40 din - Leto XXXVIII - Št. 68
KRANJ, petek, 6. 9. 1981
GLASILC SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Z/ GORENJSKC
ies v
renjskem
isu
lure v pokojnino
v51
tč moraš imeti, da zrediš po svoje
stran 8—9:
<ri desetletja ob Petrolejki
Pan 16:
io sedaj brez posledic
V posodobljeni Zlitovi proizvodnji pohištva zaenkrat še ne dosegajo pozitivnega poslovnega rezultata, vendar si boljšo bodočnost obetajo prav od zahtevnejših izdelkov visoke kakovosti. O tem so se med drugim pogovarjali komunisti iz tovarne z delovno skupino CK ZKS, kije minulo sredo popoldan obiskala ta tržiški delovni kolektiv. (S) — Foto: F. Perdan
P«u    ne višje
B odstotkov
1. oktobra bodo pokojnine j0ste za 5 odstotkov, z veljavnost-t-Pd 1. januarja letos dalje, je ta
sklenil odbor za plan in fi-L^c.e Pfi skupščini skupnosti po-
ljanskega in invalidskega za-Slovenije.
var,
u: 0vanja Slovenije. Z medlet-j. ^ usklajevanjem pokojnin, ka-Ma^ ^e nedavno, skuša odbor za U0 ^ in finance zagotavljati sprot-
WLast Pokojnin z osebnimi do-sj T^i zaposlenih in cev A gmotni
tal' O naslednji uskladitvi pokoj
tako blažiti položaj upokojen-
cu
ki bo Pščini
1. decembra, bodo na Spiz odločali novem-
Potrebujemo več Ibijev
KRANJ — Najbrž je povsem odveč razlagati, zakaj je kranjski Ibi vzorna delovna organizacija v tekstilni industriji pri nas. Pa ne le Ibi, v Sloveniji ne manjka delovnih organizacij, kjer so znali s primernim ekonomskim in organizacijskim ravnanjem racionalno gospodariti z družbenimi sredstvi. Za marsikatero delovno organizacijo vemo, poznamo tudi rešitve, o tem se govori — le narejenega ni dovolj. Ali si bomo vse to le pripovedovali
*°greii
V enakih razmerah nekateri zelo dobro gospodarijo, drugi le životarijo — Taka spoznanja bi nas morala siliti v drugačno delo, je bilo ugotovljeno na sestanku delovne skupine CK ZKS s predstavniki večjih kranjskih delovnih organizacij in vodilnimi družbenopolitičnimi delavci v občini Kranj
ali pa tudi kaj naredili, je zdaj za nas verjetno vprašanje biti — ali ne biti. Tudi seja CK ZKS o naslanjanju na lastne sile, sprožanju lastnih moči za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ne bo rodila novih Ibijev, če ne bodo v delovnih organizacijah zagrabili stvari »z rokami in glavo«.
Da v Kranju delovne organizacije ne drže ravno križem rok in se izgovarjajo le na tako imenovane sistemske prepreke proti boljšemu gospodarjenju, se je pokazalo tudi med obiskom delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodil predsednik Andrej Marine. Čeprav se pogosto sliši, da so nekateri v izjemnem položaju, da gospodarijo v drugačnih razmerah, pa vse skupaj hitro zbledi ob konkretnih številkah, prihrankih energije, transporta, rasti dohodka in to v isti branži. Dvigniti se iz sivega poprečja udobnega nenaprezanja za racionalnejše gospodarjenje — to je naloga na vseh področjih, ne le v industriji, tudi v komunalni dejavnosti pa v družbenih dejavnostih. Marsikateri vodilni kader v delovnih organizacijah se zdaj še varuje »prepiha«, toda vztrajanje manj uspešnih kadrov v manj uspešnih kolektivih pomeni toniti globlje od poprečja. Od tega, ali bodo tudi v kranjskih delovnih organizacijah znali in zmogli dregniti v verjetno že znane splete problemov, je odvisno, če bodo postavili v osprednje cilje, ki si jih zastavlja tudi sedanja akcija ZK naslanjanja na lastne sile: kakovost izdelkov, višja produktivnost, racionalna organiziranost, nagrajevanje po delu, nagrajevanje ustvarjalnosti, večanje izvoza itd.
L. M.
V SREDIŠČU POZORNOS1
Pri nas ne
Ko smo lansko jesen poslušali poročila o onesnaženju Save in plavajočem mazutnem madežu ter težavah Beograda s pitno vodo, nas je kaj malo brigalo. Sava teče navzdol in k nam ne bo prinesla umazanije. Pa tudi za pitno vodo smo znali poskrbeti, srno ugotavljali. Vsa mesta imajo vodovode z zdravo vodo, ponekod tako dobro, da je niti klorirati ni treba.
Toda prav kmalu nas je opozorilo prav od blizu. Za novo leto so bili Škofjeločani brez vode. Onesnažena je bila s fenolom. Kot Beograjčani so pitno vodo dobivali iz cistern. Od tedaj je minilo že več kot osem mesecev, toda onesnaževalca še niso odkrili in ga najbrž nikdar ne bodo. Izvir, iz katerega je pritekla onesnažena voda, pa je za vedno (ali vsaj za dolga leta) neuporaben.
Sredi julija je pritekla onesnažena voda iz Rudnika urana Žirovski vrh. Umazala je Brebovščico, pomorila ribe v njej in se iztekla v Soro. Pred tednom dni je suša preprečila katastrofo, ko je iz Termike na Trati izteklo v Tra-ški graben 3000 kilogramov fenolfomaldehidne smole. Sreča v nesreči je bila, da v Traškem grabnu ni bilo vode, ki bi nesnago zanesla v Soro in v podtalnico.
To je le nekaj primerov, ki so bolj odmevali v javnosti. Koliko ostane prikritih, pa lahko le ugibamo. Praviloma je za take nesreče kriv človek, malomarnost, površnost, slaba kontrola ali kakorkoli to imenujemo. Res, da pri omenjenih treh nesrečah ni nihče umrl niti ni zbolel, vendar pa resno opozarjajo, da smo do ravnanja z nevarnimi snovmi vse preveč brezbrižni. Zelo smo zagreti tedaj, ko je treba določiti lokacijo za skladišče nevarnih snovi. V našem kraju, v naši krajevni skupnosti, v naši občini ga ne bo. Pa čeprav bi bili odpadki tako rekoč shranjeni za devetimi zidovi, tako da skoraj ni mogoče pričakovati nesreče.
To, da ležijo razmetani po tovarniških dvoriščih, največkrat v neprimerni embalaži in da z nevarnimi snovmi ravnajo nevešči in neodgovorni ljudje, pa nas kaj malo briga.
L. Bogataj
^akaj je ogrevanje v Kranju ^ko drago
so znova potrdile, da stanovanja v Kranju ogrevajo , j /^cionalno in zato predrago, medtem ko drugje znajo \ Kftti občutne rezerve
Kranj — Stanovalce v družbenih stanovanjih so že med poletjem
predlogi o zvišanju cene ogrevanja za 63 odstotkov (različno
Uje Po stanovanjskih soseskah). Vendar je bilo treba dražje ogreva-^rfCakovati — že zaradi letošnjih podražitev goriva. Toda stanoval-s^"""" lr» ne le te — je bolj kot to pogrela primerjava, da je ogrevanje t^ovanj v Kranju med najdražjimi v Sloveniji, ta podatek pa prav sHu° *UC^ n* *e °d *etos- P° Kranju, verjetno pa tudi na stanovanjski It^J^osti in na Domplanu, kroži program racionalizacije ogrevanja, s prji rirn so si menda nadvse uspešno pomagali v Ljubljani in ponekod {(r r^nili celo do 30 odstotkov stroškov. Toda ljubljanskega zgleda v ^Vet^11 PravzaPrav ne potrebujejo, saj je, na primer, kranjski izvršni t^c. 2e pred poldrugim letom zahteval od Domplana kranjski program
°nalizacije ogrevanja, pa ga doslej še ni prejel. i^2, z Podatkov, ki so bili na voljo komiteju za gospodarstvo, pa je bilo Hja £ati tudi nekaj najbolj očitnih vzrokov za visoke stroške ogrevati^ .anjskih stanovanj: poleg objektivnega draženja goriva so to še 0(js?ScaJoči stroški za delo energetikov v kurilnicah, ki so od lanskih 6 kot i°flk°v v stroških ogrevanja za naslednjo sezono narasli celo na več Si0 " odstotkov. Tudi poraba goriva je v primerjavi z drugimi,kraji v ka.£ eniJi nenavadno velika (za 50 do 100 odstotkov), kar med drugim na slabo izolacijo, neizkoriščenost kotlov in drugo; sem pa lahko mjerno še neracionalno nabavljanje zalog goriva, ali p branju res še niso odločili, ali bi prisodili ogrevanje komunalni iepr ^rgetski dejavnosti, pa tudi o toplifikaciji Kranja so se razprave ^kn ne^aJ ^ skorajda pozabile, saj tega niti osnutek razvoja Kra-t)0 d° leta 2000 ne omenja; toda niti to niti načrtovana reorganizacija Hja Plana ne spreminjata dejstva: nova ogrevalnasezonase znova zače-<W.Z orjčutkom, da se bo toplota v stanovanjih plačevala predrago, pa r^aV ^ °ila lahko nekoliko cenejša. Tega ne more odtehtati niti za-tlja. Za.ntev sindikata omiljen udarec v stanovalske žepe: cene ogrevanj bi se dvignile postopoma, v treh delih, ne pa naenkrat.
L. M.
			
Več za u plače	citeljske (i	n dru£	je)
Višja prispevna stopnja za družbene dejavnosti od oktobra dalj* naj bi v Kranju popravila letos še posebno slab položaj zaposle nih — pa ne le učiteljev
Kranj — Za slab odstotek, natančneje za 0,86 odstotka, se bo od oktobra pa do konca tega leta povečala prispevna stopnja, ki jo kranjsko združeno delo odmerja za skupno porabo. Drugače povedano: ob nekoliko zmanjšani prispevni stopnji iz dohodka in za 1,13 odstotka zvišani prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka se bo za družbene dejavnosti v kranjski občini zbralo namesto 5,16 milijarde din letos 5,40 milijarde din. Le na tak način je namreč mogoče v občini najti denar — v združenem delu, kje pa drugje — da bi se lahko povečali resnično slabi osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih, pa ne le v šolstvu, čeprav so letos prav učitelji najglasneje opozarjali na svoj izredno slab materialni položaj.
S tem denarjem bodo v družbenih dejavnostih  lahko  uskladili rasti
.^VOVIIOI'EMJ CREinfl V KRANJU
°DpRLI SMO KOZMETIČNI SALON 5 TELESNO MASAŽO w s čimer smo popestrili delovanje sdune
OBIŠČITE NAS IN TUDI SAMI STORITE KAJ ŠE 60UŠE POČUTJE
toforl
osebnih dohodkov z letošnjo rastjo gospodarstvu — v skladu z resoluc: jo, obenem pa so v to popravljanj; njihovega   materialnega položaj", vključeni tudi 3 odstotki, s katerim, naj bi vsaj deloma že letos lovili š realno zaostajanje osebnih dohoc kov za gospodarstvom.  Del tak zbranega denarja pa bo izobraževa na skupnost namenila tudi za opre mo šol z računalniki.
Takšnega popravljanja napak, k so posledica dolgoletnega ločevanj združenega dela na gospodarstvo i> (manj cenjeno in zato tudi slabš plačano) negospodarstvo, se moraj, zdaj lotevati v vseh slovenskih obči nah. V Kranju izvršni svet ob odloč: tvi o povišani stopnji prispevka i. bruto osebnih dohodkov ni imel poc pore sindikata. Ob tej odločitvi IS n pozabil pozvati interesnih skupnost družbenih dejavnosti k nadaljnjem racionalnemu porabljanju dodelj« nih sredstev in na krčenje progrt mov v posameznih dejavnostih. ^ K: anju so tudi izračunali, da sedi nja višja prispevna stopnja pomer pri poprečnem neto osebnem dohoc ku v kranjski občini 700 din mest čno. V nekaterih kolektivih se bod verjetno takšnemu znižanju net osebnih dohodkov lahko tudi izogni' — z ustreznim povečanjem brut osebnih dohodkov.
L. M.
oči Id po telefon 23 650
CREinfl
• V ponedeljek so v Alpini proslavili 35-letnico samoupravljanja. 2. septembra 1950. leta se je namreč v tej tovarni prvič sestal delavski svet. Njegov prvi predsednik je bil Miloš Mlinar. V ponedeljek pa se je na slavnostni seji sestal sedenji delavski svet, povabili pa so tudi člane prvega delavskega sveta (na sliki) in vse dosedanje predsednike.
Foto:   F. Perdan
KOMPAS
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA Kranj
Tel.: 28-472, 28-473
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK. 6. SEPTEMBRA
Srednješolci brez garderob
V jeseniški občini imajo probleme s prostori za učence, ki obiskujejo Center srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah — Rešitev le v gradnji prizidka
Jesenice — V jeseniški občini si že nekaj časa prizadevajo, da bi rešili prostorsko stisko v Centru usmerjenega izobraževanja. Jeseniški srednješolci se izobražujejo na štirih različnih krajih, nikjer pa nimajo niti spodobne garderobe.
Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice dela v 45 učilnicah, .dveh telovadnicah, desetih delavnicah, dveh zbornicah, imajo pa dve delilnici malice in pripadajoče prostore. Učenci se selijo iz učilnice v učilnico in prehodijo veliko korakov od nekdanje gimnazije do Železarsko izobraževalnega centra ali samskega doma.
Zato se zavzemajo, da bi zgradili prizidek ob stavbi na Ruparjevi cesti. Tako bi bila stavba nekdanje gimnazije namenjena osnovni šoli na Jesenicah. Prostore na Kejžarje-vi ulici bi uporabljala družbena prehrana železarne Jesenice, medtem ko naj bi po načrtih prostore zdravstvene šole ob bolnici Jesenice uporabljali le za praktični pouk strokovnih predmetov, ki naj bi jih poučevali zdravniki bolnice Jesenice.
Pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja so že izračunali velikost prizidka. Tako naj bi imeli leta 2000 okoli 1390 učencev v metalurški, kovinarski, elektro, naravoslovni,   družboslovni   in zdravstveni
usmeritvi. Gradnja prizidka naj bi potekala v dveh fazah. Najprej naj bi zgradili učilnice, kabinete, delavnice in garderobe, v drugi fazi pa telovadnico z garderobo in zaklonišči.
Na severozahodni strani sedanje stavbe naj bi gradili prizidek, v katerem bi bile v pritličju delavnice — kabineti za praktični pouk, v prvem nadstropju pa učilnice in pisarne, ki bi jih preselili iz sedanje stavbe. Iz pisarniških prostorov bi v stari stavbi dobili učilnice in ustrezne kabinete za pouk, kakršnega zahteva srednja šola.
Gradnja naj bi bila takšna, da bi lahko objekt nadgradili in pridobili še dve nadstropji.
Če bi gradnjo nadaljevali, bi morali nujno zgraditi še telovadnico, saj ena telovadnica za 46 oddelkov nikakor ni dovolj.
V Centru srednjega usmerjenega izobraževanja računajo, da bi prizidek zgradili deloma z lastnimi sredstvi, z denarjem, ki bi ga dobili od prodaje gimnazije, z denarjem delovnih organizacij skupščine občine Jesenice, največ pa z denarjem tretjega samoprispevka, ki naj bi ga na Jesenicah predvidoma razpisali prihodnje leto, ko se izteče drugi samoprispevek.
D. Sedej
Prostore v nekdanji jeseniški gimnaziji naj bi po gradnji prizidka pri Železarsko izobraževalnem centru namenili za tretjo jeseniško osnovno šolo. — Foto: D. Sedej
Nadure v pokojnino
V osnutku sprememb in dopolnitev statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predlagano, naj se tudi delo prek polnega delovnika šteje v pokojninsko osnovo — Mnenja so deljena
Do konca septembra bo v javni razpravi osnutek sprememb in dopolnitev statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med najpomembnejšimi je predlagana sprememba, po kateri naj bi se delo prek pol-iega delovnika poslej štelo v pokojninsko osnovo, ne da bi se, tako kot do idaj, preračunavalo na polni delavnik. Zamisel o spremenjeni ureditvi je nastala med zdravstvenimi delavci, kjer zaradi narave dela opravijo veliko ladur, plačajo od dohodka, ki ga z njimi ustvarijo, vse prispevke, ne upošte-/ajo pa se jim v izračunu pokojninske osnove. Podobnega mnenja so tudi de-avci v nekaterih dejavnostih posebnega družbenega pomena pa v gradbeništvu; dosedanji način, ki izključuje nadure iz pokojninske osnove, pa je bil ieležen obsodbe tudi med delavci Verige.
V nekaterih organizacijah res ne gre brez nadurnega dela, zato ni čudio, če delavci terjajo sistemsko ureditev tega vprašanja v pokojninskem si-;temu. Toda sprememba rojeva tudi obilo dvomov. Upokojenci, ki so kot zaposleni delali nadure, bi v primeru, da se statut spremeni v prid nadur, brž-•as terjali novo odmero svojih pokojnin. To bi za pokojninske sklade pome-lilo veliko finančno breme in mnogo strokovnega dela. Ob tem pa bi zlahka torili krivico drugim upokojencem, kajti vračunavanje nadur v pokojninsko 'snovo bi bilo tehnično mogoče le za tiste, ki so nadure opravljali od leta 966 dalje, tisti od prej pa bi ostali prikrajšani.
V drugih republikah imajo to vprašanje rešeno tako kot zdaj v Sloveniji, 3 da so ga šteli za tako pomembno, da so ga uredili z zakonom. Javna raz-»rava tudi od slovenske pokojninske skupnosti terja, naj namesto s statuom ta problem reši z zakonom. Z vštevanjem nadur v pokojninsko osnovo v Jloveniji bi prišlo do neenakosti med zavarovanci, kar bi verjetno terjalo no-e sistemske spremembe.
Gmotnemu položaju upokojencev bi bil sicer spremenjeni način le v >rid, saj prinaša višjo pokojnino. Toda, ali ne bo to še bolj poglobilo razlik ned tistimi, ki delajo izključno v rednem delovniku, in onimi, ki si lahko pojavijo zaslužek z nadurnim delom? Tudi se je bati velikega »naskoka« na iadure, zlasti tri, štiri leta pred upokojitvijo, ko si bodoči upokojenec nabira >okojninsko osnovo. Mnenja so deljena. Veliko ljudi se je v javni razpravi iz-eklo zoper spremembo, češ da tako skozi stranska vrata podpiramo nadur-io delo, ki smo ga pred leti omejili in obdavčili, ker da je odraz slabe organi-acije dela. Kot rečeno pa na ta način ne bi rešili le gmotnega položaja upo-.ojencev, ki so v aktivni dobi zaradi specifičnega dela prisiljeni delati nadu-e, temveč tudi številnih »privilegirancev«, ki jih delajo zaradi zaslužka.
D. Z. Žlebir
Radovljica — Ob otvoritvi prizidka k osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so na slovesnosti podelili priznanja tudi odličnjakom iz vseh osnovnih šol radovljiške občine. Učencem, ki jih je vseh osem let osnovne šole odlikoval najboljši uspeh, je nagrade podelil predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc.
Foto: F. Perdan
Usposabljanje prostovoljcev v teritorialni obrambi
Radovljičani in Kranjčani na urjenju
Bohinjska Bela — Občinski štab za teritorialno obrambo iz Radovljice je v sodelovanju s tamkajšnjo mladinsko organizacijo tudi letos pripravil usposabljanje za mlade, ki so se prostovoljno odločili za sodelovanje v teritorialni obrambi. V sredo, 28. avgusta, je prišlo na večdnevno vojaško urjenje v center za obrambno usposabljanje na Bohinjski Beli 39 prostovoljcev iz radovljiške občine, med njimi 15 deklet.
Med dvodnevnim poukom v centru so se prostovoljci seznanili s pehotno oborožitvijo, s katero so tudi streljali. Razen tega so imeli inženirski, sanitetni in protinuklearni pouk, v prostem času pa so zanje organizirali športne in kulturne dejavnosti, pogovor z borci ter seznanitev z obrambno-zaščitnim sistemom in vojaškimi poklici. Druga dva dni so mladi preživeli na pohodu po Jelovici, kjer so si uredili tabor v naravi. Urili so se tudi v taktičnih postopkih bojevanja in si ogledali ukrepanje ob zračnem desantu, ki so ga uprizorili s pomočjo letal ALC Lesce.
Podobnega usposabljanja se je med 29. avgustom in 1. septembrom udeležilo 24 prostovoljcev iz kranjske občine, med katerimi je bilo pet žensk. Mladi teritorialci iz tržiške in škofjeloške občine so urjenje končali že pred poletjem.
Po usposabljanju si bodo prizadevali v teritorialni obrambi ohraniti stalen stik z mladimi. To naj bi dosegli v mladinski organizaciji z raznimi dejavnostmi, kot so strokovna predavanja, pohodi in druge oblike ohranjanja tradicij NOB.
S. Saje
NAŠ SOGOVORNIK
Vili Tomat
Za več kandidatov je treba več pobud
Trži
*>lož{
noči
7Sl
se i
Le z veliko evidentiranimi je lahko izbirati možne kandid?' te za naloge na vseh ravneh — Na Gorenjskem nimamo # nobenih list za bodoče občinske funkcionarje ali za diw|^ > funkcije
Kranj — »Kdor danes še misli, da bo predsedstvo SZDL v ob#>J ali pa, recimo, medobčinski svet lahko rekel: v tej in tej občini bo P* župan v novem mandatu ta in ta — enostavno narobe misli,« pravi"»» Tomat, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. »To P pomeni, da smo v pripravah na prihodnje volitve še vedno sredi V0" L stopka, ko se zbirajo imena za možne kandidate za take in drugac° funkcije na vseh ravneh, za dolžnosti v delegatskem sistemu.«
Pomeni to, da bi bilo še prezgodaj, če bi iz doslej evidenti možnih kandidatov že lahko sestavljali tako imenovane bodoče obe«' ske garniture — če ostanemo le na občinskem nivoju? a
»Povsem narobe bi bilo, zato tudi z datumi določeni posarnez^ »□ pregledi, kje smo v pripravah na volitve, nikakor ne pomenijo konc L' evidentiranja in tudi ne tega, da so kandidati za funkcije že zbra*£ Evidentiranje je že tako ali tako neprestan proces, ki se ne konča z^ litvami, kar tako preradi pozabljamo. Marsikje evidenčni listi s kan\j. dati obleže v predalih štiri leta, potem pa mislimo, da je že vse zastafT lo. Pozabljamo tudi, da se zamenjava generacij, o kateri toliko gov0j mo, ne more začeti kar sama od sebe — ljudje morajo pač predlag8 nove, mlade, jih evidentirati v krajevni skupnosti, v delovni orgafl1^ ciji, kjerkoli. Zdaj je čas, da predlagamo svojega delegata, ki bo z« povedati to, kar mislimo v svoji delovni organizaciji; lahko predli mo nekoga za funkcijo bodočega župana, za člana predsedstva na * . ^ publiški ali zvezni ravni. Letos je novo, da bodo ljudje zvedeli za možne kandidate, ki so bili evidentirani za neko pomembno funcJ' ™0l oziroma za katere in za koliko funkcij.«
Ob volitvah se ljudje seveda zamenjajo, delegatom pretečejo dati, funkcije. Kaj pa z njimi? . «
»Povsem narobe bi bilo, če bi ljudi, ki so se izkazali kot delegati ) opravljali celo pomembne funkciie. notem kar nnnkniili — c ^
S
»h;
»Ar
ni,
N
opravljali celo pomembne funkcije, potem kar upokojili umakni se, svoje si naredil. Izkušnje se prav gotovo dajo uporabiti drugih področjih, zato ne bi smeli dovoliti, da so danes ljudje na"^. aktivni, jutri pa jih nikjer ne najdemo samo zato, ker jim je nekje P* tekel mandat. Končno smo pred pomembnimi kongresi, ne zarneiU^ se le delegati v skupščinskem sistemu. Skratka, gre za to, da bi v predvolilnem postopku kar največ pobud, da bi res lahko evidenttf^ za možne kandidate za bolj ali manj pomembne funkcije le tiste lj1* ' ki bi znali upravičiti zaupanje volilcev in biti kos ne ravno lahkim ^ hjj logam v prihodnjih nekaj letih. Predvsem pa bi morali izbirati take legate, ki bodo spodbudili delovanje delegatskega sistema tudi ^ v ;' kjer so povsem zaspali — v primerjavi z drugimi, ki se s pretekli**1 lom lahko le pohvalijo.« T'-^-
H \
s.
»t
Nova Gorica — Drevi ob 17. uri bo v Novi Gorici delegacija u cev s Primorske, Gorenjske in zamejstva odkrila spomenik borcev* ^ verzantom Primorske in Gorenjske. Na slovesnosti, ki bo na VTe^,tf občinskega praznika Nove Gorice, bodo prisotni nekdanji borcih i, zanti, VOS O F Primorske in Gorenjske ter zamejstva pa številni? j benopolitični delavci in občani. Slavnostni govornik bo Toma2 * republiški sekretar za notranje zadeve. sc
Postavitev spomenika, katerega avtorje kipar Negovan Nemec< omogočili borci VOS OF Primorske, domicilni odbori enot IX. fe"™f sa, občinske skupščine, družbenopolitične organizacije ter delovH>e ganizacije Primorske in Gorenjske.
I
36 milijard za 60 apartmajev
Kranjska gora — Hotelsko turistično podjetje Gorenjka z Jesenic, TOZD Hoteli Kranjska gora, so namenili denar za gradnjo 60 apartmajev za Razorjem. Že nekaj časa si v Kranjski gori prizadevajo, da bi popestrili ponudbo z gradnjo apartmajev, ki jih turistično tržišče vedno bolj želi in zahteva.
Že zdaj pa so prepričani, da 36 starih milijard dinarjev ne bo dovolj, saj se je v zadnjem času zelo podražil material, še večje podražitve pa se napovedujejo. Čeprav je rok za izgradnjo konec prihodnjega januarja, dvomijo o tem, da bodo gradbena dela do tedaj končana.
Po petnajstih letih bodo apartmaji, ki jih gradijo delavci gradbene operative, TOZD Gradbinec Jesenice in delavci SGP Gorica, prva večja razširitev posteljnih zmogljivosti. V apartmajih bo prostora za 300
Uudi- D. S.
