejeli I. 1848 kranjsko zastavo kot svojo narodno zastavo in da so jo od lakrat vedno ra- bili. (Konec pride.) Shod v Kobaridu. 1'olitično društvo „Sloga" je skli- calo v nedeljo 14. t. m. zaupen sbod v Kobarid. Val)ilu s(i je odzvalo nepričako- vano veliko število niož iz Irga samega kakor tudi iz vseb bli/.njib vasij, takö, da je bilo le obžalovati, da so bili pro- stori v gostilni pri „Nemcu'' razmeroma premajhni; no, temu je odpomogla do dobra trdna volja ter zanimanje udele- žencev, ki so nad 300 po stevilu, radi potrpeli ta nedoslatek in vstrajali složno do zaključka. Shod je bil vseskozi zanimiv. Prec. g. drž. posl. d r. A. G r eg o r č i c j« po- zdravil iskreno vse navzoče. pojasnil, da je pri sedanjih razmerab inogoc in vspe- sen le zaupen shod, ako se boče res kaj govoriti in ako se hočejo poslužalci kaj pouciti, ter pozval ])ričujoč(^ k volitvi predsedstva. JtHlnakoglasno so bili izvo- Iji^ni na predlog dreženskega g. župana g. dež. posl. Lapanja za predsednika, preč. g. dekan kohariški J. Peternel za podpredsednika, in č. g. J. A brain, kaplan iz Bovca, za zapisnikarja. Nato povzame besedo g. dr. G r e- gorčič, omenjajoč, da ni bilo radi tega toliko casa nobenega sboda, ker je imel ninogo opravil, dalje, ker ni drž. zbor malo ne nič deloval in ni prisel tudi dež. zbor do zadnjega do nikakih sklepov. Za danes pa hoče govoriti o tern, kako se vlada v državi, kako je v deželi sami in kako treba delovati za naprej. Urž. zbor ni v redu. Ker ne pustijo razdirajoci elementi, da bi se kaj delalo, je vlada prisiljena. da upravlja državo brez njega, t. j. z ministri brez ljudstva. A tudi vladi je na tern ležece, da bi tudi ljudstvo po svojih zastopnikih govorilo, in je zato razpustila drž. zbor, nadejajoč se boljših časov. Tudi v naši deželi ni, kakor bi mo- ral i biti. Pred 6 leti je stavilo pol. dr. ,,Sloga" pogoje in program za kandidate, in pričakovalo se je najboljšega. A va- rali smo se. Med iiami je vstai mož, ki se ima nam zahvaliti, da je dež. posla- nec in odbornik in je začel razdor, mi- sleč, da je poklican v to, da mora priti čim najhitreje na vrh in kot novinec za- gospodovaLi nad vsemi. To je pa bilo za slov. poslance slabo, ker ce skupno delujemo. moremo zaprečiti vsako škodo, drugače pa ne. Poslanec, ki ruäi slogo, se pregreši zoper narod; ako misli, daje sposobniši o d drugib, daje vec kako r d rugi, naj čaka, ljudstvo ga gotovo ne pozabi, in bo upostevalo eventuelne zasluge in vrline ob svojem času. Ta ne- jedinost se je vsled znane gonje zanesla tudi med ljudstvo. V prejšnjih časih smo bili prepričani, da bo vsak, tudi javen sbod, miren, dandanes pa je drugače. Dosti žalostno, da so nam vže v Gorici grozili, da bodo skušali celo zaupen shod preprečiti ali vsaj zavirati. S programom nove razdirajoce stranke se pa nikakor ne moremo zla- gati. Pravila pol. dr. „Sloge" temeljijo na jedino pravih in trdnih verskih res- n i c ab, a novi ap o s t o 1 i so proti temu, kar so posebno odkrito izjavili ravno v Kobaridu zadnje case, čež, da v e r a n i in a spolitiko nič opra- v i t i. Prašanje nastaja : kaj pa bo, ako se razsirijo taki nauki med ljudstvom .. ! Da bi si prosto pot napravili in versko prepričanje v ljudstvu oslabili. so začeli krut boj proti dubovsčini na splob. Ni res, kar