'MJBSJJ^ligJGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
lavni urednik: Milan Bajželj dgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Trži« - Izdaja Časopisno podjetje Glas Krani - Novinar« *SFŠ£h?SES ^"T^'""' "uSan Humer Helen. Jelove.«. I* a Mencinger. Stoj.n S.je, Darinka SkffKlSTO
drej Zalar m Danica Zavrl-2lebir - Fotoreporter: Franc Perd.n - Tehnični urednik: Marjan Ajdove. - Oblikovalci L>h»fi2w^To2!o^lt K^nikL,7dai,a-e,JSke^.^ta, Mirk° Blrk <«*»°vljl«) - Ust izh.ja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja1958K£SKmWm S*ft*R; «« J*n,.ar,. 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petk h. - 2ZmBu£tK 1 h., sk . prav.ca Ljubljana. Nas ov uredništva in uprave list.: Kranj, Moše Pijadeja 1 _ Tekoči račun pri SDK v Kranju številka Vl5(MMM&Itfbl - Telefoni d
£iToi£r™:r^ 2i74a>redakoia 2j*t- odgovorni    218351 tehn,*ni urednik 2i-™> SJSfiTK
m.!i  oglasi,  naročnin« 27-980  -  Oproščeno prometnega davka  po pristojnem  mnenju 421-1/72  -   Naročnina  /..  II. polletje  1.250 dh!.
Proslava ob 40-1^ prihoda
V. prekomorske brigade
I. Turšiča-Iztokav Slovenijo •
Kranj — Domicilni odbo^jjij komorske brigade Ivana *^sef toka organizira v soboto, 1*' bra, ob 10. uri dopoldne sreč* j cev in proslavo 40-letnice v ^ brigade v Slovenijo. Sreča™ vr prostoru Gorenjskega seji*1 nju.
Program prireditve:
ob 10. uri — sprejem boi"c
s tov, .JCllf ob 10.30 — volitve v odbo*"
sti brigade, .„p ob 11. uri — zbor brigade
j a raporta, ob 11.15 — proslava. 0$[ Vabljeni vsi borci V. pre* o
brigade, svojci, mladina
Kranja.
in
A
4
Si^K, 6. SEPTEMBRA 1985
GOSPODARSTVO
.3. STRAN ®®SMSSoJJ©ISnGLAS
Aktiviranje lastnih moči v tržiškem Zlitu
Višja kakovost izdelkov edini izhod
Izgovor komunistov Zlita in članov CK ZKS je razkril vrsto j*rečih problemov v lesni industriji — Nizki osebni dohodki so rok za odhajanje delavcev — Skokovito povečevanje cen os-n°vnih surovin
Tržič —
Naša lesna industrija se
iol^sla v težavnem gospodarskem ^ ?^ju, kar še posebej velja za pro-% . Pohištva. Zaloge izdelkov ^Scajo zaradi vse manjše kupne m 1 na domaČem trgu, prodajo na Pa vse bolj otežuje naraščanje rJ! suroyin.
K^^ritev razmer se odraža tudi v ton .^e^ovm organizaciji Zlit, je l anil sekretar tamkajšnje osno-;L ,0rganizacije ZK Maks Sluga \ Ou»no članov CK ZKS, ki je minu-i %fe^° P°P01dan obiskala ta ko-
iejeV* Je med drugim naglasil, i %r \ *°Zo-u Tapetništvo in pohištvo , ikr0    v Prve111 polletju letos za
f^|.20 milijonov dinarjev izgub, i %■ ■ ZanJe in za slaD ekonomski
u 2aj tovarne so v več slabostih, za
L^yo katerih si mora zlasti priza-;atl 24 Članov ZK.
% ključnih problemov je slaba ^sčenost zmogljivosti pri proiz-kJ,1 Pohištva; zaradi pomanjkanja W°ev ga proizvajajo le v eni iz-jv6 !• V tozdu Žaga sicer delajo na ŠUjg^eni, vendar rezultate zmanj-1^3 iztrošenost strojev in slaba u&ost.
radi nizkih osebnih dohodkov plavci uhajajo drugam. Popreč-delavcev pri proizvodnji pohi-
štva, na primer, v prvem polletju ni doseglo 32 tisočakov. Zato ni čudno, da je v tem času odšla kar polovica od 60 proizvodnih delavcev, nadomestilo jih je 20 novih zaposlenih; seveda se ti delu šele privajajo.
Skokovito povečevanje cen surovin — od lani se je cena hlodov dvignila kar za 131 odstotkov — lahko le delno vračunajo v cene svojih proizvodov. Pri prodaji pohištva po naročilu za tujega kupca iztržijo že manj kot 70 odstotkov lastne cene proizvoda, kar med drugim znižuje tudi nelojalna konkurenca nekaterih domačih proizvajalcev pohištva.
Ovira za učinkovitejše delo je, kot so ugotovili v družbenopolitičnih organizacijah, preveč razvejana samoupravna organiziranost 320-članske-ga kolektiva. Zato so sklenili sprožiti postopek za preoblikovanje treh temeljnih organizacij v enovito delovno organizacijo. Manj od pričakovanih rezultatov pa so dosegli tudi v sestavljeni organizaciji GLG Gorenjske.
Nanizani problemi so bili dovolj dobra osnova za razpravo o aktiviranju lastnih moči za odpravo pomanjkljivosti v tržiškem Zlitu. V tovarni so veliko storili, kot je ocenil član gostujoče skupine Ivo Marenk, pri
usposabljanju proizvodnje višje vrednosti, vendar bodo morali ponovno preveriti dolgoročni proizvodni program in vanj vgraditi tiste izdelke, ki imajo možnost prodaje po večji ceni in zahtevajo čim manj materiala. Čimprej bo treba zagotoviti delovno disciplino in poskrbeti za primerno nagrajevanje dobrega dela. Problem preseganja svetovnih cen lesa pa bo nujno odpraviti po administrativni poti, če ne uspe po samoupravni t je še menil razpravlja-lec.
Višja kakovost izdelkov, je med drugimi opozoril član CK ZKS Janez Bedina, bo edini izhod iz neugodnega gospodarskega položaja. Zlit bo moral vztrajati pri proizvodnji pohištva po naročilu, zanj pa iztržiti tudi več zaslužka. Posodobitev proizvodnje in povečanje zmogljivosti se bosta morala bolj kot doslej odraziti na dvigu dohodka.
Celotna razprava je potrdila, da bo v Zlitu marsikaj moč izboljšati z lastnimi močmi. Glavna naloga je, dograditi čvrst in enoten kolektiv, v katerem bodo z ustreznejšim nagrajevanjem pridobili manjkajoče strokovne delavce. Razreševanja ključnih problemov pa se bodo prav tako morali lotiti vsi drugi členi v lesarski reprodukcijski verigi.
S. Saje
sprava v Tovarni hladilnih naprav na Trati
^eč o gospodarski politiki kot o sebi
Hje Varni hladilnih naprav na Trati so pri razpravi pred dvema e-iUji fecen*a opozorili na vrsto slabosti v poslovanju in proizvod-(i, ;(J 0 Pot pa so več govorili o zunanjih vplivih na proizvodnjo — r W? So izvozili za 1,5 milijona dolarjev, proizvodnja pa se ni poti   'a — Finančni rezultati so dobri
i^ja Loka - Torkova azprava *0v5°r^čanju lastnih zmogljivosti v % l1* hladilnih naprav na Trati je ih jJ^ftično osvetlila probleme, ki ^til^0 zaradi ukrepov ekonomske sPorf' sPreminJaJočih se pogojev 'Di-J, rJenJa, slabega informiranja
?Vldenih spremembah v gospo-fr^1 Politiki, informiranja ljudi
fis0i Srpdstev javnega obveščanja in lOjj. inflacije. Razpravljala so čla-fi s K0vne skupine CK ZKS, v ka-Janko Smole, Janez Bedi-ovm . an Nemec, želeli predvsem a^/kaj bi bilo treba spremeniti ^ Podarski politiki, zelo malo be-,?a Je bilo slišati o tem, kaj naj bi ^boljše
*a n ■
^hiu       razpravi o aktiviranju obfj   Zrnogljivosti, ki je bila pred 1> . a dvema mesecema,pa so ze-
gospodarjenje naredili
v delovni organizaciji. Akcija za izkoriščanje notranjih rezerv naj bi bila usmerjena v dvig kvalitete in organizacije dela ter poslovanja, izboljšanje delovne discipline in učinkovito usklajevanje delovnih procesov. Izboljšati bi bilo treba vodenje, ki je povsem pomešano s samoupravljanjem in nobeden več ne ve, kje se konča samoupravna razprava in kje se začne anarhija, znotraj katere se razraščajo slabi odnosi. Velik problem je tudi nagrajevanje, kjer sicer skušajo uveljaviti nekatere spremembe, s katerimi bi spodbujali boljše delo, vendar referendum že nekajkrat ni uspel. Zato seveda vse bolj drsijo v uravnilovko.
Kljub tako kritičnim ugotovitvam pa je bilo na torkovi razpravi le malo slišati, kako so se lotili ali če so se že lotili odpravljanja omenjenih slabosti. Vendar je tovarna hladilnih naprav med uspešnimi v svoji panogi.
niso prijazni
Hi iJr J ~ V kranjski prodaj alte/^r kurja — poleg Globusa.— Všame'stnica Poslovodje Marija W , • k* je že petindvajseto leto
V°d.h • nJas Prodajamo večinoma lnšhdacijski material in ra-$1(0 .°*°dja, vijake, okovje. Vselita* *e m'a trgovina zelo dobro t\) h'.ena> čeprav je v minulem le-^s 'n*anjkovalo materiala, ki se ^P'oh ni dobil na našem trži-
^ia^a kupna moč prebivalstva U, uSn° Pozna tudi v naši trgovi-HrUpci za malo denarja terjajo kvaliteto, ki je včasih pač vitei0rerno zagotoviti. Naši doba-'n postavljajo tudi slabo blago ^l0^ef5,u. srn°. da ga kupcem J?
4j0 fetn° blago, saj kupci vpra-iHa za servis in za možnost WjVe rezervnih delov preden
.,M^P/oizvod-
Po i kupna moč se pozna tu-V^čD ker kupci danes niso
priJaznirTežko jim je, ko mo-
^cla 'anko ponudimo. Vendar pa lVai;?es Izredno težko prodati ne-
rajo odšteti toliko denarja za material, ki ga rabijo pri gradnji hiše ali pri vzdrževalnih delih. Tak strošek se zelo pozna v družinskem proračunu.
Trgovci se kajpak zelo trudimo, da bi kupcu ponudili kar najbolj kvalitetno blago. Verjemite mi, da v teh težkih stabilizacijskih časih trgovcu nikakor ni lahko in se mora na vso moč potruditi, da kupca obdrži ali privabi novega. Tako kot vsi drugi smo tudi mi vpeti v sistem in si moramo na OSnOvi ustvarjenega dohodka za-1 u/.iti svoj osebni dohodek.«
D. S.
Čeprav je po njihovih hladilnih skrinjah in drugih hladilnih napravah že manjše povpraševanje, zalog še nimajo in proizvodnja normalno teče.
V letošnji gospodarski plan so zapisali, da bodo zmanjšali stroške, povečali konvertibilni izvoz, več vlagali v razvoj in popravili kvaliteto. Ob polletju so dosegli planirano akumulacijo in delež sredstev za reprodukcijo v dohodku se je dvignil od 47 na 50 odstotkov. Ob 7,5 milijarde celotnega prihodka so za razširitev materialne osnove dela namenili 880 milijonov dinarjev. Tudi osebni dohodki delavcev so nad povprečjem, a so šele na 16. mestu v panogi, medtem ko je THN po rezultatih na 9. mestu. Povprečni osebni dohodek je znašal 43.200 dinarjev in je bil za 76 odstotkov višji kot lani v prvem polletju.
Za investicije so v prvem polletju porabili 1,6 milijarde dinarjev, kar je nujno, saj imajo opremo do treh četrtin odpisano. Za posodobitev opreme pričakujejo tudi IFC kredit v višini 1,3 milijona dolarjev. Izvoz je znašal 1,5 milijona dolarjev in je bil za 24 odstotkov večji kot lani, kar je nekaj manj kot četrtino proizvodnje.
V THN so tudi dejali, da je največji nesmisel omejevanje uvoza sodobne opreme, seveda v okviru deviznih zmožnosti uvoznika, saj na ta način vse hitreje zaostajamo za razvitim svetom, kamor naj bi izvažali izdelke. Z zastarelo opremo je zelo težko biti konkurenčen.
Ob zaključku razprave je Janko Smole dejal, da so samoupravi j alci zelo kritično obravnavali razmere v jugoslovanskem gospodarstvu in opozorili na številne resne probleme. Vendar pa ob takih razpravah človek dobi občutek, da znamo vsi postavljati diagnoze za bolezen drugega, težko pa priznamo, da bi se morali vsi skupaj zdraviti. Še težje pa je pogoltniti grenko zdravilo. Tudi v Tovarni hladilnih naprav bi bilo treba zaužiti nekaj zdravil za odpravo slabosti, ki jih sami ugotavljajo.
L. Bogataj
Tudi to se zgodi Nestabilni stoli za vse
Kranj — Ko je predsednik slovenskih komunistov Andrej Marine sedel na stol s koleščki v kranjski skupščinski dvorani št. 16, je pripomnil: »Stabilni pa ravno niso tile stoli,« se je iz vrst kranjskih direktorjev brž zaslišalo, da so taki stoli kot nalašč za funkcionarje. Pa je brž priletelo z druge strani, da je tudi za direktorje zelo zdravo sedeti na takih stolih. Neprestano bi vsakogar spominjali na to, da nesposobni ne znajo loviti ravnotežja ne na tem ne na drugem področju.
L. M.
Kranj — Delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Andrej Marine, v _ njej pa sta bila tudi Vinko Hafner in Kati Vadnjal, se je v torek pogovarjala z delavci komunisti tozda GTI v Savi in predstavniki delovne organizacije Sava Kranj. — Foto: F. Perdan
V Savi merijo in delijo učinke racionalizacij
V kranjski Savi že kakih deset let z akcijskimi programi spodbujajo racionalnejše gospodarjenje v tozdih in tudi redno ugotavljajo učinke — Lani so zato lahko povečali dohodek delovne organizacije za 1,14 milijarde ali za 22 odstotkov vsega dohodka
Kranj — Med obiskom delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodil Andrej Marine, so v kranjski Savi na primeru svojega tozda Gumenoteh-ničnih izdelkov nazorno prikazali, kako dobro razumejo opiranje na lastne sile. Z iskanjem notranjih rezerv, ki so jih natančneje določili s številnimi programi za izboljšanje notranjih učinkov poslovanja, so začeli že pred desetimi leti, ko so se v enemu od tozdov, bolj kot drugje, poslabšali poslovni rezultati.
Odtlej skorajda ni tozda, ki ne bi s tako imenovanimi akcijskimi programi, ki so tudi sestavni del gospodarskega načrta, bolj ali manj uspešno vplival na finančne rezultate. Direktor Save inž. Viljem Žener je dejal, da v celoti še niso povsem zadovoljni, da so še vedno rezerve. Vendar so samo lani s takšnimi akcijskimi programi — z izvajanji seveda,' ne s papirjem — povečali dohodek delovne organizacije za 1,14 milijarde din, kar je 22 odstotkov vsega ustvarjenega dohodka. Kaj je zajeto v teh akcijskih programih? Sem sodijo učinki racionalizacij, povečanje produktivnosti, prestrukturiranje izbora proizvodnje, prihranki in nadomeščanje surovin, zmanjševanje odpadka, večanje kakovosti izdelkov itd. Samo letos v prvem četrtletju so na ta način prihranili 440 milijonov din ali dobrin 25 odstotkov ustvarjenega dohodka.
Pri takšnih programih so seveda v ospredju proizvodni tozdi, toda njim bo morala bolj kot doslej slediti tudi tako imenovana »režija«. Nikakor pa niso bili zanemarljivi tudi učinki inovacijske dejavnosti — lani je 250 milijonov .inovacijskega dohodka pomenilo 5 odstotkov ustvarjenega dohodka, del tega pa so razdelili med vse delavce, ne le med inovatorje. Na ta način so vnesli v nagrajevanje delavcev tudi v kuverti otipljive učinke prizadevanj za »več in bolje«, kar mora na delu pokazati vsak, kdor zmore. Čeprav s tem še niso odpravili nezadovoljstva z osebnimi dohodki (kdo pa je sploh zadovoljen), pa so z anketo vendarle ugotavljali zmanjšanje nezadovoljstva po treh letih nenehnega padanja.
V kranjski Savi so se torej znali že doslej opirati na lastne sile, ko so se vlekli iz ne ravno majhnih gospodarskih težav pred leti. Zdaj pa nadaljujejo s preusmerjanjem tehnološke proizvodnje, zniževanjem stroškov, kar je na primer tudi tozd GTI povleklo iz lanske izgube. Delovno skupino CK ZKS so v Savi seznanili tudi s strategijo razvoja v prihodnjih letih, ki sloni na posodobitvah in nadaljni racionalizaciji proizvodnje. S tem bi skušali nadoknaditi tehnološke zaostanke ter se tako še bolj vključiti v mednarodno delitev dela. Obenem bodo takim načrtom razvoja prilagajali tudi kadrovske potrebe.
L. M.
Trgovina je v težkem položaju
Delovna skupina CK ZKS na obisku pri kranjskem Merkurju — Kupci zahtevajo kakovostno blago — Kranjski Merkur dobro gospodari
Kranj — Na sredini seji predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij trgovske delovne organizacije Merkur z delovno skupino CK ZKS so spregovorili o najbolj aktualnih problemih te trgovske delovne organizacije in trgovine nasploh.
Večkrat so poudarili, da je trgovina v zelo težkem položaju, še posebej zato, ker na policah in v skladiščih ostaja nekvalitetno blago domačih proizvajalcev. Danes je več kot očitno, da tržišče vse bolj zahteva kvalitetne proizvode in da se blago slabše kvalitete ne prodaja več. Merkur se je kot vodilna trgovska organizacija pogosto srečevala tudi z nelojalno konkurenco, ki trgovcem bolj škoduje kot koristi.
Predstavniki Merkurja so opozorili še na problem prodaje trdih goriv, saj visoka obrestna mera in visoka cena ter nizka kupna moč porajajo številne probleme. Brez so-vlaganj v jugoslovanske rudnike ne bi na Gorenjskem dobili niti tone premoga, vendar so že letos vča-
sih težave s preskrbo. Na Gorenjsko so prejeli letos okoli 60 odstotkov količin, ki bi jih morali dobiti po sporazumih, saj imajo bosanski in hercegovski rudniki hude težave.
Še hujši je problem z drvmi, saj jih skorajda ni moč kupiti. Pri Merkurju so dobili določene količine z Dolenjske, vendar le 500 kubičnih metrov, kar za tržišče nikakor ni dovolj. Obljubljajo jih pri Gozdnih gospodarstvih v Kranju in na Bledu, vendar bodo lahko zagotovili le omejene količine.
Člani delovne skupine CK ZKS so poudarili, da so se v kranjskem Merkurju lotili problematike zelo dobro in prikazali najbolj osnovne ekonomske probleme. Predvsem komunisti pa naj bi v prihodnje reševali probleme, ki se pojavljajo pri vsakdanjem delu in gospodarjenju, kajti trgovina dobiva novo vlogo in pomen. Predvsem pa bo morala — tako kot do zdaj — sama reševati svoj ekonomski položaj in svoje probleme, pri tem pa se opirati predvsem na lastne moči.
D. Sedej
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 6. SEPTEMBRA
Krajevna skupnost Visoko praznuje
Dogradili
rekreacijski prostor
Lani so prebivalci krajevne skupnosti Visoko ob Kokri uredili rekreacijski prostor, letos je tod zrasla baraka za garderobe in sanitarije, v prihodnje pa bi radi prostor z dodatnimi igrišči in trimsko stezo usposobili za turizem
Visoko — V spomin na medvojne dogodke v Zormanovem mlinu krajevna skupnost Visoko prihodnji teden praznuje krajevni praznik. Čeprav zadnja leta ni več mogoče toliko kot prej vlagati v razvoj kraja, so v dveh letih veliko naredili. Lani in letos so se ukvarjali predvsem z urejanjem rekreativnega prostora ob Kokri. Lani je namreč krajevna skupnost od kmetijsko zemljiške skupnosti dobila v upravljanje zemljišče in odločili so se, da ga namenijo rekreaciji. Ko je vodno gospodarstvo uredilo še obrežje Kokre in ko so pridobili še dodatna dva hektara površine, so se lotili urejanja.
»Na zemljišču je igrišče, na njem smo zdaj zasadili še drevored maršala Tita, speljali cesto do njega in obnovili most čez Kokro,« je povedal predsednik športnega društva Partizan Vinko Žibert. »Veliko zaslug, da je rekreacijski prostor danes lepo urejen, ima Jože Šinkovec, aktiven krajan, ki je vodil vsa dela. Lanski vetrolom nas je spodbudil, da smo na prostoru za rekreacijo začeli graditi barako, v kateri bodo garderobe in sanitarni prostori za športnike. Stavba meri 7 krat 8 metrov, postavili pa smo jo povsem sami. Poleg krajevne skupnosti je denar zanjo prispevala tudi ZTKO, na nekaj sredstev pa
še računamo, če hočemo objekt do kraja zgraditi. Mladina, člani Partizana, številni krajani, zlasti pa kmetje, ki so veliko pripomogli s traktorskimi prevozi, so naredili ogromno prostovoljnih delovnih ur. To dokazuje, da ima v kraju tudi šport precejšnjo veljavo in da ljudje sodijo, da so tudi takšni objekti potrebni.«
»V prihodnje bi radi na rekreacijskem prostoru zgradili še igrišče za tenis, pa odbojkarsko in košarkarsko igrišče, uredili trimsko stezo,« dodaja predsednik krajevne skupnosti Janez Kuhar. »Ko bomo prostor tudi zasadili, da bo prijeten tudi na oko, bi ga radi namenili turizmu. V planskih dokumentih za srednjeročno obdobje načrtujemo tudi ureditev kampa. Zavedamo se, da bo zanj potrebnega veliko denarja in ogromno prostovoljnega dela.«
Druga akcija, ki so se je lotili letos, je obnova dvorane v kulturnem domu. Treba jo bo na novo tlakovati, urediti sanitarije in razsvetljavo, in tako obdelati strop, da bodo v dvorani dosegali želene zvočne učinke. Nekaj so v obnovo že vložili (od krajanov so v ta namen pobrali že 400 tisoč dinarjev prispevkov), na občini pa jim je obljubljen milijon združenih sredstev.
Janez Kuhar, predsednik krajevne skupnosti Visoko
V mesecu dni so na rekreacijskem prostoru zgradili stavbo, ki bo športnikom služila za garderobe in sanitarije.
Vinko Žibert, predsednik društva Partizan
»Pričakujemo, da bomo ta denar dobili čimprej, da lahko nadaljujemo z deli,« upa Janez Kuhar. »Do 29. novembra bi radi dvorano usposobili za dejavnost, ki jo načrtujemo. Nedvomno bodo ljudje še prispevali, tudi v delu, vendar smo pri obnovi dvorane v večji meri kot pri izgradnji barake na rekreacijskem prostoru vezani na obrtnike. Tako je delo zastalo in ne more naprej, dokler ne bo kaj več denarja.«
Goreča želja Visočanov, da bi kmalu prišli do trgovine (stara posluje na 60 kvadratnih metrih površine s skladiščem vred) in pošte, se najbrž ne bo tako kmalu uresničila, saj investitorji tarnajo, da nimajo denarja. Pred leti so na Visoko napeljali telefon, a se je že spet pojavilo sto novih interesentov, možni naročniki pa so tudi na Suhi, v Hotemažah in Olševku, tako da je misel o novi pošti več kot utemeljena. Še lepši videz kraja, dokončno asfaltiranje makadamskih cest ter javna razsvetljava, in prebivalci Visokega bi bili zadovoljni.
D. Z. Žlebir
Praznik krajevne skupnosti Kranj- center
Kranj — Prihodnji teden praznuje krajevna skupnost Kranj-center, ki se te septembrske dni spominja velike tekstilne stavke leta 1936. Ves teden se bodo v mestu vrstile prireditve. Praznovanje bodo začeli v ponedeljek, 9. septembra, ob 17. uri na Titovem trgu s koncertom domače pihalne godbe, in uro kasneje z otvoritvijo razstave Padli borci — športniki mesta Kranja v Mestni hiši. V torek bo v dvorani Delavskega doma slavnostna seja krajevne skupnosti s proslavo. V petek bo na strelišču v Hujah tekmovanje strelcev, v soboto balinarsko tekmovanje na stadionu, v nedeljo pa tekmovanje v kegljanju na kegljišču športnega društva Triglav. V soboto, 14. septembra, bodo ob spomeniku Janine Šinkovec nad Lajšami ob 10. uri pripravili spominsko svečanost. Avtobus bo odpeljal ob 9. uri izpred hotela Creina. Prihodnji četrtek, 19. septembra, pa bodo v hotelu Jelen pogostili kranjske 80-letnike.
Krajevna skupnost Kranj-center letos ne praznuje večje delovne zmage, zato pa kaže omeniti nekaj večjih dosežkov. Asfaltirali so Gasilski trg, dosegli, da so ob Cesti Staneta Žagarja začeli graditi pločnik, premika se pri obnovi gradu Kiesselste-
Začenja se plesna šola
Kranj — Plesni klub iz Kranja znova začenja s plesno sezono. Vabi vas k vpisu v plesne tečaje, plesno šolo za otroke od 5. do 15. leta in na mladinske plese. V plesne tečaje za mladino in odrasle se lahko vpišejo tisti, ki še ne obvladajo plesnih korakov in tudi tisti, ki bi radi svoje plesno znanje izpopolnili. Začetni tečaji se začenjajo v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. septembra, nadaljevalni v nedeljo in torek, 15. in 17. septembra, disco hustle in rock'n'roll v torek, 17. septembra, plesna šola za otroke pa 20. septembra. Informacije o tečajih, plesni šoli ali mladinskih plesih lahko dobite vsak dan od 7. do 9. ure zjutraj na telefon 21-130.
Osvežilna prha sredi Julijskih Alp — Letošnji poletni dnevi so bili vroči tudi visoko v gorah, kjer je posebno avgusta kar mrgolelo obiskovalcev. Najbolj zagretim so ob Pogačnikovem domu na kriških podih (2050 m) ponudili celo brezplačno tuširanje na prostem. Da prha res deluje, nam je pred nedavnim pokazal član radovljiškega planinskega društva, ki upravlja tamkajšnji dom, Peter Ježek. Koliko planincev si je privoščilo osvežilno prhanje z bistro vodo iz Kriškega jezera, pa ni hotel izdati. (S) — Foto: S. Saje
Avto-moto društvo Cerklje vabi na ogled
RAZSTAVA MOTORJEV V CERKLJAH
Cerklje — Avto-moto društvo Cerklje bo jutri 7. septembra in v nedeljo 8. septembra pripravilo več zanimivih prireditev. V soboto bo pripravilo drugo razstavo motorjev najrazličnejših letnikov in prostornine pred domom AMD Cerklje. Motorje si bodo obiskovalci lahko ogledovali v soboto od 16. do 20. ure, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Prva razstava je bila zelo dobro obiskana in med mladimi motoristi zelo lepo sprejeta. Prikazani bodo motorji, letnik 1937 in mlajši, ter najnovejši izdelki tovarn motorjev.
Avto-moto društvo Cerklje bo ob 16. uri organiziralo tradicionalno spretnostno vožnjo motoristov na travniku za Zadružnim domom v Cerkljah. Najboljši tekmovalci bodo prejeli pokale in diplome, prijaviti pa se je mogoče še pol ure pred startom v društvenih prostorih.
V nedeljo, začetek bo ob 8. uri, pa bo tradicionalni avtorallv Jezerca 85, s spretnostno vožnjo in streljanjem z zračno puško; razdeljen je v tri etape s ciljem na Jezercih, kjer bo ob 11. uri osrednja proslava pri spomeniku poti in bojev II. grupe odredov in Kokrškega doreda. Slavnostni govornik bo Vili Tomat, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Prijave za avtorallv sprjje-ma organizator AMD Cerklje uro pred startom pred Zadružnim domom v Cerkljah.
J. Kuhar
ČRTOMIR Z0REC
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
V KRANJU
34. zapis
Kako pa je morala občutljivega pesnika raniti Kastelčeva netaktnost, ko je v »Novicah« z dne 10. januarja 1849, bral takole grobost: »Z zdravjem naši-ga slavniga pesnika Dr. Prešerna slabo stoji, pred nekimi dnevi so mu vodo iz trebuha izpustili, ker je vodenica čedalje hujši prihajala. Bog dej! de bi mu zdaj odleglo in da bi spet ozdravil!« Urednik dr. Bleiweis je skušal slab učinek te vesti v naslednji številki omiliti, pa je dne 17. januarja 1849 objavil popravek: »Gosp. Dr. Prešeren nam je na znanje dal, da ni res, kar je uni dan Novičar zastran njegove bolezni govoril in de njegova bolezin ni huda, kar se očitno iz tega vidi, ker g. dohtar sam Novice bere. Z velikim veseljem tedaj prekličemo Novičarjevo laž.«
Kljub vsemu pa so se ure pesnikovega življenja iztekale. Tretja sojenica, zla Parka, se je pripravljala, da pred oseminštiridesetimi leti spredeno nit prereže ...
Sporočila pesnikovih obiskovalcev bolezni vedo povedati, da bolnik ni bil prav nič »cagov«, čeprav je trpel strašne bolečine. Prav do zadnjih ur je ohranil razsodnost duha. To nam izpričuje tudi oporoka, ki jo je 6. februarja 1849 ob 8. uri zjutraj narekoval trem pričam, kranjskim meščanom Antonu Ahčinu, Matevžu Maverju in Valentinu Čimžarju. Ti so čez dober teden pred sodnikom Konškom izjavili, da jih je dal Prešeren poklicati in jim izpovedal svojo poslednjo voljo: Ker me neka oseba stalno nadleguje, naj že napravim svojo oporoko, to zdaj storim. Premoženja tako in tako nimam nobenega, če pa že kaj ostane za menoj, naj to pripade mojima otrokoma, ki ju imam z neko Jelovškovo iz Ljubljane. Sobno opravo in posteljnino dobi moja sestra Katarina Prešeren. Ostalo sorodstvo nima kaj zahtevati. — Tudi moja zlata žepna ura naj pripade mojima otrokoma. — Dodal je še: če pa si bom glede poslednje volje še kaj premislil, bom spet poslal po vas.
Dne 7. februarja je bilo Prešernu posebno hudo. In tako vso noč, do jutra, 8. februarja, ko je malo pred osmo uro vzdihnil: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« To so bile pesnikove poslednje besede. Potem je tiho ugasnil...
»Takoj po smerti Preširnovi, zapečatil je c. kr. sodnik Konšek njegovo stanovanje v Franca Maverja hiši št 181, načelnik narodne straže kranjske, gospod Konrad Loker, poslal je posebnega poslanca v Ljubljano in ob 10. uri naznanil je mertvaški zvon pri vseh velikih cerkvah ljubljanskih stolnemu
2
F
g
M Pr<
mestu prežalostno novico, da je * slovenska zemlja izgubila naJve^L pesnika svojega. In v malo Pp^ilk. sobo neznatne predmestne hiše, 'Ifre je še mlada, lepa ženska sedela, kje J *&v je šestletna deklica z nekoliko n*. !jj <C bratcem veselo in brezskrbno '£fjjP0s stopi sel iz Kranja s pismom v r0\J|ie katerem jim dekan Dagarin nazD^0sj] strašno vest, da so izgubili svojeg? ^ ta in rednika: doktor Preširen Je . $e2
i*v, tov
smrtni postelji svoje otroke prip0' in mirno umeri.«
Osmrtnica, ki jo je izjemno ti&i lično natisnil Jožef Blasnik, glasi-^
»Slovenskemu družtvu v Ljubi]8 ™
dal gospod vodja narodske s
tra#
Krajnji žalostni prigodek na "^je* da je naš slavni pesnik France^j^ ^
rin, dohtar pravice in c.k. prava" nik v Krajnji, 8. dan tega mesec* , osmih dopoldne, po dolgi bolez previden   s   smertnimi zakrafl1 umeri. — Pogreb bo v soboto, tega mesca, ob desetih dopoldn • Slavnemu možu poslednjo Čast s ^1
ti, povabi slovensko družtvo pnj znance rajniga, vse ude sloven ^ ^ družstva, in sploh vse domorodce, pridejo v saboto v Krajnj k pogr^ V Ljubljani, 8. dan svečana
O pesnikovi poslednji poti so P0^ le »Novice«, z dne 14. februarja takole: .g!
»V soboto 10. dan tega meseca^ pogreb, kakoršniga v Krajnji ze ^ ni bilo. Krajnjski narodni straži,^ že pri več priložnostih pokazala, ^ prava narodska (National) straZ%l( čast in hvala, da je rajnciga z ^ slavo pokopala. Stražniki sog3^
M
cov in Krajnic, in veliko prij3^0
gospod tehant z sedmimi duhoV^ ga pokopali: žlahta, sila veliko
in veiiK.u v1 v "j ći Ljubljane, Radoljice, Teržiča it*Mp
sinil
spremilo na pokopališče, kjer čiva, ki nam je tako sladke pe in kteriga življenje je verV^»je, grenjko bilo! Kdor ve vse prig0^ ^ so rajnciga zadele od začetka, * ^ kancelijo komorne prokuracije * bljani stopil, noter do tega časa, * ^1 Krajnji c.k. pravdosrednik posta , : lahko razložil globoko pomemDn gove pesmi, ko je pel Kdo znd
Noč tamno razjasnit, ki tare du Kdo ve
Kregulja odgnati, ki kljuje sere ^ Od zore do mraka, od mraka do
Ali pa nadpis svojih poezij: Sim dolgo upal in se bal, Slovo sim upu, strahu dal; Sercj je prazno, srečno ni, Naraj si up in strah želi.
ti
h
5, to 14
Temniška ulica v Naklem brez izhoda
S prekrškom do glavne ceste
Prebivalci Temniške ulice v Naklem morajo vsak dan krši** prometne predpise, ker drugače ne bi mogli do glavne gistralne) ceste.
Naklo — Makadamska pot, ki je speljana vzporedno z asfaltno magistralno cesto, je zaradi gradnje kanalizacije zaprta za promet, tako da po njej ni mogoče priti do ceste, ki poteka skozi središče kraja in po kateri se je tudi moč priključiti na glavno cesto. Temniška ulica, v kateri je 24 hiš nekdanjega naselja Pivka, ima po zemljiški knjigi izhod mimo kmetije v smeri proti ulici Pivka, vendar se po tej poti še ni nikdar vozilo z avtomobili in tudi zdaj je tako zatrpana, da se je še peš težko prebiti. Na mestu, kjer bi se krajani še najlaže vključili v promet na magistralni cesti, stoji prometni znak, ki to dopušča le kmetom, ki imajo na oni strani ceste obdelovalna zemljišča. Prebivalci Temniške ulice morajo zdaj ob vsaki vožnji v Kranj (ali kam drugam) pred znakom zamižati na očesi, napraviti prekršek in se prebiti na glavno cesto. Odkar je zgrajena avtomobilska cesta in se je prometni vrvež na magisitralni cesti umiril, to tudi ni tako nevarno kot je bilo nekdaj, ko so se sredi turistične sezone valile skozi Naklo domala neprekinjene kolone avtomobilov. Pa vendarle: krajanom ni po volji, da so vsak dan med kršitelji prometnih predpisov.
»Vseh teh težav bi ne bilo, če bi bila republiška skupnost za ceste pravočasno pridobila soglasja, odkupila zemljišča in zgradila v Naklem južno obvoznico, po kateri bi se vključevala na glavno cesto vozila iz Cegelnice, Strahinja in dela Nakla,« poudarja Ivo Lavrič, predsednik krajevne skupnosti Naklo. »Gradnja južnega priključka je bi-
ni &
la v vseh načrtih kot sestavm ^ avtomobilske ceste. Da do ^a^epjV zgrajena, so deloma krivi tud» ^ čani sami. Delegati kranjske s* ^ ščine so na zemljišču, kjer naLjj potekala obvoznica, že uV Arji<r družbeni interes, vendar je v ^ vno sodišče Slovenije sklep f*^-ljavilo na pritožbo skupine K v nov. Nekateri trdovratno s1Jjjijj<> ureditev ceste, ki poteka v . jj» bližnje kmetije in se priključuj ^ ulico Pivka. Mislim, da to za v * ni prava rešitev in da bi ^r <jlr morali podpirati gradnjo juz°
C. Zaplot"iK
voznice.«
Prometni znak prepoveduje vanje na magistralno cesto.
6. SEPTEMBRA 1985
KULTURA
.5. STRAN <3@03gg&J@BSB
C'rešernovo ledališče v novi sezoni
8 (S ^bonmaiev do 2l- septembra — Novost je sodelovanje Pte?Ii!iai^evim domom ~ Kljub prenovi gledališča je bila otekla sezona uspešno zaključena
.i n," v Pretekli gledališki sezoni je | i j Sernovo gledališče z velikimi teši kV.ami prenovilo svoj oder. Adap-\ j.ClJa je gledališkim ustvarjalcem j, ^stavila številne prepreke, vendar i, gledališču uspelo uresničiti ^iih^vni program v vseh abonmaji se si Sa je zastavilo v začetku 1,2 \^Q' Lotos julija in avgusta je j aJalec del upošteval reklamacijo '^ji^stitorja ter dvignil še dvoran-Vfa tia, ki so bila (posebej za prve iivr ' Prenizka. Napaka je odpravi Jena in gledališče bo lahko v novi % h 2°ni začelo delati kolikor toliko
j teh dneh v gledališki pisarni je sPrejemajo naročila za abonmaji vpisujejo stare in nove abonen-|j'pa bo trajal do 21. septem-Prv v P™ polovici oktobra bo leto abonmajska predstava. Tudi ,j*s je razpisan abonma za odra--ja (šest različnih predstav) ter S-ma za medino in otroke (tri ^cne predstave). Pri abonmaju ^odrasle je letos novost. V prete-letih je gledališče razpisovalo ^°nmaje glede na dneve, tako da v^Se predstave vrstile v vseh dne-ptedna, razen ob nedeljah. Iz p^Praševanja v preteklih sezonah tn ^ ^di glede na zasedenost dvora-flito? .ališču verjetno ni bilo težko '^itie ^> ^a Je zanimanje za posa-^^e dneve (sreda, četrtek, peta/neprimerno večje kot za pone-Jkov ali torkov abonma. Tako lišče letos razpisuje za gledal-I ?anirnivejše dneve kar dvakrat. oKk ?nmaJski ciklus predstav bo el Pretekle sezone oblikovan v6p dlaiške produkcije Prešerno-gledališča in iz gostujočih pr^av. Domače gledališče že pri-deto ^ve predstavi. Znamenito JfcJ nemškega dramatika Petra fK*    ZASLEDOVANJE IN
Ikf vTITEV   J- P- MARATA je twaJ*šče začelo pripravljati že bik, 0 sezono in po načrtih naj J1a otvoritvena predstava v novi
»t
sezoni. Delo iz tako imenovanega nemškega političnega gledališča je zmagovito gledališko pot začelo v šestdesetih letih našega stoletja, v zadnjih gledaliških sezonah pa je ponovno doživelo različne interpretacije na različnih svetovnih odrih ter dokazalo svojo živost ter izrazno sodobnost, ki gradi iz najboljših izkušenj gledališke avantgarde in gledlaiškega rituala. Za kranjsko gledališče je uprizoritev tega dela največji možen izziv, ki se ga loteva z vsemi potrebnimi ambicijami. Ob ansamblu Igralske skupine in ob obeh poklicnih igralcih PG bodo nastopili tudi »bivši« igralci kranjskega gledališča, ki so v preteklih letih nadaljevali svoje delo in gledališki študij na ljubljanski igralski akademiji. Upajmo, da njihova vrnitev v Kranj ni le enkratna in se bodo morda ponovno vključili v ustvarjalnost kranjskega gledališča.
Kot gost bo nastopil znani igralec Janez Škof v naslovni vlogi komedije Fadila Hadžiča DRŽAVNI LOPOV. Zasedbeno komorna in komunikativna komedija razkriva skozi smeh pol vesele pol žalostne resnice o naših vodstvenih kadrih, ki se kdaj pa kdaj znajdejo v zaporniškem ambientu. Ob Tednu slovenske drame, tudi v tej sezoni je načrtovan februarja, glede na odzivnost ter pestrost gledaliških informacij gotovo pomeni vhunec gledališke, verjetno pa tudi kranjske kulturne sezone, bo gledališče krstno uprizorilo izvirno dramatizacijo romana NOČ DO JUTRA pisatelja Branka Hofmana. Dramatizacijo pripravlja dramatik Pavel Lužan. S predstavo, ki se dotika občutljivih tem naše preteklosti in sedanjosti, želi gledališče z vso potrebno ustvarjalno ostrino otvoriti Teden slovenske drame.
Tudi gostovalne predstave so znane: predstava Mestnega gledališča ljubljanskega z lansko uspeš-
nico Alenke Goljevšček POD PREŠERNOVO GLAVO je uvrščena v repertoar tudi zato, ker je bilo zanimanje občinstva ob prvem gostovanju nad pričakovanji. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja pa bo gostovalo s komedijo Ive Brešana SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM ZAVODU. Tekst je bil kot najboljša jugoslovanska komedija nagrajen na zadnjem Sterije-vem pozor j u v Novem Sadu. V abonmaju pa bo gostovalo še Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Njihova predstava še ni dokončno dogovorjena.
Med predstavami za mlajšo publiko Prešernovo gledališče pripravlja krstno uprizoritev pesmic Katjuše Virnik FINTE NAPRODAJ. Pomenila naj bi nadaljevanje poetičnih in gledaliških izhodišč, ki so bile z uprizoritvami kranjske gledališke hiše že nekajkrat prikazane. Predstava bo pripravljena za vse možen prostore: telovadnice, učilnice, parke — skratka atraktivno gledališko doživetje za najmlajše. Tu je še uprizoritev znamenitega junaka vseh mladih, upodobljenega že ničkoli-kokrat na gledaliških deskah pa tudi v filmui Vandotov KEKEC je gotovo vedno privlačen.
Se razveseljivo novost za povezovanje kranjskega gledališča s širšim slovenskim kulturnim prostorom je treba omeniti. Za sodelovanje pri uprizoritvi Hofmanovega dela NOČ DO JUTRA se zanima ljubljanski Cankarjev dom, ki je uprizoritev že uvrstil v svoj program za leto 1986. Dogovori, ki bodo potekali do začetka študija, še niso zaključeni, verjetno pa bo šlo za skupno gledališko predstavo.
Prešernovo gledališče bo tudi v novi sezoni odprto v vse smeri. Nu dilo bo možnost za gostovanja gledališkim skupinam in gledališkim ansamblom, obenem pa bo tudi samo velik del svojih ponovitev odigralo na gostovanjih. Trenutno pri pravljajo tri predstave. Oktobra ča ka gledališče gostovanje na mari borskem Borštnikovem srečanju (petič zapored), lanske uspešne predstave pa bo verjetno tudi treba obnoviti, čeprav so bile (statistično
gledano) krepko nad povprečjem slovenskih ponovitev posameznih predstav.
M. L.
abonmajev gledališča Tone Čufar
tita^lišče Tone Čufar Jesenice
S 9
sHJ: edališča od 10. do 12. ure, ob
Opisovati abonmaje za novo 5      septembra. Vpis bo trajal
gj"^  a in sicer vsak dan v pili'do }ln četrtkih pa še popoldne od Nihr! * Ure- Vse informacije dobite Ot,? telefonu, številka 81-260. R^ov^u pretekle sezone so med alei jeseniškega gledališča
izvedli anketo in se na osnovi dobljenih podatkov odločili za nekatere spremembe glede predstav. Za novo sezono Gledališče Tone Čufar Jesenice razpisuje tele abonmaje:
abonma premierski — ob sobotah ob 19.30
abonma I, II, III — ob petkih ob 19.30
abonma IV — ob petkih ob 17.30
Abonma IV je novost, saj je gledališče upoštevalo željo obiskovalcev, naj bodo nekatere predstave tudi zgodaj popoldne in ne v večernih urah.
Dijaki, študenti in upokojenci imajo ob vpisu popust. Abonma za vso sezono lahko plačate tudi v treh obrokih in sicer prvi obrok ob vpisu, drugi do 31. decembra 1985, tretji obrok pa do 1. marca 1986.
Glasbeni večeri v Markovi cerkvi — Vrba 1985
Vrba — Glasbena mladina Jesenic bo tudi letos organizirala ciklus koncertov v cerkvi sv. Marka v Vrbi. Zaradi podobnih prireditev, ki so bile v poletnih mesecih na Bledu in v Radovljici, so organizatorji letošnje prireditve pomaknili v september.
Od 6. do 28. septembra se bodo v Vrbi zvrstili naslednji zanimivi in kvalitetni koncerti:
— petek, 6. septembra 1985, ob 20. uri: Mešani komorni zbor ROSA iz Prage
— sobota, 14. septembra 1985, ob 20. uri: Tomaž Lorenz, violina; Igor Saje, kitara; Erno Sebastian, harmonika
— sobota, 21. septembra 1985, ob 20. uri: Trobilni trio — Stanko Pra-protnik, trobenta; Jože Kocijančič, rog; Božidar Lotrič, pozavna
— sobota, 28. septembra 1985, ob 20. uri: Pavla Uršič, harfa.
Vstopnice po 150 din bodo v prodaji pol ure pred vsakim koncertom.
KULTURNI KOLEDAR
Kranjska gora — V avli osnovne šole v Kranjski gori so 31. avgusta odprli razstavo Gorski kraji in planinska literatura, ki jo je ob 90-letnici Planinskega vestni-ka pripravil Loški muzej iz Škofje Loke v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Razstava, ki bo odprta še do 13. septembra, prikazuje zakladnico planinske literature skozi vsa leta, odkar izhaja Planinski vestnik. Spremno besedil« k razstavljenemu gradivu je pisano v štirih tujih jezikih. Razstavo dopolnjujejo tudi dela petnajstih škofjeloških slikarjev.
KRANJ — Galerija in likovna šola »Nova«, trg revolucije 3, vhod 6, vabi na otvoritev in ogled razstave slik likovne skupine DO-LIK Jesenice. Otvoritev s kratkim kulturnim programom bo v petek, 6. septembra, ob 18. uri. Razstava bo odprta do 1. oktobra, vsak dan od 10. do 12. ure. in od 16. do 18. ure, razen v sobotah in nedeljah.
V prodajalni in galeriji Matjaž Chvatal, Cankarjeva 12, Kranj, je odprta razstava olj in akvarelov Vinka Tuška.
RADOVLJICA - V hotelu Grajski dvor bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave slik avstrijskega slikarja Petra Lindnerja. Razstava bo odprta do 27. septembra.
ŠKOFJA LOKA - ZKO Škof j a Loka in folklorna skupina Tehnik vabita na nastop ansambla ple-
Spominska tekmovanja — ure zgodovine
V kranjski občini je več tradicionalnih športnih tekmovanj v spomin na narodnoosvobodilni boj in revolucijo — na dogodke v Udinborštu in Dražgo-šah, na bitke Kokrškega in Gorenjskega odreda in na številne športnike, ki so padli v boju za svobodo.
V smučanju so takšne prireditve množični smučarski tek Gorenjskega odreda v Cerkljah, smučarski teki Po poteh Kokrškega odreda v Cerkljah, Majnikov slalom in Vrhanov smuk na Jezerskem, Ručigajev slalom na Krvavcu in Stucinov memorial v Hrast-jah, v plavanju plavalni miting »Dan borca« v Kranju, v balinanju memorial Karla Perdiha-Žara na Primskovem, v kolesarstvu maraton ob pomnikih borcev in talcev NOB v Hrastjah, maraton Kokrica—Dražgoše v spomin na dra-žgoško bitko, kronometer Jake Štucina v Hrastjah, kronometer Udinboršt v spomin na boj drugega bataljona Kokrškega odreda ter v atletiki gozdni tek po Udinborštu in tek od spomenika do spomenika na območju Naklega, Strahinja in Dupelj.
sov in pesmi HORENAK iz Belo-hrada v ČSSR. Nastop bo v torek,
10. septembra, ob 18.30 na loškem mestnem trgu. Če bo deževalo, bo nastop v gledališču v Škofji Loki.
KRANJSKA GORA - V Liz-njekovi hiši v Kranjski gori je odprta razstava akademskega slikarja Petra Adamiča iz Škofje Loke.
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je do
11. septembra odprta razstava slik akademskega slikarja Miloša Lavrenčiča.
ŽELEZNIKI - V salonu pohištva Alples v Železnikih je odprta razstava slikarja — samorastni-ka Matevža Jenštrleta iz Železnikov. Razstava bo odprta do 4. oktobra.
LJUBLJANA - V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov  v  Ljubljani  je do 28. septembra  odprta razstava skulptur    akademske kiparke Dragice Čadež. KONCERT PLANINSKIH IN DOMOLJUBNIH PESMI NA KOFCAH
Moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egiia Gašperšiča bo letos, že četrtič po vrsti, priredil koncert slovenskih planinskih in domoljubnih pesmi. Po Roblekovem domu, Kriški gori in koči na Dobrči bo letošnji koncert pri koči na Kof-cah. Koncert bo v soboto, 7. septembra ob 17. uri.
Vabljeni ljubitelji planin in zborovskega petja.
. slikar Vinko Tušek
Moč moraš imeti, da Narediš po svoje
^ °ktobra je zbral toliko moči in volje, tli v,e ^e dokončno odločil in postal samostoj-Pf^^tnik. Ni bilo lahko. A je, kaže, storil tl0sj/ Letos je s svojo ustvarjalnostjo narav-eksplodiral. Medtem ko umetnik na-pfe°v Postavi razstavo in jo potem dve leti ti; Daza naokrog, je Vinko Tušek v enem le-To .stavil dve razstavi, obe zelo zahtevni, je h^a bili razstavi zaradi razstav, ampak
j U1H raEStaVl Zaraui iaz,siav, ampan.
vik ^azal resnično nekaj novega. 80 njego-u del '
Pol
je viselo v škofjeloškem gradu, na-s0v.11 je ves prostor. Ne le ob stenah, slike 'trie1Sete tudi s stropa. Sprehod skozi sliko je n^j^^al razstavo. Viselo je tudi njegovo des pje delo doslej, dvajset metrov dolgo in ne„ široko. Razstava je bila nekaj poseb-Pfav ^riticen do samega sebe, kakršen je dej|,1 Urnetnik vedno, je Vinko Tušek na teh Seli 0c*kril določene hibe. Papriji, Hi so vi-<WrS° bili eni bolje, drugi slabše obdelani, bj  av je šlo le za barvne efekte. Marsikaj
u8ot °ral° t)iti DolJ dokoncno izdelano, je avljal. Zato je avgusta pripravil novo 6feuUV° v Kranju, kjer ni bilo prostorskega Uspelu• temveč le ploskovni. Z njo mu je r^st   popraviti nekatere slabosti z loške
^ave. Naslednja, pravi, bo še boljše. °lja Psto let že lahko opazujemo njegova ' .P^os'imi. zvijuganimi motivi živih ^Ja D* pripovedoval o bujnosti življe-
f°dov radostib, o vsem dobrem, blagem, o Op^j,'tnem .svetu samih dobrot in lepega. °blinniZem m veselje vejeta iz njegovih ]^ln barv.
t'ušk n°^e Je na zadnji razstavi navdušil po kpol°V° °blikovani stari Kranj. Vse platno to$tj n° starih kranjskih portalov, znameni-Pr^v' Vrat, nastreškov, oken, arkad, pravza-Itejjj yseb cementov, ki jih najdemo na vsa-^    °raku v starem delu mesta. Zdi se mi
ena najboljših slik. Tudi sam je navdušen nad njo. A še vedno ni zadovoljen. Morda se jo bo enkrat lotil v grafiki ali kakšni drugi tehniki in še bolj poudaril značilnosti starega Kranja, še bolj napolnil sliko. Nikoli nisi popoln, pravi.
»Nekateri si razlagajo, da sem šel nazaj, da sem začel delati drugače. V bistvu pa je isto, le popolnejše. Pred petimi leti sem reševal problematiko prostora. Vse je tako oglato, pravokotno, zaradi praktičnosti in sistema gradnje, seveda. To sem hotel razbiti. Zato toliko okroglih, oblih organskih oblik v mojih slikah. Vendar sem se zdaj od tega nekoliko odmaknil, poskušam uveljavljati tudi nove oblike.«
Včasih, ko je bil še učitelj likovnega pouka, je sem in tja kaj naslikal, kadar se mu je pač zahotelo. Otroci so ga vedno znova navduševali in spodbujali s svojo kreativnostjo, s svojim čistim virom, bisernim studencem. In če to kot pedagog opaziš, pravi, ne moreš proč od njih. Poučeval je dvajset let. Danes dela vse, od plakatov, diplom, morda kakšnih kopij slik, včasih tudi kaj proda, v glavnem pa riše tisto, kar hoče. Zadnji dve razstavi sta lep dokaz, da njegova ustvarjalnost ubira prava, plodna pota.
Tehnika je zanj drugotnega značaja. Ustvarja in izraža vse, kar se mu zdi najbolj prav, od slike do kipa. Včasih je kakšna /a misel bolje1 izražena v sliki ali olju, druga v plastiki. Malo je že v arhitekturi.