pravijo, da brepeni dubov- ščina po nadvladi in osebni koristi, pač pa deluje vedno in v vseb rečeh, ako ne drugače, s6 svetom, le v blaginjo ljud- stva, in — ne zase. L1STEK. Iz lahkomiselnosti. Obraz iz življenja hanoveranskih Vendov. Sj)isal : K. / i i1 li »• n. „Dora — zdaj vein, prisiliti boceni očeta. da mi pusti delati po svoji volji1'! „O, potem bi bilo še vse dobro !"' reče Dora veselo, ter se ozre v njegovo tnosko lejjo obličje. „Znano ti je, kako zelo se je ve- *clil moj oče, ko sem se vrnil preteklo jesen od vojakov1, nadaljeval je potem. „Naveličal se je kmetovanja. Ne da se 'nu več ukazovati in ropotati ves dan po polju, po dvorišču, po vrtu in po bisi. ^¦e veckrat je dejal županu, da ne more pi'icakati, kdaj mi izroči kmetijo in se rii;i tega bremena, No, če bo pa zahte- val, naj vzamem Katino, pa porcčem: da Hrem kar za blapca služit kam v kako vas; prevzamem kmetijo le tedaj, ce mi dovoli tebe vzeti. In rajši ko bi obdržal Kinetijo že pol leta, rajši potrdi mojo nuinero. Ta vesela nadeja je spremenila ni'juno žalost v radost; in kovala sta "ajlepše načrte za bodočnost. In v tern hlil pozabila čas in uro, svet in vest! — Drugega dne pokliče Bornic svojega si*ia k sebi v izbo, koje okna so držala na vrt in so jo imeli za neko „obisko- valnico". Tu začne sinarosno opominjati; na to pa rece odločno: ,.Henrik, tega razposajenega življe- nja mora biti konec! Dosti dolgo sem se ubijal — poskusaj zdaj pa ti, kako diši delo od zore do mraka. V stirih tednih ti izrocim kmetijo; in ker se brez go- spodinje ne more krnetovati, moral se boš takoj oženiti. Izbral sern ti lepo Kalino. hčer starega Varlina; mislim, da bos zadovoljen s to mojo izvolitvijo". Henrik je zbledel kot zid ; po krat- kern premisleku reče jecljaje: ,.Tega ne morem oče — vzeti mo- rani Dorotejo Lankenovo, — obljubil sem jej to za trdno!" Stari se glasno zasmeje ter reče: „Kaj ! Uboga pastirska bci moja sinaba! Še tega je manjkalo! Mari rne- nii5, da je že to zadosti, če jej ti oblju- biš, da jo vzameš!" ,.Saj ne potrebujem bogate žene", reče Henrik, ki se je polagoma zopet zavedel. „Katina je trepasta in take trepe ne vzamem!'' „Ali veš Kaj V Veliko neumnostij si že naredil; le nikar ne misli, da bom še to mirno gledal: da bi vzel tako ženo, ki nema nič kot lep obraz in par pisa- nib trakov!" reče oee odločno. — „Pred- včcranjem sva se zmenila se starim Var- linom in torej je stvar urej(uia-'. „Ne, ne — Katine nočem — ne morem vzeti !¦' reče Henrik zdaj ostro. „Ne dam, da me boste silili v to, kar ni prav ! Dori sem dal besedo in zato vza- mem njo in nobene druge!" Oče ga opazuje nekako zavzeto. „Ne bi bil mislilj da si tako trmast*', reče potem mirno. „Ali — uganjaj še stokrat huje — Katino moraš vendar vzeti !w „Rajši pojdem strani — služit za blapca!" vzklikne Henrik. To žuganje -- je menil — mora gotovo uničiti oč(;tove naklepe. Ta pa se zakrohota: „No, glejte — si no! Ponosni buzar boče iti za hlapca služit! Poglejte malo to, moji ljudje! Kaj si vsega ne upai^, Henrik! — DomišTjeval si si zdaj to, zdaj ono — ali to rne pa že res sili na smeb. Torej ti res misliš, da bi mogel delati celih osem dnij kot hlapec pri kakem človeku na svetuV1' Henrik je čutil nekako, da ga oče bolje pozna, nego on sam; in niti besede