»Na človeka oblika zelo vpliva. Človek se počuti popolnoma drugače, če gre skozi smrekov gozd ali skozi gozd samih bukev in spet drugače v nizkem grmovju. Vsako okolje te zajame po svoje. Razstava pa te oblikovno prevzame. Takrat je dobra, ko vpliva nate. Slikar nima samo slik v okvirih, tem-
Vinko Tušek: »Če delam dobre slike, naredim za družbo največ«
— Foto: D. Dolenc
več ima v svojih rokah vse orožje, ča ga le hoče uporabiti.
Dobro bi bilo, če bi slikarji bolj sodelovali z arhitekti. Arhitekt bi moral sliko predvideti že vnaprej. Kot so jo že pred stoletji predvidevali ljudje, ki so gradili cerkve, palače. V zidu je bil pripravljen poseben prostor za sliko. Slika ni bila mašilo, kot je danes. To je pošastno. Zato prihaja do napak v arhitekturi in v našem življenju.«
Več tem je tokrat načenjal tudi z urbanistične strani. Enkrat je mesto z njegovimi hišami, ulicami, vrtovi, oglatimi in okroglimi trgi, vodami in vsem podobnim prikazal tako, kot bi ga posnel iz aviona, drugič spet od strani, te, one. Vse pa je spet oblih oblik.
Zadnje čase je naslikal nekaj izredno lepih, čisto svojstvenih slik, ki jih je poimenoval Oltar. Malce zlate barve in ornamentika, ki je kar malo inkovska, spominja nanj. Povpraševala sem ga o tem, ker se zanje ne zanimajo le doma.
»Sakralne stvari so človeku blizu. Vse svoje najboljše, najljubše človek spravi v oltar, kopiči na enem mestu. To je pravzaprav duša naroda, tisto najsvetejše. Svoj čas so
me prevzemale iluminacije, velike okrašene začetne črke cerkvenih knjig. S kakšnim spoštovanjem vzameš v roke takšno knjigo.«
Poznavalci pravijo, da je Tuškova pot originalna. Likovnik ob koncu 20. stoletja mora biti kažipot naprej, biti daleč pred drugimi, neke vrste raziskovalec. Likovnost je izraz razmer, časa. Umetnik ne sme pripadati nobeni smeri, biti pa mora tudi vzgojitelj.
»Vedno se bojim, da delam le zase, da me drugi ne razumejo. Če pa bi se spustil na raven poznavalca, bi bil na tleh. Neko raven moram obdržati. Če delam dobre slike, naredim za družbo največ. Ne smeš gledati na zaslužek. Če bi naredil drugače, morda nekaj takega, česar so ljudje bolj vajeni, bi morda zaslužil več. Toda tega ne morem. Moram po svoji poti naprej. Najbolj vesel sem, kadar pri kakšni sliki rečem: »Bolje bi ne mogel narediti!« Razpet si med novostmi, svojo osebo, svojo intuicijo in med ljudmi, ki gledajo in ocenjujejo" tvoje delo. Če gledaš na to, kaj bodo ljudje rekli, nisi nič. Moč moraš imeti, da narediš po svoje.«
D. Dolenc
GLAS 6
ZA DOM IN DRUŽINO
zimska solata
Zimsko solato pridelujemi le tam, kjer so tla srednje težka in ne premokra. Tudi zimsko solato dajemo na setvene gredice na prosto. Sejati moramo dovolj redko in predvsem zelo enakomerno. Na m2 potrebujemo 1 g lahkega in drobnega semena. Sejati je treba pravočasno, to pa je v mnogočem odvisno od vremena. Zato je včasih najbolj uspešna zgodnja setev, drugič spet pozne; to je odvisno od lege in posameznih letin. Zato je naj zanesljiveje, če sejemo v več obrokih. Na splošno pa se obnese, če sejemo zimsko solato v prvi polovici septembra.
listnati ohrovt
mora do mraza ustvariti mnogo listne mase, zato mu moramo sep tembra tedensko dognojevati. Gnojilni zalivki so boljši kot gnojilo. Z njimi dobi ohrovt tudi vodo, ki je potrebna za sprejemanje hranilnih snovi. Gnojilni zalivki naj bodo 0,2-odsto-tni. Zelo koristno je, če mešanemu gnojilu dodamo pred raztapljanjem še nekaj dušičnega gnojila, npr. nitromon-kal ali kalkamonsalpeter.
plodove kumar
ki smo jih namenili za seme. poberemo, ko so dozorele, toda še preden se na njih začno kazati znaki
gnilobe. Semena pozorijrT' v plodovih, če jih shranimo na zavetrnem mestu in so varne pred dežjem.
bučnlce
hitro pozebejo že v prvih jesenskih mrzlih nočeh. Ce hočemo uloviti še nekaj sončne toplote, ki naj pozori na prostem posejane melone, moramo nasad zavarovati z oknjaki ali s plastičnimi folijami. Seveda se to izplača le tedaj, če predvidevamo, da bodo
plodovi dozoreli v začetku oktobra, kajti pozneje je v kontinentalnih krajih Slovenije premalo toplote.
por
Tudi por bo še precej pora-stel, če mu bomo septembra stregli in dajali krepko hrano. Por gnojimo z 0,2-odstotnimi gnojilnimi zalivki, kjer so vse glavne hranilne snovi enakomerno zastopane. Poru gnojimo septembra vsak teden.
Kjer imamo v začetku septembra na vrtu prazen prostor, lahko še sejemo
mesečno redkvico
Najbolje je, če soraz- ^fe^ merno debelo seme ^^Hl posamično pritisnemo v zemljo. Izbrati moramo seveda le zelo hitro rastoče sorte, kot je na primer saxa. V toplih in zavetnih legah lahko sejemo celo do srede septembra in še vedno upa mo na pridelek svežih redkvic, preden bo prišla pozna, mrzla jesen.
Za pomladansko nabiranje namenjen
samo še en obrok gnojila: V začetku septembra zalijemo radič z 0,3-odstotno razstopino mešanega gnojila z malo dušika in mnogo kalija ter fosfora. Gnojenje z dušikom ali poznejše gnojenje bi povzročilo, da bi koreni slabo dozorevali in bili neodporni za gnilobo med skladiščenjem in siljenjem. . y
Tudi tista /f^tf J j
čebula
motovileč
moramo sejati vsaj do srede septembra. Tako bodo rastline še vedno dovolj dorasle, da bodo spomladi hitro napredovale, po drugi strani pa motovileč ne bo prišel prevelik v zimo in je manj nevarnosti, da bi zaradi mraza utrpel kakšno občutnej šo škodo. Julija posajena
rdeča pesa
naj dobi v prvi polovici septembra še en ali dva obroka gnojila. Četudi so dnevi hladnejši in krajši, rdeča pesa še vedno dobro prirašča. V razmiku dveh tednov ji pognojimo z rastopino 0,3-odstotnega gnojila z malo dušika.
radič.
ki ga nameravamo pozimi sihti, dobi septembra
ki smo jo spomladi sejali ali sadike pozneje presajali, dozorela in jo moramo pobrati. Če so nadzemni deli še vedno zeleni in sočni, čebulo z lopato nekoliko pridvignemo in pretrgamo večji del korenin; to pospeši dozorevanje. Zale-nih delov v nobenem primeru ne lomimo in ne upogibamo.
Pozno sejani šetraj pobiramo do srede septembra in ga sušimo. Posušen šetraj je pozimi dobrodošla začimba, vendar ga kmalu naberimo in posušimo, ker je rastlina za mraz precej občutljiva.
Kdor hoče posušiti liste lu-štreka, jih mora nabrati še septembra. Luštrek je začimba, ki je starejši generaciji gospodinj precej bolj znana kot mladi. Mnogo ga porabi tudi živlska industrija za dodatek jušnih koncentratom. Luštre-kovih listov ne smemo sušiti na soncu, ker bi tako izgubili večji del aromatičnosti. Sušimo ga torej v senci in spravimo v dobro zaprtih posodah.
Prva tretjina septembra je zadnji čas za sajenje mačeh, spominčic in marjetic.
Če želimo pridelati sončnično seme, moramo sončnice zavarovati pred ptiči. Najbolje je, če plodovje ovijemo z gazo ali kakšno drugo zračno tkanino. To je treba narediti takoj, ko opazimo prve plodove.
NASVET
Ko udari strela
Še je čas za izlet v hribe, za planinarjenje. Ob užitkih, ki jih poznajo samo tisti, ki zahajajo v gore, pa je hoja v planine spremljana tudi z nekaterimi nevarnostmi. S tem mislim na poškodbo z naravno elektriko — strelo. Omeniti je treba tudi možnost udara strele kjerkoli, ne le v planinah.
Med poškodbo z električnim tokom in strelo ni posebne razlike. Pri streli lahko najdemo spremembe po koži, ki spominjajo na razvejeno rastlino ali marmor, kovinski okraski ali predmeti na koži ali v žepih so lahko spremenjeni, celo stopljeni; koža je na posameznih mestih globoko opečena. Praviloma poškodovanemu zastane srce, kar ugotovimo s tipanjem žil na vratu. Dihanja ni in na prvi pogled je človek mrtev. Oživljati ga takoj pričnimo, brez zamudnega prenašanja v hišo. Opisali smo najtežje poškodbe po streli. Možne so pa seveda tudi lažje: človek je omotičen, za krajši čas je mogoče izgubil zavest, lovi sapo, pri hoji ga zanaša.
Kako poškodovancu pomagamo? Ob navidezno mrtvem nikakor ne smemo podvomiti, da mu mogoče še lahko pomagamo, začnemo takoj z umetnim dihanjem z usti in masažo srca (če znamo), ne odnehamo eno uro, če med tem nismo ugotovili, da ponesrečeni diha in mu je začelo srce utripati. Ko je poškodovani oživel ali je pri lažji poškodbi prišel k sebi, kličemo pomoč. Naj ne hodi
sam po nevarnih potih, naj se ne napreza, ker strela — kot umetni električni tok — prizadene srce. Tak poškodovanec mora čimprej v bolnišnico, tudi če na prvi pogled nima težjih poškodb. Opečena mesta sterilno pokrijemo, zato sodi v opremo planinca tudi nekaj prvih povojev in obližev.
Iz izkušenj vemo, da se je streli možno izogniti. Visoko v hribih poiščemo ob grozeči nevihti zatočišče pod previsom, v kotanji, v »bivaku«, ki so ga v ta namen izkopali planinci in pot do njega posebej označili. Ce se pripravlja nevihta, ne rinemo na vrh gore; če smo že gor, se nemudoma spustimo proti dolini. Ne iščemo strehe pod osamelim drevesom, ki kot strelovod stoji na planem.
Iz koče se odpravimo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je nevarnost strele manjša. Upoštevajmo tudi navodila starejših in izkušenih planincev.
Če smo v dolini, v ravnini, v nevihti ne smemo vedriti pod drevesom. Kmetje vedo, da drevesa različno privlačijo strelo. V gozdu bo mecesen razklan večkrat kot drugi iglavci, na vrtu hruška, največkrat pa osamljena visoka drevesa v ravnini. Te izkušnje je treba upoštevati pri varstvu pred nevihto.
Tehnični pripomočki so udar v stavbe močno zmanjšali, zato je ob gradnji treba upoštevati navodila strokovnjakov, predvsem na visokih kmetijah, kjer so bili v zgodovini pogosti požari zaradi strele. dr. Tone Košir
PETEK, 6. SEPTEMBRAjj^
STE ZA RIBE? šuf Iganl lignji
Pri nas bolj poznamo Ojjj lignje in lignje na žaru. I pa imajo radi šufigane J šene lignje, ki niso nič okusni.
Potrebujemo  1 kg 0,5 dl olivnega olja, 15 g 10 g peteršilja, 1 žlico l«%Jj-. nega soka, poper in sol.   to j|
Lignje očistimo drobo^^ izvlečemo prozorno kos;Jeb-< strani, operemo jih, osU^dnj in zložimo v namazano P°Wui do. Posolimo, popopramohd.j posujemo z na drobno se kljanim česnom in PeterKc ljem, pokapamo z limon1"!8') -sokom, dolijemo 1 dl vod.eii'« pokrito dušimo 25 do 30 m'g 2
Ponudimo
vroče,   ker I.se
ohlajeno meso KpJeVJK Zraven gre v slast * \^ krompir.
tlOD
PULOVER
NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO
o
I
NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO
Kaže, da domiselnost ^ tenju nima meja. Nad ^ puloverjem, ki ima v.. e \ vpletene črke, trikom«► 1 črte, bo naš prvošolČeK tovo navdušen.
POZDRAVLJENI!
»Saj bi šola niti ne bila tako slaba stvar, če ne bi bilo spraševanja, pisanja kontrolnih nalog, Če bi lahko poslušala samo tisto, kar me zanima, drugo pa preslišala,« mi je oni dan, kot že -večkrat prej, potožila deklica iz soseščine.
Taka šola res ne bi bila slaba. Vsak bi se rad ukvarjal s tistim, kar ga privlači, drugi del dneva bi bil pa lepo prost za igre okrog doma. A kaj, ko je življenje tako, da je treba znati vsakega po nekaj: nekaj matematike pa nekaj angleščine pa nekaj zemljepisa in kemije ... Za ocenjevanje znanja pa, žal, tudi še niso iznašli kaj boljšega od lestvice od ena do pet. In spraševanja ter pisanja nalog, seveda, ki tej stvari rabi.
Tako z novim šolskim letom spet ne bo nič novega razen tistega, kar ste doslej že uspeli spoznati o šoli, le novi predmeti, knjige, učitelji in snov, s katero vam bodo polnili glave. Zato kar korajžno na začetku, da bo tudi konec dober.
Nič posebno novega se ne bo dogajalo niti na
naši polovici Glasove strani, ki ji pravimo rubrika le šolskih klopi. Glavni boste spet vi z vašimi spisi, pesmimi, risbami, šalami, fotografijami. Čimprej jih pošljite, da bomo lahko prostor polnili s svežimi deli; najprej s počitniškimi utrinki in prvimi vtisi v novem šolskem letu, kasneje tudi z bolj pestrimi temami. Zdaj, ko še čakamo na vaše sveže prispevke, smo iz kupa lani ostalih neobjavljenih nekatere izbrskali na dan. Objavljali jih bomo, dokler jih ne bodo povsem nadomestili novi. Upamo, da bo to že prihodnji petek. Mentorji, pomagajte!
Pozdravljeni torej vsi skupaj na pragu novega šolskega leta tudi v naši rubriki. Želimo, da bi sodelovali vsaj tako uspešno kot minula leta, da boste ustvarili in poslali v uredništvo veliko kakovostnih del, ki jih bomo radi objavili. Veseli bomo tudi vaših nasvetov, na kakšen nov način bi tudi mi lahko popestrili rubriko, da bo všeč vam in vsem bralcem. . .
Urednica
Kadar mami popustijo živci
Kako smo se igrali ravbarje in žandarje
Moje znanje
Sem fantič mlad, vesel, rad bi korajže zvrhan koš
imel,
a koš mi poči tisti dan, ko se ves vnet pred tablo
znjim podam. Mi uide znanje in korajža pa tudi vse veselje, tako ostane le kesanje. Vem, dobiti moram boljši koš, da vanj bo možno dati večjo
moč.
Ta moč držala bo moj koš
in moje znanje, tako da ostalo mi bo to
spoznanje; če trudil se bom dan in noč in pridno polnil ta moj kož, tedaj bom fantič mlad, vesel in trden koš bom tudi znanja
imel.
Marjan Petric,
OS Simona Jenka Kranj
Ko sem bil majhen, sem prebral pravljico o duhovih. Sklenil sem, da se bom napravil v duha in prestrašil sestro.
Neke noči sem oblekel oče tovo največjo srajco, čez glave pa sem si dal vrečko z dvema luknjama za oči. Srajca mi je segala do tal, rokavi pa so mi viseli čez dlani. Tedaj me je prešinilo, da mora duh imeti tudi svečo. V predalu sem našel zeleno svečo in vžigalice. Prižgal sem jo in ugasnil luč. Ravno takrat je ura odbila pol noč. Šel sem v sobo, v kateri je spala sestra. Ko sem nekaj časa hodil po sobi, se je sestra zbudila in zagnala strašen vik in krik.
Mama se je takoj zbudila in prišlo je tisto najhujše. Zares so ji popustili živci. Kako ji tudi ne bi, saj je vosek kapljal na očetovo belo srajco, tla so bila polna zalenih pik in tudi na postelji jih je bilo nekaj.
V enem samem trenutku se je name zrušil plaz graj. Rešila me je stenska ura, kajti odbila je pol enih ponoči, to pa ni bil čas za tisto, kar je nameravala moja mama . ..
Jože Valant,
OS prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Dečki se radi igrajo igre, kot so kavbojci in Indijanci, Nemci in partizani ter ravbarji in žandarji. Jaz se le redkokdaj igram takšne igre.
Nekoč sta k nam prišla bratranca Gašper in Blaž. Ker nam je bilo dolgčas, smo se šli igrat ravbarje in žandarje. Nekdo je moral počepniti in potem smo tolkli, kdo bo ravbar in kdo žandar. Bratranec Gašper, bratec Tone in sestra Eva so bili ravbarji, z bratrancem Blažom pa sva bila žan-darja. Na tla Sva postavila ruto in frnikulo. Usedla sva se in zaspala. Potihoma so se pritihotapili ravbarji, ukradli ruto in frnikulo, potem so se skrili. Čez čas sva se zbudila in videla, da ni več rute in frnikule. Vedela sva, da so ju ukradli in zato sva šla za ravbarji. Ko sem zagledala brata Toneta, sem stekla za njim. Kmalu sem ga ujela. Peljala sem ga v drvarnico, ki je bila za nas ječa. Bratranec Blaž je ujel Evo in Gašperja. Potem sva šla po malico za ujetnike. Medtem ko sva bila v hiši, so ujetniki ušli. Ko sva zagledala, da je ječa prazna, sva postavila malico na tnalo in spet začela loviti ravbarje. Tako smo se lovili, dokler se nismo naveličali in skregali.    Maja Poljane«-.
OS Cvetka (>«»larja Škofja l (»kii
Nekega lepega popoldneva sem odšla ven. Usedla sem se v travo in vdihovala dišeč zrak. Tedaj me je zaščegetalo po nogi. Pogledala sem in bila je mravlja. Ozrla sem se okrog sebe in nekaj metrov proč je bilo mravljišče. Počasi sem se mu približala. Na njem je bilo vse polno mravelj, ki so odhajale in prihajale. Zazrla sem se v srednje veliko mravljo in odločila sem se, da jo opazujem.
Mravljica je zlezla iz mravljišča in se podala po poti, po kateri je pravkar prišla. Dro-bencljala je hitro, kolikor le more taka majhna žival. Tedaj pa ji naproti prihiti še ena mravlja. Srečali sta se, staknili glave skupaj in po naše rečeno malo poklepetali. Kmalu nato sta se ločili in odšli vsaka svojo pot.
Odločila sem se, da mravlji malo ponagajam. Čez njeno potko sem postavila kamenčke in počakala, kaj se bo zgodilo. Mravljica je prišla do kamenja, se ustavila, malo (kot je izgledalo) pomislila, nato pa se odločila. Ni hotela zlesti čez, kot sem mislila, ampak je
izbrala daljšo pot in na J%1 ovinek. Ker mi ni "sPel poff* jo zaustavila, sem ji ^eZstetfj$] položila marjetkino . Mravljica se je pri^JIH hotela naprej kar spod«' pak nekaj jo je ustavi^ mišljevala sem, kaj, "j^ natančneje pogledala- „ ste, kaj je bilo? Mrav«1 . iDt»
imela predebel zadeK J je oviral, da bi zlezla »J- i Mravljici pa je bilo dov skušanja. Odločila se JJ
pojde čez. Ko je dala m
par nog na marjetkino M sem ga dvignila. MravU' Zbegano tekala sem in JJJ zadnje ji je spolzelo in Je.J la v travo. Izgubila sem > \ pred oči in odhitela sem mravljišču.  S steblo** dregnila vanj. Vse po"10 velj se je usulo, da bi *T
svoj dom.
Spoznala sem, da ne ( prav, in odločila sem f> koli več ne^ponagaJa pridnim živalcam.
Nina Jenšterle, OŠ Prešernove Železniki
Obiskal
me je Marsovček
Nekega dne je na našem dvorišču pristala vesoljska ladja. Vrata ladje so se odprla in iz nje je prišel Marsovček. Ime mu je bilo Pikec. Bil je tako majhen, da sem ga lahko držala v eni roki. Povedal mi je, da je bil namenjen na Venero, a se mu je pokvarila ladja in je moral pristati na Zemlji. Vprašal me je, če lahko ostane nekaj časa pri meni. VVsela s«>m mu odgovo rila, da lahko.
Ves dan mi je pripovedoval o življenju na Marsu. Povedal je, da tam rastejo drevesa in
na njih lizike, bonbon'' torte in druge dobre f* či. Tam otroci ne hodJJ v šolo, ker že ob rojs^t vse znajo. Z veselje" sem ga poslušala. Ste^ nilo se je in postala sef zaspana. Pikcu sem y^ kla. naj spi pri men' moji sobi. On pa jeJJ kel, da bo raje spal K na ladji. Ja Zjutraj sem se zbud> . in takoj pogledala sKO okno. Vesoljske ladje' bilo več. Žalostna & odšla nazaj v P°st*'> Takrat   sem   M   5 Je spomnila, da so bile to sanj««.
Barbara Koder, Oš heroja Kratic* Tržič
SEPTEMBRA 1985
RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA BANKA SPOROČA
.7. STRAN msmSSSSS^iaJkS
TELEVIZIJSKI SPORED
dnevnik eilm
23.10 En avtor en
- I^OTA, 7. septembra tfroska matineja - ponovi-£°«toaj: - 8.05 N. Kuret: nTuti maček, 3. del lutko-esf Predstave - 8.20 V. Pod-BeU ciganček, 7. del »vanke TV Skopje -vil   Nepomembno in po-it Jbno, nanizanka TV Za-^iI^-9.10 Miti in legende-p„ Jtojeveški miti: Pesem o nanizanka TV Beo-na^-9.25Poletavček, otro-Beograd -olašin, oddaja TV Za-JTb. • 10.25 Računalništvo .ij:'^el angleške serije -1 EZivi Planet: Nebo, po-7. dela angleške rjf .serije - 11.45 Čindara-tlr cindarajsa, čindrasa -u»vitev dokumentarne Sje - 17.10 Eskadron le-■ nuzarjev, 1. del sov-ijj e§a mladinskega fil-fii 840 Turčija, 1. del po-,^ega niza - 20.00 Zrcalna - 20.25 Rim: Atlet-feli?iting. prenos - 23.05 i 0  spanje, angleški ' °0.55 Poročila
•kuki H. TV mreže: Test - 14.00 Imam dve " in dva očeta, jugoslo-" film - 15.30 Gib in kitajska predstava *tivalu Šibenik '85 -Dolga ježa v šolo, aonemški film - 18.00 Jniki,  ponovitev TV Jfcvanke -19.00 Narodima - 19.30 TV dneven 20.00 Dr. No, ameri-I*1-21.50 TV dnevnik-|    konec tedna
*b I. program:
^portaža z univer-* Kobeju - 16.00 Fina-kometnega turnirja (ž) v Varaždinu, pre-j 1'15 Kritična točka -k Narodna   glasba -Uročila -18.20 TVko-18.30 Povsem oseb-^fcj-vito Fiskovič - 19.30 *!LJ*vnik - 20.00 Dr. No, Jski film - 21.50 TV k - 22.05 Za konec
- 20.00 G. Mihič: Jaguarjev skok, 2. del nadaljevanke -20.50 Beseda da besedo, pogovor z dr. Dušanom Mlinskom - 21.25 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže:
j 13.00 Test -13.15 Gib, ki tra-i ja - baletna oddaja - 14.00 Olimpiada starih športov, reportaža iz Brodancev -14.30 PJ v boksu - Vojvodina : Priština, reportaža -14.55 Monza: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Italije prenos (slov. kom.) -17.00 Vicenza: EP v košarki (ž), Jugoslavija : Romunija, vključitev v prenos II. polčasa - 17.30 Zobnatiške konjeniške igre, posnetek in prenos - 18.25 Izviri, dokumentarna serija - 19.10 Prometni krog - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Terra X: Tihi Dcean - Kamenje, ki govori, dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Filmi Douglasa Sirka: Zapisano v vetru, ameriški film
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Glasbeni tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Družinski magazin - 13.30 Govorimo o zdravju - 14.00 Na svoj način, glasbena oddaja
- 14.15 Hazarder, TV nadaljevanka - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.20 Navzkri-
žna igra, ameriški film -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Mihič: Jaguarjev skok, 2. del nadaljevanke - 20.50 Potovanja: Slike iz ravnine - Šidski pejsaži - 21.25 Športni pregled - 22.10 TV dnevnik
PONEDELJEK, 9. sept.
8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - Spored za otroke:
17.35 Poletavček, 12. del nanizanke TV Beograd - 18.05 Hura, pekli bomo koruzo -18.25 Podravski obzornik -18.45 Podium, oddaja za mlade - 20.05 B. Schroder: Železna cesta, 3. del nemško-jugoslovanske nadaljevanke - 21.10 Aktualno: Madžarsko kmetijstvo - izziv za nas? - 21.50 Naši baletni umetniki: Lane Stranic
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Športni grafikon - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Dinastija, 63. del ameriške nadaljevanke - 20.55 Vicenza: EP v košarki Jugoslavija : Bolgarija (ž), prenos, v odmoru ... -22.30 Včeraj, danes, jutri -22.45 Globoka reka, zabav-noglasbena oddaja
TV Zagreb I. program:
16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Tečaj plavanja, Za
TOREK, 10. septembra
9.00 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 17.35 Stribor - vokal-noinstrumentalna skupina iz Nove Gorice - Spored za otroke: 18.05 Miti in legende - Srednjeveški miti: Pesem o Rolandu, nanizanka TV Beograd - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Periskop - 20.05 M. Bulgakov: Ivan Vasiljevič, predstava SSG Trst - 21.55 Omizje
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.45 Pisani avtobus, otroška serija - 18.15 Odprta knjiga - 18.55 Vicenza: EP v košarki (ž), Jugoslavija : Nizozemska, prenos, v odmoru premor -20.30 Večer starogradskih pesmi in romanc na beograjski pomladi - 21.15 Žrebanje lota - 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Narodni heroj Stane Semič-Daki, dokumentarna oddaia TV učitelje, Ustno izročilo -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Mima, Bane in lutke - otroška serija - 18.00 Zmajeva ulica v Novem Sadu, - 18.15 Pokaži mi kako, izobraževalna oddaja 18.45 Podium, oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 Pota napredka - 20.50 Izbrani trenutek - 20.55 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.30 V. Stefanovič: Lazar, TV drama - 22.50 TV
RADIJSKI SPORED
, 8. septembra
JS* matineja: 8.45 Živ 'ju Risanke, Mačkon in (||°°v trop - 9.35 Obisko-' Ponovitev češkoslova-^\ J^odnonemške nada-k{** ' 10.05 Derrick, 6. atlodnonemške nada-
re<K- ' 11 05 D°mači an" dJk ll: Ansambel Lojzeta po|r- U.35 625, oddaja za
t*Kgledalci -12-°°Kme"
\A., °ddaja - 14.40 Mosto-;Ai5-10 D.Kunič - Z. Šora , §°dbe iz delavnice, 5. 10L Urooristične nadalje-;|ta ^ Beograd - 16.05 cjL Vrtnica Szentendreja, W\ zabavnoglasbene AJf.. - 17.30 Vodnjak, qski film -18.55 Knjiga
Prvi program SOBOTA, 7. septembra
4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.16 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-ih - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba
Prvi program NEDELJA, 8. septembra
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 8.52 Skladbe za
mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program
Prvi program
PONEDELJEK, 9. sept.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmi<» - 9.05 Z glasbo v dober tflan - 9.35 Napotki za našegoste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki
Visoke
°brestne ^ere
A ^rZfnke, ki jih nekaj časa ne boste uporabili, lahko vezete, saj so za vezane
S
U* ^ vlo9e obrestne mere znatno višje:
?,55a °brestna mera
>3
%
Vbank
za vloge na vpogled za vloge, vezane nad 3 mesece za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev
liti a pri hranilnih vlogah, vezanih nad 3 mesece, obračuna in izplača <riw ll Pred potekom enega leta, uporablja diskontirano obrestno mero, ki
^Ssi o 2nesek 20 000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po 3 mesecih pri-375 din obresti, isti, vezan za 3 mesece, pa kar 2.837 din.
mere za devizne hranilne vloge:
'i »z.
za vloge na vpogled za vloge vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev
zabavni orkestri - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Moskovska filharmonija in dirigent Kiril Kondrašin - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
Prvi program TOREK, 10. septembra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - '18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska, zemlja v pesmi in besedi - 20:35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
Prvi program SREDA, 11. septembra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.20 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen - 20.25 Jo-hannes Brahms: Kvintet v h-molu za klarinet - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse + medigra -00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor
Ljubljana - 22.05 Živeti z vulkanom, dokumentarna oddaja
IV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli - 17.35 TV koledar -17.45 Pisani avtobus - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Noč mediteranskega ročka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Svet in mi, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 »Haendel« - angleški film
SREDA, 11. septembra
8.50 Test - 9.05 TV v šoli: -10.35 TV v šoli - Spored za otroke: 17.40 N. Kuret: Obuti maček, 4. - zadnji del lutkovne predstave - 17.55 Ch. Dickens: Oliver Twist, 1. del predstave SMG Ljubljana - 18.25 Obalnokraški obzornik -18.40 Zvok na novih poteh, 2. del glasbene serije Zvoki godal - 20.05 Dokumentarec meseca: Okvir za sliko mojih prednikov - 20.45 Film tedna: Ubijem ga, francoski film
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.45 Muppet show - 18.15 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna serija - 18.45 Balkanski folklorni festival - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Leipzig: Nogomet - kvalifikacije za SP '86 - NDR: Francija, prenos v odmoru ... - 21.50 Vicenza: EP v košarki (ž), Jugoslavija : ČSSR, vključitev v prenos II. polčasa - 22.30 Včeraj, danes, jutri - 22.45 Jazz iz studia
TV Zagreb I. program:
8.25 TV koledar, Muppet show - 17.20 Videostrani -17.35 TV koledar - 17.45
T
Muppet show -18.15 Tokovi samoupravljanja - 18.45 Balkanski folklorni festival
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - O zli usodi otrok in igrani film - 22.30 TV dnevnik
—■ • ČETRTEK, 12. septembra
8.45 Test - 9.00 TV v šoli: Spored za otroke: - 17.35 N. Maurer: Jesenski veter -17.55 Slikar Matija Jama -18.25 Notranjski obzornik -18.40 Delegatska tribuna -20.05 Tednik - 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.15 L. H6-ricke - J. Gross: Pankrt, 4. -zadnji del vzhodnonemške nadaljevanke - 22.20 Retrospektiva domače TV drame
- Iz črne kronike - V. Zupan: Vest in pločevina - Kri-volov, 1. del TV nanizanke
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Beli ciganček, otroška serija TV Skopje -18.15 Helenizem in Rimljani na Neretvi, oddaja iz znanosti - 18.45 Ljudje, čas, glasba - zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sonce ponovno vzhaja, 1. del ameriške nadaljevanke - 20.55 Poročila -21.00 Umetniški večer: Dogaja se v Ameriki
TV Zagreb I. program:
8.20 TV koledar - 8.30 Beli ciganček, otroška serija TV Skopje - 9.00 TV v šoli: Povej mi povej, kakšno vodo pijemo, Kemija, Energija vetra, Poročila - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 16.15 Videostrani - 16.25 TV v šoli: Povej mi povej, Kemija, Energija vetra - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -
17.40 t$eii ciganček, otroška serija TV Skopje -18.15 Helenizem in Rimljani na Neretvi - 18.45 Ljudje, čas, glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Panorama, politični magazin - 21.05 Vse je igra, romunsko-nizozemska zabavnoglasbena oddaja -22.00 TV dnevnik
PETEK, 13. septembra
8.45 TV v šoli - Spored za otroke: 17.35 Nepomembno in pomembno: Vozel, nanizanka TV Beograd - 17.50 Obiskovalci, 9. del češkoslo-vaško-zahodnonemške nad.
- 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Zdravilne vode: Rimske Toplice
- Laško - 20.05 Živi planet: Svetovi zase, 10. del angleške dokumentarne serije -21.00 Ne prezrite - 21.15 R. A. Simmons: Gangsterska kronika, 12. - zadnji del ameriške nadaljevanke -22.15 Dijak Verber, avstrijski film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Vsak petek - nov začetek, otroška serija -18.15 Muzeji in galerije 18.45 Ponovno rojstvo plesa
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Vivaldi: Štirje letni časi -20,45 Včeraj, danes, jutri • 21.00 Mimo-grede poveda no, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Rim, italijanski film
TV Zagreb I. program:
16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Ruščina, Jure Frani-čevič-Pločar, - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Vsak petek - nov začetek -18.15 Muzeji in galerije -18.45 Ponovno rojstvo plesa
NAGRADNA KRIŽANKA
STRM. SKA LOVIT VRH PIRAMIDA STE OBLIKE V PENINS KIH ALPAH. NA SVIC-ITAL MEJI (M0NTE CERVIN0)
VEDA 0 POUE 0ELSTVU
GL MESTO EGIPTA
RDEČA POUSKA CVETICA
NEKD. TURŠKI VELIKAŠ
GLAVNI ŠTEVNIK
ORJAŠKA MORSKA ŽELVA
BIRO. PISARNA
ORODJE ZA REZA NJE LESA
GLAV TRG V, KIH MESTIH
SESTAVIL R NOČ
RANO
ČELNIK
PSIČEK
ŽUU OD OBUTVE
MEL00ICNI
OKRASEK
MM ROM CA IN KUR TIZANA
REKA V SRBIJI
DANSKI OTOK
MANJ
POGOSTO ŽEN IME
GORA V SO SEŠČINI TRIGIAVA
MIT, KRALJ ELIDE. GR.
POKRAJINE NA PELO PONEZU
GR JUNAK SIN AGAMEM JNONA IN Kil
TEMNESTRE
STOPICA. JAMBSKI VERZ
TOVARNA V TREBNJEM
Crta
IDCNICA
POKRAJ OB RDEČEM MORJU
RUDI OMOTA
SREDIŠČE EPIRA
FIZIKALNA ATMMFERA
SEV ATLANT PAKT
KONEC MOLITVE
HANS MOSEfl
JEZ. PREGRADA
PEVKA TEBALDI
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU H0NŠU
AMA
K0KIICA
sila: moc
GORA V JULIJCIH
POKRAJ IN UKA NA M A DAGASKARJU
ANOREJ MARINC
IVO MINATTI
GOSTINSKI DELAVEC
i aol
ETIOPSKI PLEMIŠKJ NASLOV
rotfl
6W
NUMENO CVETNA
ZDRAVILNA RASTLINA
(VELIKI I
Kefiitev nagradne križanke z dne 30. avgusta: akant, ropar, anali, trik, pravo, saten, ska, ruk, Care »li, ser, Emesa, kvader, Čop, ro, ponikve, Ala, Camoes, kum, Eno, LT, Corn, LV, Ainu, Aalen, Lh'Iov, Ami, talina, kan.
Pr«1«U smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Ivan Jelen, Kranj, M. Pijade 32, 2. nagrado (300 din) prejme Jože Sink, Sp. Brnik 37, Cerklje, 3. nagrado (200 din) prejme Peter Jocif, Kranj, Mencingerjeva 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 11. septembra do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
GLAS 8. STRAN
REPORTAŽA
Od maratona do triatlona
Od teka — tudi maratona — do trojne preizkušnje v plavanju in kolesarjenju je za rekreativne tekače, kot je Greta Rozmanova, le korak — Čeprav se je s tekom začela ukvarjati šele blizu štiridesetih, se je po nekaj letih redne popoldanske rekreacije lani prvič udeležila maratona, pojutrišnjem pa bo na tretjem letošnjem triatlonu Alpe-Jadran
Kranj — Ta nedelja za slovenske, avstrijske in italijanske triatlonce nikakor ne bo lahka. S preizkušnjo v Trstu se bo namreč zaključila na tri dele razdeljena triatlonska preizkušnja Alpe-Jadran. Med športniki bo tudi Kranjčanka Greta Rozman, 44-letna uslužbenka, ki se v zadnjih petih letih prebija s svojo vzdržljivostjo, veseljem do teka in rekreacije med najuspešnejše slovenske rekreativne tekačice. Prebija pravzaprav ni prava beseda za nekoga, ki teče za zabavo, za sprostitev po sede-murnem ali še nekaj daljšem sedečem delovniku. Toda sodelovati na prireditvi za re-kreativce, pa naj bo to maraton ali pa še novejši, iz treh panog — plavanja, kolesarjenja in teka — sestavljeni triatlon, pomeni povsem resno tekmovanje.
»Znajdeš se dobesedno med elito športnikov, ne kaže drugega kot športno tekmovati. Na preizkušnji triatloncev v Avstriji konec junija so, na jDrimer,   sodelovali nekateri
bivši člani avstrijske kolesarske C reprezentance ter seveda pokazali vse znanje, izkušnje in zmožnosti ter ostale pustili daleč zadaj,« pravi Greta Rozmanova, ki je bila na prvem triatlonu tretja med ženskami, bolj po »zaslugi« svoje neizkušenosti na kolesu. Njeno kolo ni bilo niti pravo dirkalno kolo, dotlej pa tudi vozila ni kaj dosti.
Vse drugače je bilo že na drugem triatlonu na Bledu konec avgusta, ko je z novin dirkalnim kolesom lahko nadomestila tudi neizkušenost pri kolesarjenju. Zdaj je že drugače, saj vsak dan prevozi s kolesom 30 do 40 km, avstrijska 107 km dolga preizkušnja s klanci, kjer je bil tudi 18-od-stotni spust, je zdaj že pozabljena. Pojutrišnjem bo že v Trstu na zaključni preizkušnji prekolesarila »le« 50 km, 10 km bo teka, v morju pa bo treba plavati v burji, vsaj napoved je takšna. Po tej preizkušnji bo znana tudi skupna uvrstitev na vseh treh triatlonih Alpe-Jadran. Če bo vse ta-
ko, kot sta načrtovala z njenim trenerjem Dragom Žvo-kljem, bo Gretino vitrino krasil spet nov pokal. Če pa bo kaj smole, pa se rekreativcem zaradi tega ne smejo podirati svetovi, kot se to rado zgodi športnikom.
Rozmanova je začela teči slučajno. Od rekreacije pri kranjskem Partizanu je bil le korak do udeležbe na nekaterih slovenskih krajših množičnih tekih. »Ko pa tek enkrat vzljubiš, ne moreš odnehati. Začetek morda ni najbolj prijeten, nekaj časa traja, da se naučiš sproščenega teka,« pravi Rozmanova, ki je nekako v petih letih samo s popoldanskim sproščenim tekom na 5 km ali pa na 23 km, kolikor je bila pač razpoložena, natančno ugotovila svoje vzdrži j ivostne meje. Zato tudi nastopi na maratonih niso zdaj nič več nekaj posebnega ne zanjo ne za druge rekreativne tekačice. Korak naprej je zanjo in tudi za druge prav gotovo triatlon.
»Preprosto mikalo me je, da bi se poskusila, pa je šlo. Plavam že tako skoraj redno, le kolesarjenju se je bilo treba privaditi. Treninga, takšnega pravega, pa nimam, niti se mi ne zdi potreben. Drago dobro pozna moje sposobnosti, ne sili me v pretiravanje, kolikor sem pri volji, toliko naredim. Taki smo rekreativci. Le med dopustom je bilo vse bolj podobnom športnim pripravam: vstajanje ob 5. uri, tek 8 km, kolesarjenje okoli 50 km, plavanje. Toda vse odmerjeno po počutju, nobenega pretiravanja, če sem hotela lenariti, sem kak dan lenarila. Zato je tudi vsako tekmovanje kot prijeten dogodek, čeprav morda vedno ni prijetno, vsaj pri ko-
PETEK, 6. SEPTEMBRjP
NA JEZERSKE
Tri de
Greta Rozman in Drago Žvokelj
lesarjenju je tako, celo nevar-noJe večkrat.«
Ce bo tako, kot je bilo avgusta na Bledu, ko je pri teku pridobila največ časa, kolo je dobila namreč šele tri dni pred tekmovanjem, potem tudi z nedeljsko preizkušnjo v Trstu Rozmanova ne bi smela imeti prevelikih problemov. Teden dni pred takšnim večjim tekmovanjem skrbi za kondicijo in za prehrano po navodilih, ki so jih pred leti dobili udeleženci slovenske akcije »Kaveljci, korenine« in to povsem zadošča. Odkar pa so se začeli v njenem stanovanju kopičiti medalje in pokali z najrazličnejših preizkušenj pri nas in na tujem, dosti bolj upošteva tudi navodila o zdravi prehrani nasploh.
Koliko časa bo še tekla? Pravi, da toliko časa, dokler ji bo to všeč in če bo zdrava; toda Drago Žvokelj, dolgoletni vaditelj rekreacije pri Partizanu,
PLANSARSTV0 IN KRAVJI BAL
Bohinjci se spominjajo, da je bila prej stara gostilna pri Tomaževcu v Bohinjski Češ-njici prizorišče jesenskega veselja češnjarskih gospodarjev in njihovih majerjev, ko so se s tropi vrnili s planin na nižje senožeti. Na nedeljo so jih gospodarji vsako jesen povabili v gostilno k Tomaževcu. To je bil izraz spoštovanja, morda hvaležnosti gospodarjev, ki so jim izročili v varstvo svoje trope. Planšarsko delo je v Bohinju še danes spoštovano, saj domačini dobro poznajo vse tegobe, skrbi in garaško delo v planini. Še bolj ugleden je bil sirarski poklic. Od majerjev, ki so pasli in molzli živino (tudi po 15 in celo več krav so imeli nekateri v oskrbi — vsak dan jih je bilo treba dvakrat pomolsti), še zlasti pa od sirarjev in kvalitete njihovega dela je bil odvisen izkupiček za prodani sir, ki so si ga vsako jesen gospodarji razdelili med seboj — pač po količini mleka, ki so ga prinesli v sirarno njihovi majerji. Ponos majerjev, ki so pripeljali s planin gospodarjem njihove trope, zadovoljstvo gospodarjev (je že res, da so bili tudi nergači vmes), ta občutja so izrazito obarvala praznovanje delovnih uspehov v Tomaževčevi gostilni na nedeljo po vrnitvi z visokih planin. Veselje s plesom in glasbo je trajalo pozno v noč in privabljalo tudi domačine iz okoliških vasi.
Okrog leta 1925 pa so se domislili, da bi se praznovanju dela planšarjev ob koncu turistične sezone pridružili tudi natakarji bohinjskih hotelov. Tako se je planšarski praznik iz Češnjice preselil v Ukane. Toda še vedno je bil to izrazito bohinjski praznik, praznik za domačine, ki je vsako leto privabljal številne Bohinjce iz obeh dolin. Peš ali na vozovih so vsako leto hiteli na novi kraj veselja. Navrtnjak iz Bohinjske Bistrice, prvi motorizirani prevoznik v Bohinju, je hodil po vaseh in vozil domačine v Ukane.
Po drugi vojni je bohinjski kravji bal dobil novo vsebino pa tudi novp preobleko. Postal je ena od tradicionalnih
organiziranih atrakcij bohinjskega turizma z vsemi značilnostmi, ki jih odsevajo podobne turistične prireditve.
Razen izvrstnega, zares planinskega sira, ki ga zdaj izdelujejo na nekaterih planinah majerji sami in ga potem ob kravjem balu »na štantih« vselej zmanjka, pa nekaterih majerjev, ki v resnici s planine pripeljejo v Ukane svojo »ciko« (domače ime za staro bohinjsko pasmo goveda), je kravji bal predvsem prireditev zagnanih turističnih delavcev, ki so se pri nas med prvimi odločili za to obliko turistične reklame; do danes je dobila zelo razvejeno mrežo posnemovalcev.
Med vsebinsko zanimive sestavine bohinjskih kravjih balov v preteklih desetletjih sodijo zlasti pozdravni govori—v nevezani in verzifici-rani obliki, ki jih je vsako leto pripravil za zbrane turiste Franc Cvetek, p. d. Uka, kmet izpod Studora. Bil je gospodar trdne kmetije. Njegovo ime najdemo pri krmilu akcij za izboljšanje gospodarstva na planinah največje bohinjske pašne srenje Stu-dor — Stara Fužina, že pred drugo vojno in po vojni. Kot vsi pravi Bohinjci je prizadeto spremljal propad planšar-stva in s tem propad bohinjskega kmetijstva.
»Turizem in planšarstvo bi si morala podajati roke,« se spominjam njegovih razmišljanj o tesnem sožitju teh dveh dejavnosti, v katerem je videl zeleno luč za razvoj bohinjskega gospodarstva — ne v industriji. Nisem si zapisala njegovih besed, vendar se je vtisnila v spomin njegova vsebina. Nekako takole je dalje modroval: »Pokrajina izgublja svojo privlačnost za turiste, če v njej ni čutiti življenja in dela domačinov. Kar nam daje zemlja premalo, nam bi moral nadomestiti turizem.« On sam je to dvoje združeval. In to mu tudi ni bilo razumljivo, da gostje v Bohinju ne morejo dobiti ne domačega mleka ne domačega sira. Kar doma pridelamo, bi morali kar največ tudi doma prodati, tudi zavoljo gostov, zaradi njiho-
vega boljšega počutja v naši sredini. To so utrinki iz razgovora z Ukcem pred leti v njegovem domu pod Studo-rom.
Pred javnosto je znal v humor preobleči svoja resna razmišljanja o poti, po kateri je po drugi vojni, še zlasti pa v zadnjih treh desetletjih, skrenilo življenje in gospodarstvo bohinjskega človeka. Na igriv način je spregovoril o problemih, ki so težili njega in njegovo generacijo do te mere, da ga je v obrambo
svojih srenjskih in planšar-skih pravic pot pripeljala prav na Ustavno sodišče v
Ljubljano: ne prav brez uspeha.
... Jaz bi te že rada imeva, če b'ne imel prevličga hleva ...
je samo eden izmed odlomkov iz njegove zapuščine, ki govorijo o na glavo postavljenih merilih, ki so poprej uravnavala življenje v Bohinju.
A. Novak
30. UUBILKUNI 19K4-1985 V NEDELJO 1«. SEPTEMBRA OB 11. URI V UKANCU
Sodelujejo!
^n'*fci Pta"**1l-»»r«fP~ pevci k, Mklom«, »odba n« pihata ,* Gorii »n «n»»mbl» VESELI PLANŠARJI m GORENJCI
Letošnji kravji bal bo prihodnjo nedeljo; ob 10. uri bo koncert godbe na pihala iz Gorij, ki je stalni sodelavec na prireditvi. Med 11. in 12. uro bodo prignali živino na prireditveni prostor ob Ukancu. Sodelovali bodo planšarji in sirarji. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo pripravili pevski zbor šole dr. Janeza Mencingerja, folklorna skupina in mešani pevski zbor DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Nastopili bodo tudi Planšarji Franca Povšeta in domači ansambel Gorenjci.
V kmetijski zadrugi obljubljajo, da bodo imeli na zalogi dovolj kvalitetnega bohinjskega sira. Tudi letos bo 20 % popust za vožnjo na Vogel.
V družini Lindav na pralni stroji, gledajo kot v prejšnjem ste'" bili vsi dogovori za
Sp. Jezersko — kar prijetno, celo rorrfl ob sveči ali petrolejki pT konec tedna ali celo kjj čitnice kje v naravi, PjJ rom ali v planinski k<% živeti že 31 let v hiši w trike, tako kot živi ' Lindav v dolini Dol v\ njem Jezerskem, je leč daleč od vsake roj) Da kdo še nima elekt deset let po vojni, k° ■ mala evforično šteli »Jj še tiste kraje, kamor elektrifikacija, je kol*1 jetno. Celo mladi Je# vedo, da v njihove** elektrika ne sveti v * šah, vsaj fant, ki se J oni dan z dela domov" sko, je bil prepriča11 elektrika v vsaki his> Francki Lindav. M »Ne, pri nas ne s^e°J»| ka,« pravi 61-letna f Lindav, »pa smo v ® 31 let.«  Od kmetiJe'.JI{ lastnikov že zdavnaj.1? ( ostala še stanovanj5 V stara več kot sto let, P i. skedenj, kamor spra™ vo za edino kravo; * spe tudi planinci, v prehiti noč na tran« kranjskih vrhovih hodijo po lani odprti 1 nih partizanskih NOV Gorenjske. Na n di od leta 1980 vzidaj kjer piše, da je bil*, zadnjo vojno relejn* postaja. jfl »Moj pokojni moz« gar pri Gozdnem *j stvu  Kranj,«  P°vf J Lindav, doma iz Jele*J, Tržičem, od koder štiridesetimi leti pr»J] Jezersko. »Hišo, ki J Kranj, upravlja Pa fl vanjska skupnost, & odkupiti, ko je bil flj pa pri GG niso bih *8 za elektriko smo -prosili vsa leta,- zdalJ leta, kar sem vdova vse pri starem.«
Milka in Martin Dijak sta letos oskrbnika v Prešel0.>\ Stolu. Kar zadovoljna sta, kljub obilici dela, le z»F* ju motita.
ki jo je pravzaprav »odkril«, meni, da lahko na sedanji ravni, to je pri vrhu najboljših slovenskih rekreativnih tekačic v svoji kategoriji, ostane vsaj še nekaj let. Pa tudi potem ne kaže odnehati z rekreacijo, čeprav udeležba ne prinaša več medalj, ob katerih se najbolj zasvetijo oči njeni triletni vnukinji.
»Rekreativec je vesel, če že doseže cilj teka, posebno še, kadar so zraven nekdanji uspešni športniki. Takšna udeležba nekatere odvrača, druge pa privlači. Kakorkoli že, vse več ljudi teče za zdravo počutje in če so nekatere prireditve tudi odmevne, še bolje — pomenijo pač spodbudo drugim. Ljudi je treba spraviti iz stanovanja, od televizorja, od nezdravega načina življenja. Le začeti je treba.«
L. M.
Že v dolini je bilo prejšnji teden zelo vetrovno, v hribih je bilo pa seveda še huje. Posebno na Stolu, kjer pravijo, da je veter doma. In res, ko si prilezel na Mali Stol in se pognal po golem vrhu proti Prešernovi koči, te je dobesedno prestavljalo. Da bi rinil čisto na vrh Stola, 2236 metrov visoko, še 43 metrov višje od koče, ti niti na pamet ne pride, pa če ti obljubljajo še tako lep razgled proti Celovcu in po Zgor-njesavski dolini. Čimprej v kočo, v zavetje.
Koča je bila za delavnik kar polna, največ je bilo Avstrijcev. Od Celovške koče sem imajo čisto blizu. Na cviček hodijo, pravi oskrbnica Milka Dijak iz Radovljice. Tega pre-žulijo na litre. Tako poceni tam pri njih zagotovo ni, pa tako dober tudi ne.
Prijetno je v koči, posebno še, ko zunaj tuli okoli vogalov. Ko bi le tale dedec pri mizi ne kadil te presnete cigare. Vrag ga vzemi. Če bi imel vsaj pipo z dišečim tobakom. Dim te debele cigare pa smrdi, da ti gre na bruhanje in prva soba koče je v hipu kot vagon za kadilce. K sreči je tamle na koncu še ena sobica, prijetna, z nežnimi akvareli Dolikovcev, Čušina, Kreuzerja in drugih, po stenah. Kako malo je treba, da prostor dobi dušo.