ni odgovoril na to. „Poleg tega si menda pa že poza- bil", nadaljeval je ostro, „da moram pla- cati še precejšnjo svoto za razne lahko- miselne burke, ki si jih napravil v vo- jaSkih letih". Tu je malo postal ter ostro pogle- dal sina, ki je stal tii pred njim kot poosebljena slab* vest. „Jaz te ne silim", nadaljeval je zasmehljivo. „Če moniš, da boš izha- jal brez mene in moje kmetije, nu, pa poskusi v bozjem imenu! Na izbero imaš ali tako ali tako ! Ali podpišeš pojutra- njem poročno pogodbo rned tabo in Katino; ali pa pojdeš snubit svojo lepo pastirico, potem pa boš hlapec dninar ali pastir; pa si še poiščeš koga, ki po- plača tvoje dolgove v mestu. Če me nečeš slušati, tedaj ti odtegnem popol- noma svojo roko — ti mi ne bos uka- zoval1'. S tern se obrne, da bi odšel; ali še enkrat so obrne ter reče manje ostro : „Ko bi pa bil zašel že predaleč s pastirjevo hčerjo — to že poravnam. Na pest tolarjev ne bom gledal — deklina naj se ne pritožuje nad menoj". Potem odide malomarno iz sobe nadzorovat hlapce, ki so delali na dvo- rlšču. Govore, da oni poznajo koristi Ijudstva; — kako pa delajo V! Mod ljud- stvo sejejo prepir in razdor ter izdajajo ljudska koristi. Sami so priznavali, da bi bilo koristno in prav, ako bi prevzola dežela užitnino v svojo upravo. a ukljub teniu so jeli delovati proti dotie- nernu sklepu, in po tej hujskariji je šlo najmanj 50—(50 tisou gld. po vodi. Kedaj se je Se tako strogo loeil kmet od trgovca. ko vendar drug od dru- gega živita ! Danes se je pa jel po tej gonji poguben boj na racun kmeta. Mi smo trdili vedno složnost mod stanovi. Podlaga vsemu javnenm življenju morajo biti krščanske resniee ; na tej podlagi moreino in moramo biti vsi jedini ; vsak slan je dolžan delovati v korist vsega Ijudstva. Današnji shod naj se izreče torej, da se nc vjema z novinii razdor- n i mi, n e k r š č a n sk i in i nau k i, p ač pa z a h t e v a, da s e uveljavijo in 0 ž i v i j o z o p e t j e d i n o p ra v a, p r a- v i č 11 a n e p r e m e n 1 j i v a k r š č a n- ska ii a eel a! Predlog je bil soglasno sprejet. Tern odloenim besedam je sledilo dolgotrajno burno odobravanje in pri- trjevanje. Na to je nastopil g. Klavžar, trdee. da smo bili vže večkrat zbrani tukaj, a vsakikrat kot lepa. prijazna družina. Da- nes pa ne več. „V Gorier' prari, „so nas strahovalj, da so nam prostori odpove- dani, da nam hodo na vse kriplje in na- eine nagajali, nas celo tepli i. t. d., kot da bi biii sovražniki onili, med katerimi hocemo zborovati. Ako bi ne vedel, da imatno dobro zaslornbo med poštenim ljudstvom, bi si bil na te grožnje dva- kral premislil, alibi sei v Kobarid ali no.-' Hazpor obrlnikov proti kmetom je u m e t e n razpor in le pripomocek, sred- stvo, da bi gotovi brezvestneži v motnem laže ril)arili. Nekdaj so bili proli učiteljem, zdaj jih s frazami zopet nmetno navezujejo na se. Gonja proti diibovnikom, ki je grdo, hudobno d e I o. da si hujšega ne moremo misliti, nam tudi odpira oei, in dobro je le to, da je še vecina takih, ki se ne dajo slepiti. Kar pa sloni na neresnici, laži, se kinalu podere. Nato je g. K I a v ž a r razložil nek- danje velike krivice, ki so se godile Slo- vencem po uradih v jezikovnem oziru. omenjajoc, koliko dela in riapora, koliko taborjev in delovanja po eitalnieab je trebalo, da smo se vsaj deloma osamo- svojili. Koliko so do zdaj dosegli v pr<»- teceni in sedanji dobi naši vrli voditelji! Na dolgo in široko je opisoval ža • lostne razmere Slovencev zlasti v Gorici ler presel na sijajni nastop in delovanje g. d r. G regorčiča s posebnim oziroin na slov. sole v Goriei, na „Š o 1 s k i Dom", v kateri zahaja na sto in slo slov. otrok, ki bi se inaee poizgubili v vrste labonstva tor bi postali kot poturiee stokrat hujši sovragi od pravih Labov, in bi se ž njinii sploh izgubila vsaka nada zopet oživili slovensko Gorieo ! In takega moža, rnoža neuinornega delovanja in skrajne požrtovalnosti. bodi duSevne, bodi gmotne, kako blatijo zdaj v zahvalo! Govoril je nadülje g. Klavžar o ostudnib napadih na duhovscino ter Bvaril pred znanima listoma zlasti očete. da ne pridejo v roke nezni mladini. Za- gazili so naši nasprotniki v veliko za- slepljenost. toda, k o g a r h o č e Hog p o k o n u a t i, g a u d a r i so s I e p o t o. Na Goriškem je deloval nekdaj d r. Lavrič, a ta ni dejal, da treba najprej sebi stajišee utrditi, pae pa „vse za na- rod" ! Mož ni bil katolican, a je spošto- val duhovseino in dejal, da moramo vsi združeno delovati. Slednjič je g. govornik predlagal, da /, b or si o v e s n o o b s o j a t a k o d e- 1 o v a n j e p r o t i z a s 1 u ž n i m može in in a v k t o r i t e t i, da p r o t e a t u j e m o in da ostanemo v tern boju trdni in složni. (Sledilo je sploSno odobra- vanje.) Kot zadnji govornik nastopi konečno zborov predsednik deželni poslanec g. Lapanja, da sporoči volilcem o svo- jem delovanju. „Kot kandidat", začenja, „se nisem prevee poganjal za izvolitev, a video zaupanje, sem ga sprejel. Danes položim račun." Dosedaje zasedanje de- želnozborsko je bilo z malo izjemo po- polnem neuspesno, in še le letos se je storilo nekaj. Med tern časorn je bila re- vizija katastra, da se kolikor mogoče razbreniene prehudo obdačeni kmetje. V ta nainen je bil odloeen od dež. zbora tudi sam g. poroeevalee, da pregleda kataster od Predela do Solkana. Komisija je imela konečno še dosti dober uspeh, dasi se je pričakovalo mnogo več, in zemljiSki davek se je znižal najprej za IS0/« in kasneje se za 10%. Goriška ko- misija je predlagala, da bi se znižal ta, vsestranski preveliki davek za celo po- jOvieOj a višja inštanca je to zaprečila. G. pororevalee pravi nadalje, da je bil poslan v Trst radi osebne dobodnine in da je dosegel v tern oziru tudi ne- I katere uspeiie. „Letos se nam je slednjie posrečilo" nadaljuje, ,.doseei v de/,. zboru po vstraj- nem delovanju mej drugim tudi marsikaj, na kar so je delovalo dolgo vrsto let." Konečno predlaga g. poroc'evalee naslednje resolueije : 1. Visoka vlada se pozivlja, naj poskrbi v naših krajih za lokalno že- leznico od Sv. Lucije do Bovca, ozi- roma do Log-a. Poskrbi naj za regula- cijo Soee, Nadiže in hudournikov, za posušenje močvirja in za most eez Sočo na Kamnem. Vlada podpiraj ob- čine pri g-radenju potij in cest. 2. Zemljiški in hišni davek naj se odpravita; pobira naj se samo osebna dohodnina z določenim minimom za eksistenco. 3. Uvede naj se direktna, splošna, tajna volilna pravica po narodnostnih kurijah za drž. zbor. 4. Uvedejo naj se takse za ino- zemske delavee. 