Veter pa tak. Kako sta se ga navadila letošnja oskrbnika Milka in Martin? Hja, vedno moraš misliti nanj, če ne,ti mi-
mogrede zmakne rok. Kot je Milki o M vor, ko je nesla per1 J&t Martinu smetnjak ^\ ga ni bilo nikjer.
katero so pokrita -. skoraj odneslo. Če JjJ, k ko varoval, bi tudi dr* 1 talo. Martin jih po^t1 žuje. prenaša kot rfl* q> de Se najbolj na sobah. Tam, kjer frl k so jih zložili, in tudi Ij, žurnega miličnika. A odneslo zabojev sm steklenicami, je M^fto naložil težke beton** «JJ6 Ne moreš in ne rfl\ ^ volj dobro zavarov9 j trom, kadar se ta jMfc no močjo. Pa pepeK 1 sme niti pomislil J kdaj - tako kot jeJJJ lini — nesel ven- ^ naliti   vodo, jf žgance, šele pote&tf strese v jamo. Ja, Py odneslo oni dan, da ka zdaj kuha saj1 ker se iz štediln»K
se iz
huda ura. *g '''l
Na veter sta se^ * ne moreta p£ * stranišča. Dve sv koči, a sta obe d° zamašeni. Zapr11 . ^9 jk pomoči. Zunaj P° redili zasilno sir^ nerodno je dop° 2, dem, ki trkajo n» niščna vrata i*1^ prosijo za kljuC ^ če neuporabno, .aI)*' le dol... Pa čez o
6. SEPTEMBRA 1985
REPORTAŽA
iBREZ ELEKTRIKE
etja ob petrolejki
pkem so se otroci učili ob petrolejkah — Drugje se vrte i^jndavovih pa mora mama Francka gospodinjiti domala tako akcija za napeljavo elektrike je, žal, zastala, četudi so
M1U Pa seveda pomeni, da ni W?če imeti ne pralnega pT°la. ne električnega likalni-tfsLne razsvetljave. Francka joftov še vedno pere perilo lit0lte' greje likalnik na J* na štedilnikovi plošči, pozimi in poleti gore pole-v eni sobi imajo kakš-[deset let napeljano plin-^svetljavo, za druge pro-^Pa so petrolejke, bateri-^0»ena »ta mlada« ne bi iC la živeti v hiši brez elek-
rC!'^0 je kot pribito, pravi )i°k.pa Lindav in se po svoje 'e%t ,z Matevževim dekle-je za Dol že odločno re-Lih» * Tudi vsaka druga bi le-
1 rekla povsem enako. kfs Pa je, da so pri Lindavo-tl.«itje, pet jih je bilo, zdaj t>ma le še 33-letni Matevž, £ Pri KOGP Kranj, in S 1 Franjo, elektrotehnik W* Telematiki - doštudi-Pri petrolejkah. Od Jsih fantov je eden študiji?    dru81Je diplomirani
s^ pLinženir'eden pa je ku_
fcVr Lindavovih se dan zadnjem budile že pred
4. uro zjutraj, da fanta še ujameta prvi avtobus za Kranj, čez slabih 12 ur pa sta znova doma, prej, če gresta z avtom od Kanonirja, in pozneje, če je treba v snegu gaziti peš.
Lani je že vse kazalo, da bo - tudi na številki 13, ima jo hiša Lindavovih, zasvetila elektrika. Po dolini namreč niso brez elektrike, saj so žice tja do Grabnarja, napeljavo pa bi bilo treba podaljšati še za kak poldrug kilometer. Lani, ko naj bi po predračunu stalo vse skupaj okoli 3 milijone novih din, so se o napeljavi elektrike že dogovorili Elektro Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj in krajevna skupnost Jezersko, nekaj, predvsem z delom, pa bi prispevali tudi Lindavovi, pa še odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni  lasti, pri stanovanjski skupnosti Kranj je že določil prispevek v višini 350.000 novih din. Samo od dogovorov pa še ni elektrike, pa tudi več kot leto je že mimo.
! JeA/ J£ POTREBNA OBNOVE - Nekaj obnavljajo tudi sami,
i       na P™*'* ™ "°v° PrekriIi skede™> tod» "»P°PravlI° f**. ki ne vleče, čaka Francka Lindav že vec kot leto.
LIKALNIK NA OGLJE -Francka Lindav ne more drugače skrbeti za perilo kot da ga pere na roke, lika pa ga z likalnikom na oglje, ki ga je pred štiridesetimi leti dobila za poročno darilo od svoje mame.
Povsem jasno je, da so sedaj tudi stroški za napeljavo že drugačni, pa tudi to je res, da GG Kranj verjetno ne more sam    financirati napeljave elektrike v hišo, kjer je živel tri desetletja njihov zdaj že pokojni delavec. Ko smo spraševali, kaj je zdaj s to akcijo, so na GG Kranj dejali, da njihovo soglasje od lani še vedno velja, le tovorni žičnici se bo treba z napeljavo nekoliko izogniti, pa tudi električne drogove so obljubili že lani. Lani so tudi pri Elektru — tozd Kranj obljubili manjšo trafo postajo, ki bo potrebna v Dolu, a žal, nismo mogli preveriti, če to še drži. V akciji, za katero se je te dni še posebej osebno zavzel tudi predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar, ne bo šlo brez krajevne skupnosti Jezersko. Ta ima v letošnjem planu elektrifikacijo Dola, denarja pa ne, zanj niso niti nikoli zaprosili pri skladu združenih  sredstev  za krajevne skupnosti. Obljubili pa so — vsaj tako je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti — vso pomoč v prostovoljnem delu. Kaže pa tudi, da bodo za pomoč prosili tudi JLA, ki je imela doslej vedno veliko posluha tudi za takšno sodelovanje, še posebej v kranjski občini.
L. M.
PETKOV PORTRET
MILOŠ MLINAR
V ponedeljek je bila v ži-rovski Alpini slavnostna seja delavskega sveta, na katero so povabili vse dosedanje predsednike delavskih svetov ter člane prvega delavskega sveta. Tega so izvolili 2. septembra, 1950, torej natančno pred 35 leti. Predsednik prvega delavskega sveta je bil Miloš Mlinar, kontrolor obutve v proizvodnji.
»Nekakšen poskusni delavski svet je bil v Alpini izvoljen že aprila leta 1950,« se spominja Miloš Mlinar. »Na jesen smo volitve ponovili, izvoljeni člani so bili isti kot prej in potem smo začeli s samoupravljanjem. Dvajset članov je bilo v svetu in med moškimi tudi dve ženski.«
To je bil velik premik. Tudi novost.
»Res je bil delavski svet nekaj povsem novega, samouprava pa ne. Žirovci smo se na soodločanje, da ne rečem samoupravljanje,navadili že v čevljarskih zadrugah. Po vojni smo ustanovili več čevljarskih zadrug, kjer smo potem že imeli neke vrste samoupravo. Dve leti smo tako delali. Leta 1947 smo potem zadruge združili v skupno podjetje in začeli zidati tovarno. Vsak član zadruge je tedaj moral dati določen znesek za gradnjo. Tako smo občutek za skupno delo, da je vse to naše, že imeli.«
.9. STRAN d®SaSSS5©BSICaLAS
V začetku je bil razen delavskega sveta v vsaki tovarni delavski svet tudi pri direkciji čevljarske obutve v Ljubljani. Vsaka tovarna je imela svojega zastopnika. O pomembnejših zadevah so odločali tam. Ko pa so direkcije ukinili, se je odločanje v tovarnah razmahnilo.
»Po vojni smo delali ža plan,« se spominja Miloš Mlinar. »Določeno je bilo, koliko smučarskih čevljev, koliko delavskih in koliko gojzarjev moramo narediti. Potem pa smo že prav kmalu v delavskem svetu sprejeli sklep, da je treba proizvodni program modernizirati. Kmalu po letu 1950 smo začeli izdelovati moške polče-vlje in drugo lahko obutev.«
Pa je delavski svet tedaj resnično odločal?
»Je. Čeprav ni bilo vedno prijetno. Po ukinitvi direkcij smo ostali brez trgovske mreže, zato je bila Alpina v precejšnjih težavah. Tako smo leta 1952 morali odpuščati delavce. Najprej ženske, katerih možje so bili zaposleni, pa tudi precej moških je izgubilo delo. Dali smo pobudo za spremembo vodstva tovarne in zamenjavo določenih ljudi in to tudi izpeljali. Glavna naloga, s katero smo se ukvarjalLpa je bila modernizacija tovarne in postavitev lastnih prodajaln. Vsi člani delavskega sveta smo si zelo prizadevali za to in zahtevali od vodstva, da je iskalo možnosti za razvoj. Tedaj smo tudi izvozili prve pare obutve. Ravno za Trst se je šlo, ko smo delali prve vzorce za Finsko.«
L. Bogataj
Lepotica iz začetka stoletja
Pred 85 leti so na Spodnjih Ravneh pod Grintovcem postavili Češko kočo — Domačnost postojanke in prijaznost oskrbnika Andreja Karničarja navdušujeta številne obiskovalce -Jezerski planinci grade novo tovorno žičnico h koči
!^1|kd!^hu3e. Saj bi se lah-
L.vSe zvrnil čez te skale. '^:.Sl bodo morali nujno k,1 novo stranišče. Fantje
na
Pali, prav te dni čaka-Tudi kanalizacijo prečistiti ali pa spe-novo. Hudo nerodna IS> čeprav je bila koča la-enovljena in je znotraj ■^Jetna, stranišča vse ska-L te zdaj prva naloga pla-L0r   Planinskega društva b^lk in Koroška Bela, ki ''JMi   2a Prešernovo kočo na
■sbvmama Milka> vse ji
^IV^' kar jih prosi, radi 1 jr vJeklenke za plin so \V% pahrbtnikih odnesli v tr't\    vnin verjetno ne bo-Prinesti nazaj. Bo
9fi
^s7im%a1^ 2193 metrov visoko ™ Stolu stoji Prešernova koča, ki so jo pla-
**tM Je neiiKopter ze mnd zgradUi leta mo Eden najbolj obiskanih naših dvatisočakov je prav Stol, najvišji vrh v Karavankah. Letošnje poletje je bilo tu že preko 3000 planincev. Največ jih pride od Valvazorja, pa tudi s tržiške strani, z Zelenic in od Celovške koče. Razgled Pm^ kak^ „ °, ™° ;™ „F" je od tu in z vrha Stola v jasnih dneh enkraten. Pol Koroške vidiš, vso Zgornjesavsko dolino, Bled, Vintgar, Šobec, vse do Nanosa. — Foto: D. Dolenc
1 p»Spj[at Popeljal drva, hra-i So!^0' drugače pa fantje
n-,l%nuSe v nahrbtnikih. ln7ma premočeni ,
r^K* ! &p 0 so k°Pan za stra" ,i Pk. jW .eden od dežurnih mi-
Jim ]e prav vneto po-gl AW Res. pridni fantje so.
*k*Prava dobra mama je d»Jwu°Va Milka za planince na
da ima g°re- Stin" la za-dnja leta na Sto-
^ »N S? cel° na zimskem po-:h^ephčana sem. da je
d>i:.skrkTricar»a sem, « ■^kN L*11^0 Prevzela zara-^\tt{l Pohaja sem gor kot
V
^C^er. LeŠčanski radio-X lrnaJo namreč na Sto-A ^ ^adi°oddajno postajo. %o ^ mesec imajo tek-
t> ,uesec imaJ° ieK" rtW*i m j osem Jin Pride in
vAiH? iajo od petih p°-
j^fch     ga do Petin popoldne
Z vsem sve-
¥5>VarWa °b koncu j© ^e3o domači, da jima
kf°smagaJo v konicah.
/k Sem LSkozi ta veter Pre" izlili Jn      • si zaželi vročega
i/kvt* dok nolor»čnice. <^JV>ro kuha
ar»es
k.
Mama Kruh peče ima poleg eno-
lončnice in juhe tudi makaro-novo meso. Ves čas meša po loncih, pomiva posodo, vmes pa pogleduje v sobo k gostom, če   kaj   potrebujejo. Mirno, brez razburjanj opravlja svoje delo, prijazno postreže. Prvič je v koči. Upokojena je že; šest let je kuhala v Almirini kuhinji, eno sezono na morju in še dve leti v gostilni. Pa doma, seveda. Kaj bi ne znala! Vsemu se privadiš, tudi koči in planincem. Še bi prišla, če bo le stranišče urejeno in če bo Martin še hotel z njo. A Martina bolj vleče v rojstni Kopriv-nik kot sem gor, v ta veter. A po svoje tudi on uživa. Ko sta sama, najraje opazuje živali zunaj. Jarci in kavke so njuni stalni gostje. Vse ostanke pojedo. Tamle za kočo jim jih strese, zažvižga in v trenutku
se kavke spuste, vzamejo vsaka svoj kos in odlete. Če so jarci kje v bližini, hipoma pre-pode kavke in jim vse požro. Kavke pa potem od strani prav jamrno čivkajo, živo pripoveduje Martin. In ko jarci pojedo in gredo, se kavke spet spuste, a spet se pripode jarci ... Junija, ko sta prišla gor, so bile tu tudi divje gosi. Cel rob jih je bilo. Zdaj so le še posamezne.
Dolgo vroče in suho poletje je bilo letos. A vode, kapnice, ni zmanjkalo. Milka varčuje z njo, kar se le da. Bo zdržala do konca oktobra? Da bi vsaj. Pa da bi zidar stranišče čimprej pozidal! Zares je nerodno, posebno še pred tujimi gosti. In menda jih v nobeni naši koči ni toliko, kot prav na Stolu.
D. Dolenc
Spodnje Ravni — Tik nad
gozdno mejo in prepadnim pobočjem Ravenske Kočne stoji na ledeniški grbini na severni' strani Grintovca Češka koča. Ime je dobila po Češki podružnici Slovenskega planinskega društva, ki jo je tod postavila leta 1900. Letos je torej lepotici, za katero je značilen češki ljudski arhitekturni slog, že 85 let.
Kljub spoštljivi starosti je koča še danes mikavna na pogled. Morda še bolj ugaja zato, ker je kot redka planinska postojanka iz predvojne dobe ohranila prvotni zunanji videz. Kočo na 1543 metrih nadmorske višine odlikuje tudi izredno lepa lega; navzgor se nad njo pne prostrano ostenje Dolgega hrbta, pod njo pa se odpira mogočna ledeniška do-, lina Kočne proti Zgornjemu Jezerskemu.
Planinca, ki pride h koči iz doline ali z vrhov v Grintovče-vi skupini, navduši domačnost postojanke. Dopolnijo še priljuden oskrbnikov sprejem. Andrej Karničar z Jezerskega, ki že vrsto let opravlja to nalogo, si je namreč zadal pravilo: več je gostov in dela, boljša je volja.
»Niti enega niti drugega nam letos ni manjkalo,« pove oskrbnik Andrej. »Zadnjo avgustovsko nedeljo, na primer, se je v koči zbudilo 120 obiskovalcev, čeprav je ležišč pol manj. Ta dan smo postregli tudi približno 400 čajev.
Kdo so naši gostje? Med tednom pridejo za več dni smučarske skupine; zadnji teden avgusta je bilo v koči 20 smučarjev iz Domžal. Konec tedna nas obiskujejo v glavnem planinci, saj je naša postojanka ena od točk na Slovenski planinski poti. Približno polovica je tujih gostov, med katerimi je največ nemških, avstrijskih in italijanskih planincev, prišli pa so celo nepalski in japonski.«
Kar težko je verjeti, da se je od začetka junija do konca avgusta vpisalo v knjigo gostov blizu 3200 obiskovalcev. Ta številka se bo do konca sezone še povečala, saj bo koča stalno odprta do konca septembra. Potlej jo bodo oskrbovali ob koncu tedna, dokler bo dopuščalo vreme.
DELOVNIK OD RANEGA JUTRA DO NOČI
Pogovor z oskrbnikom večkrat prekine prošnja obiskovalca za to ali ono, skrb za ogenj v štedilniku in hrano na njem, vožnja prtljage z žičnico pa še kaj. Vse to opravlja hitro, a umirjeno, kot zna le človek z bogatimi izkušnjami.
»Če se človek pridno obrne,« nadaljuje sogovornik, »traja delovni dan od pete do triindvajsete ure, sicer tudi dalj. Za penzionske goste med tednom je treba pripraviti po tri obroke hrane na dan, planincem pa vedno ponudimo
Joža, Milan, Izidor in Luka
žičnico na staro.
natovarjajo vlečno vrv za novo
govejo juho in vsaj eno vrsto enolončnice.
Kdo kuha? Sam, kadar imam čas, drugače pa moja pomočnica. Na začetku sezone mi je pomagala študentka s Štajerske, zdaj je poldrugi mesec ob meni gorenjska planinka.«
»Čeprav šem prvič na delu v Češki koči,« zaupa Božena Sudžukovič iz Žirovnice, »se z oskrbnikom dobro ujemava. Sama zmoreva vse delo in si ga razporejava sproti po potrebi. Dobro se počutim tukaj in upam, da naši obiskovalci prav tako.«
K dobremu počutju gostov v koči marsikaj prispeva tudi vsa Karničar jeva družina v dolini. Andrejeva žena Anica, hčerka Irma, ki je predsednica PD Jezersko, pa sinovi Izidor, Luka, Davorin in Andrej poskrbijo za nakup in transport hrane, kurirsko službo ter druge naloge.
POSODOBLJEN TUDI TRANSPORT H KOČI
Med tristo člani jezerskega planinskega društva se vedno najde vsaj deset takih, ki so pripravljeni sodelovati pri prostovoljnem delu. Lani so vložili veliko ur v gradnjo nove tovorne žičnice, ker je stara dotrajana. Postavili so strojnico in nosilne stebre ter napeli nosilno vrv. Letos so pripravili material za spodnjo in zgornjo postajo žičnice. Ker je društvo dobilo nekaj finančne pomoči Planinske zveze Slovenije, predvidevajo, da bo pomembna naložba končana že letos.
»čaka nas še veliko dela,« povedo Milan Selišnik, Joža Meglic pa Luka in Izidor Karničar, ki so konec avgusta napeljevali vlečno vrv do vrha in nazaj, »vendar mislimo, da ga bomo zmogli. Če bo zdržalo vreme, bomo zgradili obe po-- staji in žičnica bo nared. Nova bo boljša od stare zlasti zato, ker bo strojnica spodaj, od koder jo bo lahko upravljal en sam človek.«
Če bo jeseni stekla nova žičnica, bodo jezerski planinci skromno proslavili slovesen dogodek. Obenem se bodo spomnili  85-letnega jubileja
Češke koče.
S. Saje
GLAS 10. STRAN
SPORT IN REKREACIJA
PETEK, 6. SEPTEMBRA 1985
15
Pred začetkom jesenskega dela republiškega prvenstva v sezoni 1985/86
Zanimivo prvenstvo
Kranj — Jutri in v nedeljo bodo sirom po Sloveniji spet oživela rokometna igrišča. Začelo se bo republiško tekmovanje v rokometu v sezoni 1985/86 za članice, mladinke in mladince ter tekmovanje v drugi republiški moški rokometni ligi.
V enotni ženski republiški rokometni ligi nastopa 12 ekip, vlogo favoritinj pa bodo branile ekipe Ferrotehne iz Izole, Burje, Iskre, Novega mesta in edini gorenjski predstavnik, ekipa Alp-lesa iz Železnikov. Že v prvem kolu je na sporedu derbi srečanje Alples : Burja, vendar je srečanje preloženo na kasnejši termin. Lanski prvak, ekipa Ferrotehne, je bila na kvalifikacijah neuspešna. V moški republiški rokometni ligi bodo s tekmovanjem začeli
. prihodnji teden, žal pa letos Gorenjska nima ekipe v tem kvalitetnem tekmovanju. Ekipa Termopola se je preselila v drugo moško republiško rokometno ligo, kjer naj bi vlogo favoritov igrala moštva: Peko iz Tržiča, Grosuplje in Slovan, med kandidate za vrh lestvice pa lahko uvrstimo tudi ekipi Preddvora in Žabnice. Že danes ob 19. uri je na sporedu uvodno srečanje prvega kola med ekipama Donita in Preddvora, jutri ob 19. uri pa bo na sporedu srečanje v Škof j i Loki Termopol: Inles, medtem ko drugi dve gorenjski ekipi gostujeta, Peko pri ekipi Mokerca, Zabničani pa v Novi Gorici. Ženske ekipe pa bodo začele tekmovati prihodnji konec ted-r ia.
V drugi ženski republiški rokometni ligi sodelujejo ekipe: Cerkno, Preddvor, Ferrotehna Izola, Peko, Beti Metlika, Novo mesto, Duplje in Astra-Ja-dran.
V mladinski republiški rokometni ligi — skupina center bo prvo srečanje na sporedu že danes ob 16.30 (Termopol : Olimpija). Vlogo favorita bo igrala ekipa Termopola, za vrh lestvice pa se bodo potegovale ekipe Prule, Kamnik in Peko. Jutri se obeta zanimivo prvenstveno srečanje ob 17. uri: Kamnik : Di-nos-Slovan, v nedeljo bo na sporedu srečanje Preddvor : Peko ob 10. uri;
Memorial Jožeta Križnarja rokometašem Peka
Preddvor — V nedeljo, 1. septembra, je Rokometni klub Preddvor organiziral na rokometnem igrišču za osnovno šolo Matija Valjavca v Preddvoru prvi memorialni rokometni turnir v spomin na mnogo prezgodaj umrlega športnika * rokometaša Jožeta Križnarja, ki ni bil priljubljen samo pri športnikih, ampak tudi pri sodelavcih in prijateljih. Smrtno se je ponesrečil ored letom dni v prometni nesreči. Na turnirju, ki naj bi postal tradicionalen, so pred več kot 200 gledalci osvojili prvo mesto in prehodni pokal rokometaši Peka, ekipe. Ponikve, veterani Preddvora in Preddvor pa so osvojili po dve točki. Ekipe~*3o "prikazale borbeno in kvalitetno igro, vse tekme pa so sodili sodniki Porenta, Humar in Bernard.
J. Kuhar
medtem ko Storžič in Križe gostujeta, pa je srečanje prvega kola Alples : Zab-nica prestavljeno na kasnejši čas.
V tekmovalni sezoni 1985/86 v ženski republiški mladinski rokometni ligi sodelujejo naslednje ekipe: Alples, Duplje, Preddvor, Ratitovec, Peko, Olimpija, Itas-Kočevje, Kamnik, Polje, Šentvid in Kranj. Vlogo favorita bodo odigrale ekipe Dupelj, Olimpije, Alple-sa in Preddvora. Že v prvem kolu lahko pričakujemo zanimiva srečanja in sicer jutri ob 15.45 Kamnik : Duplje in v nedeljo ob 9.30 Ratitovec : Olimpija, ob 10. uri Kranj : Krim, ob 10.45 Alples : Peko in ob 11.15 Preddvor : Itas-Kočevje.
Pred tekmovanjem so se s predstavniki klubov dogovorili, da se moška liga začne 14. septembra, tekmovalno komisijo pa bodo sestavljali Jeglič, Če-ak in Zupan, tudi v prihodnje pa naj bi delo disciplinskega sodnika opravljal Edo Rakovec. Predlagali so tudi, da bi se vse tekme od 10. do 13. kola odigrale v dvoranah, tekmovanje pa naj bi potekalo v športnem in tekmovalnem duhu brez zapletov in v zadovoljstvo vsem, navijanje pa naj bi bilo v športnih okvirih, ekipe naj bi spodbujali k še boljši, borbeni in dinamični igri.
J. Kuhar
NOGOMET
Zmaga Britofa na Kokrici
KRANJ — Začelo se je prvenstvo v vseh ligah ONZ Kranj. V prvem kolu sta Britof in Mavčiče zmagala v go-steh, Šenčur je tesno premagal Pod-brezje, Bitnje pa so osvojile točko na Primskovem.
Izidi — člani A — Primskovo : Bitnje 2:2, Šenčur : Podbrezje 1:0, Trboje : Mavčiče 0:4, Kokrica : Britof 1:3; člani B — Grintovec : Podgorje 0:3 bb, Preddvor : Visoko 10:1, Hrastje : Velesovo 0:9, mladinci — Naklo : Bitnje 1:0, Podbrezje : Zarica 2:8, Trboje : Mavčiče 7:5, kadeti — Naklo : Britof 1:6, Sava Jesenice 1:3, pionirji — Primskovo : Triglav 3:0 bb, Visoko : Zarica 0:7, Šenčur : Naklo 0:3 bb, Sava : Bitnje 3:3, Kokrica : Podbrezje 5:0, Mavčiče : Britof 0:14.
! D. Jošt
Šport ob koncu tedna
KRANJ — Na sporedu je drugo kolo v vseh ligah občinske nogometne zveze Kranj. Spored tekem: člani, sobota ob 18. uri — Bitnje : Mavčiče, Britof : Trboje, Zarica : Kokrica, Podbrezje : Sava, Primskovo : Šenčur, Podgorje : Velesovo, Visoko : Hrastje, Grintovec :', Preddvor, kadeti, sobota ob 10, uri:. Alples : Britof, Jesenice : Naklo, Triglav : Sava, pionirji, sobota ob 16.30 — Triglav : Britof, Zarica : Mavčiče, Bipd-brezje : Visoko, Primskovo ■: Šenčur, Bitnje : Kokrica, Naklo : Savi, mladinci, nedelja ob 9.30 — Primskovo : Mavčiče, Zarica : Trboje, Bitnje : Podbrezje, Visoko : Naklo.
D. Jošt
NOVO V KINU
Operacija Banzai je francoska komedija režiserja Clauda Zidija. Po uspešnih komedijah Gadje maturirajo in Gadje na počitnicah nas bo ta komedija spet vrnila v mlada leta in ob njej se bomo na vsa usta in od srca nasmejali.
Ameriški film znanega režiserja Johna Hustona Pod vulkanom pa je drama, prizorišče je Kuernovaka. 1. novembra 1938 leta. Ves film se dogaja v enem dnevu, ko Mehikanci slave dan mrtvih. Ta dan tri osebe preživljajo poslednje trenutke svojega življenja v atmosferi groženj in strahu. To je zgodba o zlomu vrednosti, ki publiko prisili, da občuduje hrabrost, s katero človek uničuje samega sebe. Scene iz tega filma so izredno dobro režirane in posnete. V glavnih vlogah igrajo Albert Finney, Jacqueline Bisset, Anthony Andrews, Ignacio Lopez in Katy Jurado. Film je bil leta 1984 nagrajen v Miinchnu, istega leta tudi v Cannesu (nagrada za življenjsko delo) in v Los Angelesu.
Italijansko-španski koprodukcijski film Tuareg je avanturistični. Govori o človeku puščave, njegovem razumevanju časti in morale, s katero celo premaga žejo, škorpijone in vse ostale nevarnosti, ki nanj preže v puščavi. Njegov svet se ruši v srečanju z moralo sodobne civilizacije. V glavni vlogi igrata Mark Harmon in Rita Broum.
Cesta bo
zaprta
KRANJ — Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica obvešča, da bosta v nedeljo od 9. do 12. ure zaprti cesti Kokrica— Predoslje in Kokrica—Bobovek zaradi kolesarskega tekmovanja.
Kolesarji za pokal Kokrice
Kokrica — Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica prireja v nedeljo, 8. septembra, ob 8.30 na Kokrici tradicionalno kolesarsko dirko za 11. pokal Kokrice. Tekmovanje veteranov, članic ter mladincev in članov-re-kreativcev bo štelo tudi za državno prvenstvo. Krožna tekmovalna proga je dolga dva kilometra in poteka po cestah Kokrice in Bobovka. Pionirji B in pionirke bodo vozili en krog, pionirji A dva, članice A in B štiri kroge, veterani E in F osem, mladinci, veterani C in D deset ter člani, veterani A in B petnajst krogov. Ekipni zmagovalec prejme prehodni pokal Kokrice, prvi trije v vsaki kategoriji medalje. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 200 dinarjev uro pred začetkom dirke na štartnem mestu.