5. Za kozorejo, katero je vlada odvzela Dreženci in drug-im našim kra- jem, naj da kako nadomestilo. 6. Davki naj'se pobirajo v našem okraju po dvakrat na leto in ne po štirikrat. 7. Kmetijska društva, zadrug-e, mlekarnice naj vlada izdatneje podpira. 8. Današnji shod izreka željo, da naj se tu v Kobaridu ustanovi kat. narodno pol. društvo za ves okraj. Vse resolucije se sprejmejo s sploi- nim odobravanjem. Gosp. poroeevalee praša na to ude- le/enee. hoec; li kdo kakega pojasnila. in ko se nihee ne oglasi za besedo, pozove kot predsednik vse navzoee, naj se zabvaiijo g. d r. G re go rsi i e u in g. K I a v z arj u za jioroeevanje ter naj posebej še izre- eejo biv.šemu drž. poslaneu popolno zau- panje, eomur so se vsi odzvali v burni ovaeiji. - Nekateri so na to priporoeali svoje lokal ne zadeve. Koneeno povzame besedo š¦>. dr. Gregorčič in ])ravi približno : Vein, da ste prišli od dahiO in se Vain mudi dornov, ker je dan kratek ; zraven tega ste že toliko easa vstrajali v teh, za l.o- liko število vse pretesnih prostorih ; zato spregovorim samo še par besedij. Zahvaljam se Vam za zaupanje. Kar sein deloval za Vas, sem deloval iz gole Iju- l»ozni; ni easti ni osebnoga dobieka ni- sem iskal, — moral sem jih pa innogo slišati; toda to me ne bo oviralo in me ne strasilo. da bi tudi za uaprej ne de- loval z enako unemo. Najveeje zado- seenje in plaeilo mi je to, da sem k aj dosegel, da je moje delo v korist na- šemii narodu. Ker so težki easi, treba opri'ziui- sti, treba, da se združimo vsi brez raz- like stanov. V to bo pa najvee pripomo- glo dobro p o 1. d r u š I. vo, na eegar eelu naj bodo najboljši mozje tega ok raj a. Nevednost je najdrazja ree v d'ezeli: zato skrbite za pouk sebi in nasledni- kom. lierite dobre časnike v družini ali skupno v sosešeini. Slabemu easopisu zaprite vrata, ker ta pokvari stare in mlade. Pokažite, da ste Vi resnieni na- prednjaki, ki res delujete in se boste od- likovali pred oni mi, ki le vpijejo. (Slisalo se je namree med shodom v bližnji kremi divje vpitje in surovo razsajanje plaeanib in vpijanjenih surovežev). Ako si boste sami pomagali, vam »>o tudi Bog pomagal. (Hurno. dolgotrajno odobravanje in živio- kliei). Na to je bil shod zakljueen in za- liustili so pros so re vsi vidno zadovoljeni in potrjeni v do!»ri slvari. j^azeuska razprava proti Andi'^ju (iabr^ceku, tiskarju v Gorici. In zopet so odmevale naže žalostm; razmere v sodni dvorani, in zopet je od- sevala slika teh žalostnih razmer pred — kazeiiskim sodi.^eem ! Due 15. t. m. se je vrSila kazenska razprava proti Andreju G a b r š č e k u radi nevamega pretenja po §§ 98 in 99 kaz. zak. in je končala s tern, da je bil obtoženec popolnoma oproščen, z moti- vaeijo, da v obtoženem dejanju ni za- dosti dokazov za kaznjivost po gori ome- njenih §§ kaz. zak. V prejžnji številki smo na kratko omenili, da je sodišče Gabržeeka oprostilo, a obsodilo da ga je navzoee obeinstvo. Da utemeljimo ta poslednji stavek, bočemo podati natančno sliko te raz- prave in točno oznaeiti utis, ki ga je naredila ne le na nas, marveč tudi na večino v sodni dvorani zbranega občin- stva. S tern, upamo, bode odbita ost iz- vestnim tedeneijoznim poročilom o tej razpravi, poročilom,|kijiinajo očitni namen dola.li p r o p a g a n d o za osebe, ki ži- vljo in/ slovijo