Borba za vrh in izpad
KRANJ — Kar enajst balinarskih moštev Gorenjske se bori za letošnjega prvaka in za vstop v prvo slovensko ligo — zahod. Čeprav je do konca prvenstva še dovolj tekmovanj, pa že vemo, da bo borba za vrh izredno napeta, saj se kar dve najboljši moštvi uvrstita v slovensko ligo. Na vrhu je še sedem moštev, ki se potegujejo za naslov prvaka. Nič slabše ni na dnu, saj še vedno ni jasno, katera od ekip bo izpadla.
Vrstni red — 1. Jesenice 10, 2. Loka 10 (+1), 3. 5. avgust 9 (+ 1), 4. Huje 9, 5. Žiri 9, 6. Gradiš 8, 7. Kokra 7, 8. Kres 6 ( + 1), 9. Alpetour 4, 10. Čirče 4, 11. Center 3.
-dh
Kegljaško prvenstvo Gorenjske
KRANJ — S tekmovanjem članov za prvaka Gorenjske se je končalo to kegljaško prvenstvo za posameznike. Naslov prvaka si je prikegljal Trigla-van Franci Marinšek, ki je bil boljši od Borisa Benedika iz Save in Marka Pečarja iz Kranjske gore.
Tekmovanje so končale tudi članice, ki so se za gorenjski naslov borile na kegljišču na Bledu, v Kranju in Škofji Loki. Prvakinja je po pričakovanju postala Triglavanka Marjana Zore, ki je bila uspešnejša od klubskih kolegic Eme Zaje in Marije Cej.
Rezultati — člani — 1. Marinšek (Triglav) 3.540, 2. Benedik (Sava) 3.363, 3. M. Pečar (Kranjska gora) 3.334, 4. Langus (Gradiš) 3.280, 5. F. Pečar (Kranjska gora) 3.252, 6. Vobpvič (Triglav) 3.241, 7. Hafnar (Sava) 3.220, 8. Kordež (Triglav) 3.219, 9. Lovše (Kranjska gora) in Karun (Krvavec) oba 3.201.
Članice - 1. Zore 2,388, 2. Zaje 2.308, 3. Cej 2.239, 4. Čerin (vse Triglav) 2.189, 5. Gosak (Elan) 2.185, 6. Čadež 2.125, 7. Pire (obe Triglav) 2.106.
V #oboto iA nedeljo bo v Kranju na kegljišču Triglava letošnje republiško prvenstvo moških v parih.
-dh
Nov alpinistični dosežek v tujih gorah
Dva težavna samostojna vzpona
Kranjski alpinist Tomo Česen je sam plezal v severni steni Grandes Jorasses — Najprej vzpon prek svetovno znanega Walkerjevega stebra — V Centralnem kuloarju je kot prvi plezalec sam zmogel Angleško smer
KRANJ — Član Alpinističnega odseka PD Kranj Tomo Česen se je 21. avgusta letos odpravil s plezalci in alpinističnimi pripravniki iz Železnikov v Centralne Alpe. Skupna je bila le njihova pot do Chamoni-xa, od koder je skupina iz Železnikov odšla na prečenje Mont Blanca, Česen pa si je zastavil zahtevnejše plezalske cilje. O tem, kako jih je uresničil, smo se pogovarjali z njim po vrnitvi domov pred nedavnim.
S kakšnimi načrti si se podal v francoske gore?
»Tja sem odšel z namenom, da bi plezal v ostenju Les Droites. Mikal me je tudi Walkerjev steber v Grandes Jorasses, eden zadnjih treh problemov Alp. Ob prihodu v Chamo-nix sem od znanca iz ENSA (francoske šole smučanja in alpinizma), s katerim sem se dogovarjal za predavanje o naši odpravi na Jalung Kang, izvedel za razmere v tamkajšnjih gorah. Ker ni priporočil plezanja v Les Droites, sem ta cilj opustil.«
In kako je bilo s predavanjem, so si ga v Franciji ogledali?
»Zal so se slušatelji v ENSA ravno pripravljali na končne izpite in ni bilo mogoče organizirati predavanja. Zato pa si je diapozitive z naše odprave Jalung Kang 1985 ogledalo več profesorjev te šole in gorskih vodnikov. Naš uspeh je bil zanje toliko privlačnejši, ker so lani sami prišli na goro po južni strani.«
Vrniva se k francoskim goram, v katerih si plezal!
»Ker sem pred več leti že bil pod Walkerjevim stebrom in sva se morala z Nejcem Zaplotnikom zaradi slabega vremena vrniti iz stene, sem se odločil za vzpon po tej smeri na vrh Grandes Jorasses. Imel sem srečo z vremenom; v steni so bile 23. avgusta dobre razmere. Po 6 urah plezanja sem izstopil iz smeri in se prek Lastovičjega grebena vrnil nazaj pod steno. To je bila 3. jugoslovanska samostojna ponovitev vzpona v tej smeri.«
Kje in kako si potem nadaljeval?
»Ze med plezanjem v stebru sem opazoval razmere v Centralnem kuloarju. Sodil sem, da je v njem dober led, zato sem se sklenil vzpeti še po Angleški smeri v kuloarju. Gre za 1200 m visoko smer z oceno VI, ki je opisana kot zelo zahtevna.
Plezal sem vso noč in že podnevi
dosegel najvišjo točko Grandes Jorasses, Pointe Walker (4208 m). Mi; slim, da je vzpon v Angleški smeri eden najtežjih lednih vzponov v Alpah, saj je posebno v srednjem delu led zelo strm. Zadovoljen sem tudi, da sem kot prvi sam preplezal tako zahtevno smer, v kateri je bilo doslej le 6 ali 7 ponovitev.«
Ali je samostojno plezanje težje in nevarnejše od vzpona v navezi?
»Plezalec mora biti zelo dobro pripravljen, če se sam vzpenja v zahtevnih smereh. Znati mora preceniti, česa se lahko loti in česa ne. Med plezanjem je poleg telesne moči pomembna psihična zbranost. Nekdo, ki ima slabe živce in ni psihično zrel za samostojen vzpon, se ga pač ne sme lotiti. Za mano je že okrog 20 težjih solo vzponov, med katerimi sem si nabral veliko izkušenj.
Vsak torej ne more plezati sam-Soliranje pa je lahko prav tako varno in tudi nevarno kot vzpon v navezi. Vsaka napaka je lahko usodna; v ledu, na primer, si tudi naveza ne sme privoščiti napačnega ravnanja.«
Kaj pa odmev na uspeh v Centralnih Alpah?
»V Chamonixu so ga ugodno ocenili. Novico o vzponih je objavil časnik La Daupnine, kjer v glavnem pišejo o uspehih francoskih alpini; slov. Prav je, da si zapomnijo tudi jugoslovanske plezalce.«
Stojan Saje
Začetek v gorenjski nogometni ligi
KRANJ — V letošnjem gorenjskem nogometnem prvenstvu so prva startala moštva članov. Za presenečenje je že v prvem kolu poskrbel Polet, ki je doma visoko premagal Bohinj. Jeseničani, ki so še lansko sezono igrali v republiški ligi, so doma premagali Alples, medtem ko so TržiČani v Ratečah iztržili visoko zmago. V gosteh je Alpi-na v zanimivi igri premagala Bled, LTH pa je doma porazil Kondor.
Izidi — Polet: Bohinj 6:3, Jesenice : Alples 5:2, Reteče : Tržič 1:5, Bled : Al-pina 1:3, LTH : Kondor 0:1.   p Nov^k
-L:-!-1—
Nogomet
V nedeljo Naklo : Izola
NAKLO - V drugem kolu območne članske lige-zahod se v Na; klem obeta zanimivo srečanje, sa] domači nogometaši gostijo lanskega člana prve slovenske lige, moštvo Izole.
Začetek srečanja bo v Naklem pod Štueljem v nedeljo ob 10.30-Srečanje bo vodil Vugdalič iz Lju* bljane, bivši vratar Olimpije.
D. Jošt
KINO
KRANJ CENTER - 6. septembra: amer. zgod. erot. film OKRUTNI KAUGULA ob 16. in 18. uri, VEČER FOLKLORNIH PLESOV — nastop folklorne skupine Horenak iz Češke m Save Kranj ob 20. uri, 7. septembra: amer. zgod. erot. film OKRUTNI KAUGULA ob 16., IS. in 20. uri, premiera franc. barv. komedije OPERACIJA BANZAI ob 22. uri. 8. septembru: amer, glasb, film BREAKDANCE ob 15. in 17. uri, amer. erot. zgod. film OKRUTNI KAUGUIA ob
19. uri, premiera amer. filma POD VULKANOM ob 21. uri, 9. In 10. septembra: amer. gangst. film BOTER ob 16. in 19. uri,
11. siptembra: amer. barv. glasb, film BRF.A K DANCE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film POD VULKANOM ob 20. uri,
12. septembra: franc. komedija OPERACIJA BANZAI ob 16. uri, amer. film POD VULKANOM ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ - 6. septembra: amer. pust. film KASKADER ob 16., 18. in 20.15, 7. septembra: amer. akcij, film PIRATI AVTOCESTE ob 16., 18. in 20. uri.
8. septembra: hongk. barv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 14. in 18. uri, franc. erot. film NEMORALNA ob 16 uri. premieru ital. špan. pust. filma TUAREG ob 20. uri,
9. in 10. septembra: ital. špan. pust. film TUAREG ob 16., 18. in 20. uri, 11. septembra: franc. komedija NEMORALNA ob 16., IS. m 20. uri, 12. septembra: amer. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 15.30, 17.45 in
20. uri
TRŽIČ — 6. septembra: amer. gant/st. film BOTER ob 17. m 20. uri. 7. septembra: amer. pust. film PIRATI AVTOCESTE ob
15. uri, amet: komedija NAJBOIJSI MALI BORDEL VTEXASU ob 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma 2019 — PO PADCU NEW YORKA ob 21. uri, 9. septembra: amer. film KASKADER ob 18. in 20. uri, 10. septembru: amer, film POD VULKANOM ob 18. in 20. uri, 12. septembra: ital, špan. pust. film TUAREG ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 6. septembra: omtr, srhljivka PODGANE ob 18. in 20. uri, premiera amer. pust. filma BOJEVNIKI IZ-GUBIJENEGA SVETA ob 22. uri, 7. septembra: amer fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 16. uri, amer. fant. film BOJEVNIKI IZGUBIJENEGA SVETA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. filma 2019 — PO PADCU NEW YORKA ob 22. uri,
ti. septembra: amer. pust. film RJOVENJE ob 15. uri, amer. fant. film BOJEVNIKI IZGUBIJENEGA SVETA ob 17. in 19. uri, premiera franc. komedije OPERACIJA BANZAI ob 21. uri, 9. septembra: franc. m,t. film NOVA EMANUEIA ob 18. in 20. m i, W. septembra: hnnqk. film BANDIT IZ SHANTUNGA ob IS. in 20. uri. 12. septembra.: amer. glasb, film BREAKDANCE ob 18. in 20. uri
JESENICE RADIO - 6. septembra, amer. komedija NORI KAZNJENCI ob 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA sveta ob 22. uri, 7. septembra: franc. erot. film NOVA EMANUEIA ob 17. in 19. uri, 8. septembra: film NOVA EMANUEIA ob 17. in 19. uri, 9. septembra: amer. glasb, film BREAKDANCE ob l, in l</ mi. tO. septembra: umer erot t,i,u OKRUTNI KAUGULA ob ti m l'J u n. 11. septembra: amer. film 2019 - PO PADCU NEW YOR K A ob 17. in 19. uri
JESENICE PIAVŽ - 6. septembra: franc. erot. film NOVA EMANUEIA ob 18. in 20. uri, 7. in 8. septembra: liongk. film
BANDI 1 IZ. S1IAMUNGA ob 18. in 20. uri
9. in 10. septembra: amer. fant. film 2019" PO PADCU NEW YORKA ob 18. in 20. U*J 12. septembra: amer. erot. film OKRU'™' KAUGUIA ob 18. in 20 uri
KRANJSKA GORA - 6. septembri; ital.-ipan. pust. film TUAREG ob 18. «J*
10. septembru p unč komedija OPERA***" JA BANZAI ob 20. uri .
DOVJE - 8. septembra: jap. angl. t'")'1' film SREČEN BOŽIČ, GOSPOD lAVJRr-N' CE ob 20. uri
RADOVUICA - 6. in 10. septembr* amer. film RAGT1ME ob 20. uri, 7. septe*0'. bra: amer. film PARTNERJA ob 18. ^ amer. film SAHARA oh 20. mi, 8. septef' bra: amer. film RACI IME ob 17.30, a"1*, ;ilm PARTNERJA ob 20. uri. 9. septembr*' amer. film SAHARA ob 20. uri, ti. septe"1' bra: timer. film MARIJINI 1.11 HlMCl °° 20. uri, 12. septembra: amer. film MOR'' II« ' URL/ OBRAZA ob 20 uri
BLED — 6. septembra: amer. film
SA-
HARA ob 21) uri. 7. septembra: amer. /"'" JERI IŠČE DELO ob 18. uri, amer. /t<". VOJNE IGRE ob 20. uri, 8. septembr*-amer. film SAHARA ob 20, un, amer. /»'" MORILEC BREZ OBRAZA ob 20 uri. 9.*» 10. septembra: amer. film RAGTIME ob uri, 11. in 12. septembra: amer. film ft^ TIME ob 20. uri
ŽELEZNIKI OBZORJE: - 6. sept«™ bra: franc. film POKVARJENEC ob 7. septembra: franc. krim. film SMR*~* NOSNA POT ob 20.30. 8. septembra: urn^ drama GUT1ERJEV OBRAČUN ob 18.30 >n 20.30 .
Skopja loka soka - e. septembr*-
amer. film   (l ril RJI- V OBRAČUN °" is 1Q n, 20.30, 7. in 8. septembra: f*'111 film POKVARJENEC ob 18.30 in 20.30
PO LIANE - 6. septembra: franc. ktv* film SMRTONOSNA POL ob 21. uri, 8.s*r temhra: amer. film BEG ob 18. uri
PETEK, 6. SEPTEMBRA 1985
OGLASI IN OBVESTILA
11. STRAN (^MSSSojJ©ISIGLAS
KAMi
ALPETOUR
BRIONI, eno ali večdnevni izleti v Istro z ogledom Brionskega otočja
■ZBOR IZLETOV za zaključene skupine po domovini in k sosedom
POČITNICE, ugodnejše cene v septembru
BENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 21. 9. SALZBURG, 1 dan, avtobus, odhod 14. 9. GROSSGLOCKNER, 1 dan, avtobus, odhod 14. 9. CSSR, več programov v septembru in oktobru za skupine, UGODNO - STARE CENE!
DUNAJ—BRATISLAVA, 3 dni, avtobus, odhod 20. 9., še jekaj prostih mest (14.800 din)
MUNCHEN, razstava mineralov in fosilov, odhod 17.10.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih Poslovalnicah.
TURISTIČNA AGENCIJA
Z ALPETOUROM V PRAGO
Turistična agencija ALPETOUR organizira tridnevni izlet v Prago. Naj vam tokrat opišemo predvsem drugi dan bivanja v Pragi.
Po zajtrku odhod v središče mesta in ogled znamenitosti: Hradčani s stolnico sv. Vida, Zlata ulička, cerkev Lo-reto z bogato cerkveno zakladnico, knjižnica Strahov s poslikanimi baročnimi dvoranami, Karlov most, stara mestna hiša idr. Vmes kosilo v eni od značilnih pivnic. Proti večeru povratek v Jilovište. Večerja. Po večerji ponovni prevo^ v mesto (za mlade po srcu) in »doživljanje« Prage v njenem večernem oz. nočnem utripu. Odhod je 20. septembra v jutranjih urah iz Ljubljane, Škofje Loke m Kranja. Cena izleta je 15.800.— din za osebo. Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
ooooooooooooooooooo
IZREDNI NAKUP V POSLOVALNICI 3
TTG _ turistična agencija je pripravila-. KLETE S POSEBNIMI VLAKI:
- ČRNA GORA (Budva, Cetinje, Kotor, Lovčen, proga Beograd—Bar) itn. 2.-6. oktober
- MAKEDONIJA (Skopje, Ohrid, Bitola, Kruševo itn.) 9.—13. oktober
~~ Prekmurje (Murska Sobota. Lendava, Bogojina itn.) 14.—15. september
- TRGATEV V GORIŠKIH BRDIH (zeleni vlak) - 28.-29. september
!— BENETKE (zeleni vlak), vsako soboto v septembru in oktobru (21. 9. odhod iz Maribora in Celja)
- PAD0VA-VER0NA (zeleni vlak), 25.-26. oktober. 29.-30. november KLETI Z AVTOBUSOM:
^ FIRENCE, 27.-29. september, in 19.-20. oktober KLETI Z REDNIMI VLAKI:
- LASTOVO - 18.-24. september
- »TROJA« OB NERETVI (Mostar. Gabela. Radimlje. Čapljina. Poćitelj),
18. —22. september
- KRIŽARJENJE - z ladjo ADRIA, 4.-9. oktober
~~ NURNBERG (razstava in parada vlakov ob 150. obletnici nemških železnic)
19. —22. september
ZANIMIVO:
KLET Z MUZEJSKO PARNO LOKOMOTIVO V KAMNIK - 8. september
^narodne in domače železniške vozovnice, rezervacije spalnikov, vozovnice za ze-l8ni vlak itn.
^jave sprejamajo turistične poslovalnice TTG.
NOGAVIČAR, KRANJ Titov trg 23
MOŠKE SRAJCE flanela - 100 % bombaž, cena 1.603,—
MOŠKE SRAJCE karo - lOO % bombaž, cena 1.362,—
^OOOOOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOOfO
o o o o o o
3
o o o o
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
vpisuje v naslednje tečaje: TEČAJ STROJEPISJA (100 ur)
pouk bo potekal dvakrat na teden v popoldanskem času.
TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA (140 ur)
Pričetek tečaja 16. septembra ob 16.30 v Šolskem centru Boris Ziherl, Škof j a Loka. Pouk bo trikrat na teden.
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV (100 ur) TEČAJ ZA KURJAČE NIZKOTLAČNIH KOTLOV (50 ur)
TEČAJ ZA ELEKTROOBLOČNO VARJENJE (44 ur teoretičnega in 86 ur praktičnega pouka)
Pouk v tečajih bo 4 do 5-krat na teden v popoldanskem času. Prijave in informacije dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1 a, ali po telefonu 61-865 vsak dan od 7. do 15. ure.
ALPSKO POPOTOVANJE S KOLESOM
Boris Weisseisen
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V poznem popoldnevu se odprtih ust ustaviva v prvem večjem francoskem mestu ob obali. Skrbno urejeni parki, palače v klasičnem slogu, moderni hoteli, tak je Evian in razlogov za občudovanje je več kot dovolj. Žal pa so komarji v Franciji prav tako nadležni kot povsod po svetu in tudi mogočna diplomatska Ženeva le stežka prežene misel na neprespano noč. Sprva si v velikem mestu ogledujeva znamenitosti, potem pa vsaj tako dolgo po širokih bu-levarjih iščeva pravi izhod in ko se voziva po na videz kmetijsko revni pokrajini, le težko verjameva, da je to ista dežela. Toda Annecv je spet tipično francoski. To tipiko občudujeva tudi v velikanski Intermarche samopostrežni tržnici. Izbirava, ocenjujeva in mečeva v veliki voz in ko uspeva priti do ene od tridesetih blagajn, naju nasmejana prodajalka kljub nizkim cenam osuši za kar lepo število frankov. Lačna sva, da s skrajnim naporom zdr-živa do prvega obcestnega prostorčka, potem nadoknadiva zamujeno in po obilnem obroku ne moreva več naprej! Morava! Svinčeno sivo nebo izpolni grožnjo in naju za dva dni priklene na ta košček savojske dežele z močnimi nalivi. Olimpijski Grenoble prevoziva med dvema nevihtama, zabeleživa padec na mokri cesti in si sploh želiva samo še na topli jug. Smer — Ažurna obala! Začudena opaziva, da sva si izbrala isto pot kot pred mnogimi leti slavni Napoleon s svojimi četami. Res, ni dosti bolje, on takrat na konju, vojaki peš, midva danes s kolesom. Dež naju ne pusti niti v miru zajtrkovati in preklinjanju ni ne konca ne kraja. Nič ne pomaga. Le vabljiva modrina na jugu naju drži pokonci in ko s Col Bayar-da (1246 m) zreva na razbeljeno mesto Gap, pozabiva na vse hudo.
Dolina reke Durance je naravno izredno sušna, a so pridne roke iz skope zemlje ustvarile zeleni raj. Vsaka ped brezkončnih sadovnjakov je skrbno namakana in v pravi strugi skoraj ni več videti vode. Za polno izkoriščenost vode pa poskrbe tudi številne pretočne
Brane Žagar
hidroelektrarne, ki prispevajo znatni delež v energetski preskrbi tega alpskega področja.
Tako se voziva ob nasadih jabolk, hrušk, breskev, žal nekaj tednov prezgodaj, kajti vse sadje je kljub obilju še zeleno.
Mesta ob najini poti imajo arhitekturno vse bolj sredozemski nadih in tudi v zraku je že čutiti vonj borovih gozdov, tako značilnih tudi za naše primorje. Ko zapustiva Digne, morava spet močneje pritisniti na pedale, kajti dviga se med gole vrhove Primorskih Alp. Da so noči lahko hladne tudi blizu morja, spoznava v zgodnjem jutru, ko mrzlično iščeva zaščito pod bivak vrečo.
Po avto karti sodeč imava do morja kaj lahko pot, a za dobro jutro naju pozdravi kar zahteven vzpon in po nekaj deset kilometrih ugotoviva, da nikakor ne bo edini. V eni izmed številnih dolin občudujeva slikoviti Castellane, katerega ime govori o močno utrjeni naselbini. Obzidje pa danes služi le za atrakcijo številnim turistom. Vzpon, prelaz, spust. Privadiva se ritmu in ko v daljavi zagledava obrise velike vodne površine, le obstaneva in zijava.
(se nadaljuje)
Značilna švicarska pokrajina
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
EVROPA
PIZZERIJA .ROMANO
(prej Bistro Polona
nad »Kobro«)
Kranj, tel. 23-905 Vsak dan vam nudimo
TOPLE MALICE cena 200 do 250 din
PIZZE cena 220 do 320 din
Odprto
od 9. do 22. ure, nedelja zaprto.
OSNOVNA ŠOLA HELENE PUHAR KRANJ, Kidričeva 51
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
SPECIALNEGA PEDAGOGA
za učno vzgojno delo na nižji stopnji za določen čas od 1. oktobra 1985 do 30. junija 1986.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis.
IZBRALI
SO VAS
Topla volnena jakna,
izdelek Almire
iz Radovljice. Kupite jo
lahko v vseh Almirinih
trgovinah.
Z VLAKOM V MAKEDONIJO
Makedonija je daljna in lepa pa tudi svojevrstna in zanimiva. Njen obisk je veliko doživetje. TTG vam nudi priložnost za obisk Makedonije. Potovanje s posebnim vlakom bo trajalo 5 dni, odhod pa bo 9. oktobra. Udeleženci bodo obiskali Skopje, Tetovo, Gostivar, Mavrovsko jezero. Strugo, Ohrid, Bitolo, Kruševo, Prilep, Titov Veles in seveda vse največje znamenitosti ob poti. V ceno 19.200 din na osebo je vračunano: prevoz s posebnim vlakom, ležalnik na vlaku, prevozi in izleti z avtobusom, hotelske in gostinske storitve ter vodstvo. Upokojenci in otroci imajo popust.
Z MUZEJSKO PARNO LOKOMOTIVO V KAMNIK
V nedeljo, 8. 9. prireja TTG izlet s posebnim vlakom iz Ljubljane v Kamnik na tradicionalno turistično prireditev: dnevi narodnih noš, folklore in obrti 1985. Vlak bo odpeljal z ljubljanske železniške postaje ob 9.30. Cena izleta je 330 din na osebo, prijave pa sprejema poslovalnica TTG na Titovi 40 v Ljubljani.
K	
R	
A	
N	
J	
KOGP - TOZD OPEKARNA KRANJ, PŠEVSKA 18 Stražišče
GRADITELJI!
Nudimo vam najcenejši nakup opečnih izdelkov.
Posebno ugodnost pri nakupi do 30. septembra 1985 zaradi
brezplačnega prevoza do 20 km, od 20 do 100 km pa
50 % popusta.
Nudimo vam tudi ostali gradbni material za gradnjo do III. faze — po najugodnejših cenah.
Trgovina posluje tudi ob sobotah od 7 do 12 ure.
Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala.
Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska18.tel.: 21-140.21-195
(
)OBLAČILA -Novost
Tržič
OBLAČILA NOVOST TRŽIČ
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
2 KONFEKCIJSKIH TEHNIKOV •
za opravljanje del in nalog v pripravi dela in šivalnici
Pogoji: — srednja tekstilna šola konfekcijske smeri, — zaželene so delovne izkušnje.
Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte na naslov Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33, v 8 dneh po objavi.
Savske elektrarne Ljubljana, n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MEDVODE
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. UPRAVLJALCA - VZDRŽEVALCA elektroenergetskih naprav za delo v izmenski službi (za HE Mavčiče) — 4 izvajalci
2. SNAŽILKE
Na razpolago je enosobno stanovanje.
Pogoji:
pod 1. — elektrotehnik za jaki tok,
— 3 leta delovnih izkušenj ali
— VK elektrikar — jaki tok in 5 let delovnih izkušenj;
pod 2. — končana osemletka,
— eno leto delovnih izkušenj.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SEL, TOZD Elektrarna Medvode, Gorenjska 46.
(mmmmmmGiJis 12. stran
OBVESTILA — OGLASI
PETEK, 6. SEPTEMBRA 1985
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
Delavski svet TOZD za ptt promet Kranj razpisuje prosta dela in naloge
VODJA TOZD ZA PTT PROMET KRANJ
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, družboslovne ali tehnične smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
■	T	i
KRANJ		
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ
objavlja potrebo po delavki za opravljanje nalog ČISTILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV
Pogoji za opravljanje dela: x
— osnovna šola,
— 6 mesecev delovnih izkušenj,
— smisel za čistočo,
— poštenost in vestnost.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Osebni dohodek je 30.000 din mesečno. Poskusno delo traja en mesec.
Nastop dela je možen takoj; delo se opravlja v popoldanskem času. Kandidatke naj pošljejo vlogo v 8 dneh po objavi na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c.
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ
Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE CESTE
— za enoto Kranj, L, II.
— za enoto Škof j a Loka
— za enoto Jesenice
— 3 delavci
— 3 delavci
— 1 delavec
Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom — strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo.
2. ČRKOPLESKARSKA DELA
— 1 delavec
Pogoji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo.
3. ZAHTEVNA AVTOKLEPARSKA DELA
— 1 delavec
Pogoji: — KV avtoklepar, starejši od 18 let, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo.
Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge:
L ČIŠČENJE DELAVSKEGA NASELJA
— 1 delavec
Pogoji: — osnovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa.
ELEKTRO GORENJSKA KRANJ Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v službi razvoja, projektiranja in investicij:
VODENJE NADZORA ELEKTROMONTAŽNIH DEL IN IZDELAVA EKONOMSKO TEHNIČNIH UTEMELJITEV ZA GRADNJO OBJEKTOV IN NAPRAV
Pogoji: — elektro inženir,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Elektro Gorenjska, delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Cesta J\A 6/III, v 8 dneh po objavi.
Kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNO-PRODAJNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri in najmanj 3-letno prakso na vodilnih in vodstvenih nalogah ali
— srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri s 5-letno prakso na vodilnih in vodstvenih delovnih nalogah komercialnih služb.
Poleg tega mora izpolnjevati pogoje za  opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja po obstoječih predpisih. Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo traja 4 leta.
Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazili o izobrazbi, praksi in življenjepis.
Prijave je treba vložiti v 15 dneh po razpisu na naslov: Niko, kovinarsko podjetje Železniki, komisija za delovna razmerja, z oznako »razpis«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. Stanovanje ni zagotovljeno.
1
KOVINOSERVIS JESENICE Prešernova 15
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja z dne 22. 8. 1985 ter potreb po opravljanju del in nalog v razvojno-projektivnem oddelku razpisujemo prosta dela in naloge
VODENJE RAZVOJNO PROJEKTIVNEGA ODDELKA
Pogoji: — višja šola strojne smeri,
— pasivno znanje enega tujega jezika,
— poznavanje metodologije gradnje s tunelskimi opaži,
— smisel vodenja in organiziranja,
— sposobnost za sodelovanje in komuniciranje,
— 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
— moralnopolitične kvalitete. Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Kovinoservis Jesenice, Prešernova 15, Jesenice.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
bombažna predilnica in tkalnica tržic
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC
razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih
V TOZD PREDILNICA
VODENJE REMONTNO-VZDRŽEVALNE SKUPINE (1 oseba za nedoločen čas)
Pogoji: — 4-letna srednja šola predilske smeri,
— poznavanje tehnologije postopkov in strojnega . parka v tozdu Predilnica,
— 2 leti delovnih izkušenj ali
— poklicna šola tekstilne ali kovinsko predelovalne smeri,
— poznavanje tehnologije postopkov in strojnega parka v tozdu Predilnica,
— 4 leta delovnih izkušenj.
VODENJE ODDELKA ČESALNICE IN SUKALNICE (1 oseba za nedoločen čas)
Pogoji: — 4-letna srednja šola predilske smeri,
— poznavanje tehnoloških postopkov in strojev v predilnici,
— 1 leto delovnih izkušenj ali
— poklicna šola tekstilne ali kovinsko predelovalne smeri,
— poznavanje tehnoloških postopkov in strojev v predilnici,
— 2 leti delovnih izkušenj.
MANIPULIRANJE SUKANCA IN PREDPREJE V SUKAI.NICI IN CESALNICI (2 osebi za nedoločen čas)
Pogoji: — dokončana osemletka,
— znanje iz osnov skladiščnega poslovanja,
— 3 mesece delovnih izkušenj
ASISTIRANJE
(1 oseba za nedoločen čas)
Pogoji: — poklicna šola tekstilne ali kovinske smeri,
— poznavanje tehnoloških postopkov in strojev v predilnici,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav.
tokos
TOKOS
Tržiška tovarna kos in srpov TRŽIC
Na podlagi sklepa 14. redne seje DS objavlja JAVNO PRODAJO sledečih rabljenih osnovnih sredstev:
zfP- inv.št. st.
izklicna cena
1. 488 zračno kladivo
PRVOMAJSKA, 150 kg,
z elektromotorjem 15 KW 150.000,00 din
2. 721 zračno kladivo BECHO,
100 kg, z elektromotorjem
10 KW 150.000,00 din
3. 1104 odvajalec prahu VP-3 z
elektromotorjem 2,2 KW 35.000,00 din
4. 1250 polavtomatski pnevmatski
vrtalni stroj BAGAT, tip '
HPJ-10 50.000,00 din
5. 1379 zobniška črpalka ZP-4, moči
0,37 KW 2.500,00 din
6. 464 brusilni stroj s horizontalno
elektromagnetno rotacijsko
mizo in elektromotorjem
5,5 KW 300.000,00 din
7. 1130 ekscentrska stiskalnica, 63 t, z
elektromotorjem 200.000,00 din
8. 663 ekscentrska stiskalnica, 100 t,
z elektromotorjem 800.000,00 din
9. 647 ekscentrska stiskalnica, 40 t, z
elektromotorjem 800.000,00 din
10. 259 frikcijska stiskalnica z
elektromotorjem — 0 vretena
80 mm 50.000,00 din
11. 834, 847,    4 strešni ventilatorji z 1037, 1038 elektromotorji 1,1 KW -
900 vrt./min.,za kos 4.000,00 dM
12. 216 dinamo METABONE 3701,
1,5 KW, 115V 1000vrt./min 500,00 din
13. 752 elektromotor DONAT 8250,
6 KW, 1450 vrt/min. - 220 V       1.000,00 din
14. 227 elektromotor AEG 210280,
26 KW, 1455 vrt./min. 10.000,00 di»
15. 36, 42       2 elektromotorja SGHORCH,
665126, 3 KW, 930 vrt./min. za za kos
kos 4.000,00 din
16. 51 elektromotor SVET, 87838,
1,5 KW 2800 vrt./min. 1.500,00 dm
17. 532 elektromotor RK 57619,11 KW
710 vrt./min. z direktnim
zagonom 3.000,00 din
Prodaja bo v torek, 24. septembra, ob 12. uri na dvorišču DO na Cankarjevi cesti 9, v Tržiču.
Ogled strojev in naprav je na dan licitacije od 10. do 11. ure na istem prostoru. *
Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene bodo interesenti lahko položili istega dne od 11. do 12. ure v upravni zgradbi DO. Nakup bo potekal po sistemu videno — kupljen°' zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupnino in morda pripadajoči prometni davek bo kupec la*1" ko plačal takoj ali najkasneje v 5 dneh po licitaciji.
• 14
Izlicitirane stroje in naprave je kupec dolžan odpeljati v * dneh od dneva licitacije. Po preteku tega roka blago odpošlJe' mo na kupčeve stroške na njegov naslov.
Of cilmira
ALMIRA
Alpska modna industrija RADOVLJICA
ponovno objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja
pri
TOZD Trgovina prosta dela in naloge
VODENJE SKLADIŠČA POMOŽNIH MATERIALOV
Pogoji: — srednje strokovna izobrazba ekonomske, komerci alne ali tekstilne usmeritve ter ,
— 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih d lih ali J
— kvalificirani trgovec železninske stroke in 1 ,e delovnih izkušenj. , z
Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj prošnje dokazili o strokovnosti pošljejo v roku 8 dni po objavi na n& slov: Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova za ODR TOZD Trgovina.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi sam0 upravnega organa.
dinos
DINOS IJUBUANA
TOZD Priprava odpadnih surovin
Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge-
- STROJNIKA IN SKIADIŠCNEGA DEIAVCA (1 delavec — v delovni enoti Kranj)
Pogoji: — kvalificiran delavec kovinarske smeri, ^
— 1 leto delovnih izkušenj, enoincsccna poskus doba,
— zaželeno izpit C kategorije.
- SKIADIŠCNEGA DEIAVCA - REZILCA
(1 delavec — v delovni enoti Kranj) ^
Pogoji: — kvalificiran delavec kovinarske stroke, ^PJ!,^, plamensko rezanje, 1 leto delovnih izkus dvomesečno poskusno delo.
- STROJNIKA NA STISKALNICI
(1 delavec — na skladišču Škofja lx>ka) . ^
Pogoji: — kvalificiran delavec kovinarske stroke, te^?lj)j. upravljanje z dvigali, 1 leto delovnih izkus enomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. nin0* Kandidati naj vlože ponudbe v 8 dneh po objavi na L> ^ TOZD Priprava odpadnih surovin DE Kranj, Savska lok ali Ljubljana, Titova 118.
?§TEKf 6. SEPTEMBRA 1985
OBVESTILA — OGLASI
13. STRAN ^g^IMISnGLAS
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA. V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
L 5 PRIPRAVNIKOV
s končano srednjo izobrazbo ekonomske smeri ali gimnazijo za področje likvidature, blagajne in trezor j a in sicer:
- 3 PRIPRAVNIKE v podružnici Kranj
- 2 PRIPRAVNIKA v ekspozituri Jesenice
- 2 PRIPRAVNIKA v ekspozituri Škofja Loka
- 1 PRIPRAVNIKA v ekspozituri Tržič
- 1 PRIPRAVNIKA v ekspozituri Radovljica
Delovno razmerje bomo oklenili za določen čas — do opravljenega pripravniškega izpita.
2. RAZVRŠČANJE DOKUMENTOV:
za določen čas, do vrnitve delavke z bolniške odsotnosti,
pogoj: končana osemletka.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružnice, 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
INTERTRADE Podjetje za mednarodno trgovino  LJUBLJANA, Moše Pijadeja 29
Delovna skupnost skupnih služb objavlja proste delovne naloge
VZDRŽEVANJE ČISTOČE
v izobraževalnem centru v
Radovljici
(4 delovna mesta)
Delo se opravlja v popoldanskem času.
Osebni dohodek 32.000,00 dinarjev.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: In-tertrade, Kadrovska, služba, 61000 Ljubljana, Moše Pija-de 29. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
ZITOPROMET SENTA
Predstavništvo
s skladiščem Kranj,
Mirka Vadnova 14
objavlja prosta dela in naloge
VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
Pogoj:
— poklicna šola za voznika motornih vozil C kategorije.
Nudimo stimulativni osebni dohodek.
Nastop dela je možen takoj.
Za vsa dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi.
pružbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj
Na podlagi 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) 1. in 2. odst. 12. čle-jja Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev ^PS Kranj, družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj izpisujem prosta dela in naloge:
l namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja
\ pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja za ekonomsko področje
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. — da je državljan SFRJ,
— da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri,
— da pozna družbenoekonomske odnose na področju samoupravljanja in družbene lastnine
Pod 2. - da je državljan SFRJ,
— da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
— da pozna družbenoekonomske odnose na področju samoupravljanja in družbene lastnine
zbrana kandidata bosta imenovana na razpisani funkciji za * leta.
Kandidati naj vložijo prijavo skupaj z dokazili o izpolnjenih pogojih pri DPS Kranj, Trg revolucije 3, v 8 dneh po Objavi.
OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE
Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj organizira strokovni ekskurzijo na BRIONE in ogled OZD DIGITRON Buje. Objavljamo tri termine in sicer:
— dne 30. septembra in 1. oktobra (ponedeljek, torek)
— dne 4. in 5. oktobra (petek, sobota) in
— dne 11. in 12. oktobra (petek, sobota)
Odhod avtobusa ob 6. uri izpred hotela CREINA KRANJ.
Rok prijav: najkasneje do 12. septembra 1985 na Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3, tel. 26-077
Cena je 7.950 — din, delavci plačajo 2.500.— din, ostale stroške bo povrnil Sklad.
v sodelovanju z naravo
POTROŠNIKI UPRAVIČENO
ZAUPAJO FRUCTALU
To so znova potrdili tudi strokovnjaki na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Fructalu so namenili 3 grand prix in 4 zlate medalje za sadne sokove ter naziv Šampion in zlato
medaljo za VILJAMOVKO in KALVAN. Odlično so bili ocenjeni tudi NOVI LIKERJI CLUB: mandarina, ka\/a, zelena banana in adria.
DEŽURNI VETERINARJI
od 6.9. do 13.9.1985
za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko   veterinarski zavod, Kranj,   tel.:   25-779 ali
22- 781
od 23. do 7. ure pa na tel.:
23- 518
za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja    Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863
DELFIN
vam nudi bogato
izbiro
SVEŽIH IN
ZAMRZNJENIH
RIB
alpdoni
podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor — p. o.
ALPDOM RADOVLJICA Podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor p.o. Radovljica
Zbor delavcev DO na podlagi sklepa z dne 2. 9. 1985 razpisuje prosta dela in naloge
1. VODENJE TAJNIŠTVA STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN SPLOŠNEGA ODDELKA
2. VODENJE TEHNIČNEGA ODDELKA
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: Imeti morajo:
Pod 1. — visoko izobrazbo pravne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj;
Pod 2. — visoko izobrazbo gradbene smeri in strokovni izpit,
— 3 leta delovnih izkušenj.
Za ugotovitev moralno politične primernosti bodo upoštevana določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Radovljica. Za združitev dela pod 1. pa je potrebno tudi soglasje odbora za planiranje, razvoj, finančne in splošne zadeve skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časpm.
Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi splošnemu oddelku DO Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27, kjer lahko dobijo tudi ustrezne informacije.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri kandidata.
m
Savske elektrarne Ljubljana, n. sol. o.
TOZD ELEKTRARNA MOSTE - ŽIROVNICA
objavlja prosta dela in naloge
1. OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II - STROJNIKA ZAMENJEVALCA
— 2 delavca
2. OBRATOVNEGA ELEKTRIČARJA I - STIKALCA ZAMENJEVALCA
— 1 delavec
3. POMOŽNEGA DELAVCA
— 1 delavec
Pogoji:
pod 1. — KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— preskus strokovnih in delovnih zmožnosti,
— ustrezna psihofizična sposobnost delavca, "  — izmensko delo.
Zaželen je izpit za strojnika vodnih turbin, pod 2. — delovodska šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj ,
— preskus strokovni n in delovnih zmožnosti,
— ustrezna psihofizična sposobnost delavca,
— izmensko delo;
pod 3. — NK delavec brez delovnih izkušenj,
— najmanj 4 razredi osnovne šole,
— trimesečno poskusno delo,
— ustrezna psihofizična sposobnost.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: SEL, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica, Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo izbrani v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
MARIJE KNIFIC
roj. TIRINGER, p.d. Kralove mame iz Zg. Besnice 21
se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, dr. Lahu zdravniku Splošne bolnišnice Jesenice za medicinsko pomoč, sorodnikom in znancem, krajevni organizaciji ZB NOV Besnica, Obrtni zadrugi Prevoznik Gorenjske Naklo, Alpetour TOZD Potniški promet Kranj za podarjene vence in cvetje, g. župniku Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Društva upokojencev Kranj za petje pesmi ter vsem, ki ste jo tako polnoštevilno pospremili na njeni zadnji poti.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: hči Ivanka, sinovi Janez, Jože in Zdravko z družinami ter ostalo sorodstvo
Besnica, Kranj, Stražišče, Posavec, Bled, Stuttgart
XV///. mednarodni
OBRTNI SEJEM CELJE
Golovec od 13. do 22. septembra 1985_______
Poslovna dneva 11. in 12. septembra — vstop samo s poslovnimi vabili
(S^I^I^ISSGLuAS 14. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 6. SEPTEMBRA 198*
MALI OGLASI
tel.:27-960 €Citai_At6
apa«ailMiigo|l
Prodam JOYSTICK za računalnik ZX spectrum — K. Štefančič Igor, Jelen-čeva 6, Kranj_11284
Prodam ŠTEDILNIK naonis (3 plin, 2 elektrika), PRALNI STROJ zoppas in PEČ za centralno kurjavo nordhamar, 24.000 cal. Telefon 22-463 od ponedelj-ka dalje popoldan_11194
Prodam traktorski enovrstni iZRU-VAČ za krompir ter vprežne vile. Tele-fon 43-107_11195
PASSAP DUOMATIC dvoredni ple-tilni stroj in BOBNE hollywood, prodam. Telefon 25-867_11196
Prodam 2EPNI RAČUNALNIK TI 35 (54 funkcij). Telefon 21-097 11197
Prodam prenosljiv STROJ za rezanje kamenja, marmorja ... Bojan K., •telefon 22-281_11198
Prodam ZX SPECTRUM 48 K. Tele-fon 47-369__11199
Prodam SAONY OJAČEVALEC. Britof 20, Kranj_11200
Prodam nov TUNER JVC in OJACE-VALEC technics, 60 VV sin. Telefon 25-588_11201
Prodam GLASBENI CENTER beny-tone. Telefon 60-312_11202
Prodam STRUŽNICO za les in trifazni dvotarifni ŠTEVEC. Naslov v olgas-nem oddelku._11204
TECHNICS KOMPONENTE z zvočniki 2x100W, novo, ugodno prodam. Janez Šubic, Sv. Duh 128, Škofja Loka _11402
Prodam RADIOKASETOFON z ločljivimi zvočniki in VVALKMAN. Telefon 064/25-866 11403
Prodam ELEKTROMOTOR 1400 obratov. Telefon 45-467
3kW, 11404
Prodam dobro ohranjeno MLATIL-NICO za žito, 18 SM. Zg. Dobrava 31, Kamna gorica _11405
Ugodno prodam GLASBENI STOLP sanvo 2 x 35 W. Kranj, Lojzeta Hrovata 8, stanovanje 12__11406
Ugodno prodam OJAČEVALEC so-ny, ZVOČNIKE marantz ter prenosni stereo KASETAR philips. Sp. Duplje 100, tel. 47-118 _11407
Barvni TELEVIZOR iskra azur, nov, prodam. Milan Potočnik, Dolenja vas 73, Selca, tel 064/66-097 11408
gradbeni mat.
GARAŽNA VRATA, dobro ohranje-na, prodam. Franc Vrhovnik, Apno 11, Cerklje_ 11226
Prodam 130 m' STRESNE OPEKE Spičak. Orehar, Grogova 7, Naklo, tel. 47-488_11227
Prodam smrekov LADIJSKI POD za tla. Likar, Potoče 30, tel. 45-585   11228
Prodam oblane DESKE za »pobjon« Jama 8, Mavčiče_11229
Po zelo nizki ceni prodam 900 kosov rabljene STREŠNE OPEKE špičak. Pavle, Pševska 3, Stražišče        11230
STREŠNO OPEKO folc, rdečo, po-ceni prodam. Roblek, Bašelj 36, tel 45-292_ 11231
Prodam 200 kosov STREŠNIKA in 7 marmornatih POLIC 80 x 25 x 2,5. Branko Studen, Malo Naklo 4     11232
LES za ostrešje, prodam Lom 25, Tržič_' _11233
Prodam OBLOGO fiorito bunja za odprti kamin antika II. Telefon 23 400 __11234
Prodam nova GARAŽNA IN VHOD-NA VRATA, hrast; ter-VESPO PX 200. Telefon 21 431_11235
Ugodno prodam POCINKANE CEVI 1/2 cole in 60 m' uvoženega SMRE KOVEGA OPAŽA. Marjan Petelinkar, Sora 42/A, Medvode_11236
Prodam komplet nove ROLETE, dimenzije 60 in 80 cm, »Lesna«. Zg. Bitnje 157, Žabnica_11237
Prodam 5 m* rabljenega LESA za gradnjo ali brunarico. Telefon 50 369 _11238
Prodam MARMOR Stane Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja Loka 11409
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc Prezelj, Vincarje 20 (pri Primožu), škofja Loka__11410
Cementno STREŠNO OPEKO folc prodam. Proj, Virmaše 2. Škofja Loka _11411
Rabljeno zarezno STREŠNO OPEKO folc, 900 kosov, prodam. Kranj, Štirno-va 4, Primskovo___11412
Prodam še nova GARAŽNA VRATA; s popustom Alojz Kuralt, Cerklje 122 _11413
Prodam 2000 kosov rabljene STRE ŠNE OPEKE folc. Orehek, tel 27 825
11414
VIKTOR URANIČ
VIKTOR URANIČ Atelje za barvno in čr no belo fotografijo CERKLJE 163
Cenjenim strankam sporočam mojo novo telefonsko številko: 064-42-040.
Sprejemam barvne filme v razvijanje in izdelavo fotografij, filme mi lako pošljete po pošti, s fotografijami vam jih pošljem po povzetju.
Priporočam _fe. I_
Prodam železna VRTNA VRATA, OKNA, primerna za toplo gredo, in VRATNO KRILO. Telefon 24-425 11415
Prodam LADIJSKI POD, 100 m'. Ar-než, Možjanca 1, Preddvor_11416
Ugodno pordam rabljeno SALONIT KRITINO (mali format). Ogled vsak dan popoldan, soboto in nedeljo. Po-renta, Reteče 51, Šk. Loka_11417
Prodam kubik smrekovih suhih PLOHOV in 25 PUNTOV. Folič, Golnik 19, Golnik_11437
Prodam 5 m1 suhih smrekovih PLOHOV. Britof 152 _11418
Sprejemam naročila za kvalitetno negašeno APNO. Dostavim na dom. Krizman, Gregoričeva 10, Kranj, Čirče '_ 11419
Prodam 25 rabljeniH SALONITK. Te-lefon 061/612-881 _11420
Nova GARAŽNA VRATA 230 x 210 cm, ugodno prodam. Kutino-va 13/A, tel. 27-929_11421
Prodam 10 ton CEMENTA 450, po 20 din. Zg. Brnik 17, tel. 42-712 11422
130 kosov STREŠNE OPEKE vesna, sive, prodam. Zupan, Prebačevo 70, Kranj_11423
Prodam BARAKO 6x4 m. Telefon 064/66-441 - int. 360 od 7. do 14. ure
11424
Planinsko društvo Medvode daje v zakup planinski dom TAMAR Rateče Planica za nedoločen čas. Primopredaja naj bi bila septembra. Prijave pošljite na Planinsko društvo Medvode, 61215 Medvode.
poieiti
Kupim starejšo HI v najbližji okolici Kranja. Ponudbe pod: 600 mio
_11331
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Resen kupec 11332
kupt *AŽ0
GARAŽO vzamem v najem v okolici zdravstvenega doma. Plačam eno leto vnaprej. Telefon 24-238_11333
Kupim staro HIŠO ali staro STANOVANJE. Marjanovič, Šmidova 2, Kranj __11334
GARAŽO 5,5 m x 3,5, suho, zidano, blizu zdravstvenega doma, prodam. Telefon 22-159 od 14. do 15. ure 11335
Najboljšemu ponudniku prodam PARCELO z njivo v okolici Jesenic.
Blejska Dobrava 85_11336
. Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Telefon 38-104 11337
Zdomec kupi ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Bleda. Ponudbe pod. Golf _ _11338
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Breznici pri Žirovnici. Šifra: Breznica
__11339
Prodam VIKEND HIŠO na otoku Su-sak v Sp vasi. Telefon 061/653-262
"__11340
Prodam GARAŽO na Planini. Tele-
. fon 38-136 po 18. uri_ 11341
Ugodno prodam MONTAŽNO BRU NARICO    z    železnim ostrešjem - 7 x 5 m'; stekleno volno, obračalnik za seno, rabljena okna in vrata in stiro-por. Telefon 77-472 zvečer — Bled
-__11342
Prodam pol H išT s stanovanjem, 60 m', s pripadajočim vrtom v Poljanski dolini. Telefon 061 /332-532    11343
vozila
Prodam dobro ohranjen MERCEDES ES 808, letnik 1971. Informacije po tel. 064/39-088    11438
Poceni prodam SPAČKA, registriranega do 20.8. 1986 Stara cesta 14, Kranj _11244
Prodam FORD TAUNUS 1.6, letnik
1978, s plinsko napravo. Telefon 25 526_11245
Prodam DIANO, letnik 1980, za 15 SM, registrirano celo leto. Struževo 33, Kranj ,_11246
Ugodno prodam APN-6. Egon Krni-čar, Koroška 16, Kranj_11247
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Arsenič, Podreber 10, Naklo      11248
Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1977, obnovljeno; in ŠPORTNI otroški VOZIČEK PEG. Erhatič, Kranj, . Tončka Dežmana 6, po 17. uri     11249
Prodam FIAT 132, 2000 cem, vozen, registriran do junija  1986. Telefon - 26-813 od 9. do 16. ure ali po 20. uri _11250
Prodam več GUM 12x145. Praše 23, Mavčiče_11251
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. " Ogled popoldan. Rogelj, Sitarska 6, Stražišče, Kranj_11252
Prodam HAVBO za ZASTAVO 101. Godec, Snediceva 1, Kokrica 11253
Prodam novo večjo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, cena 53 000 . din, in NASLONJALA za glavo, cena 5.000 din par Zg. Bitnje 136 pri puškar ni_11254
Prodam pol MOTOR za OPEL KA DETT STD Telefon 45-393 11255
Prodam ELEKTRONIC 90 in KOLO elite, 10 prestav Lesjak, Britof 219 __11256
Po delih prodam ZASTAVO 101. Svetelj, Cirilova 15, Kranj, Orehek, tel. 25 733_11257
CITROEN GS 1.3, letnik november
1979, s plinsko napravo prodam Tele fon 064/28 059_11258
Prodam ŠKODO, letnik 1974, za 11 SM, registrirano do avgusta 1986 Marjanac, Vidmarjeva 12, Kranj 11259
Prodam karambolirano OPEL AS CONO, letnik 1973 Markun, Srednja Bela 36, Preddvor_11260
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1982 Voklo75/A 11261
Prodam GOLFA diesel. Vrtač, Pred-
dvor 49_11262
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, neregistrirano. Telefon 70-187 11263 Prodam rogov AVTO MATI C in ZRA-ČNO PUŠKO. Telefon 22-557 11264 LADO KOMBI karavan, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 064/44-598_11265
Ugodno prodam avto OPEL KA-DETT, letnik 1976, cena 65 SM ali menjam za novejši avto. Telefon 064/50-365_11266
Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979 in moško športno novo KOLO. Ivan Skoko, Partizanska 44, Škofja Loka _11267
Prodam MOTOR od Z-101, 67.000 km in MENJALNIK. Telefon 064/50-242 _11268
ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano, ugodno prodam. Meden, Gol-nik46_._11269
Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1981, registriran za eno leto. V račun vzamem tovorni avto do dveh ton, najraje TAM. Telefon 74-210 popoldan _11270
Prodam ZASTAVO 750 S, dobro ohranjeno in otroško KOLO gazela, za 3 do 7 let. Martin Žonta, Moše Pijadeja 6, Kranj_ 11271
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Stražiška 13, Kranj_ 11272
Prodam ZASTAVO 101 konfort, staro 6 let. Kusič, Ljubljanska 6, Kranj _11273
Leva VRATA za GOLFA, rumene barve, skoraj nerabljena, rahlo poškodovana, ter dve novi PLATIŠČI z gumami 155-13, prodam. Jerič, Hotema-že 87, Preddvor_11274
Tovorno AVTO PRIKOLICO, izmera 110x170, novo, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 064/25-261 — int. 357 ali 061/311 -268 v delovnikih dopol-dan_11275
Prodam MZ 250, letnik 1981, rdeč Telefon 25-525 _11276
Prodam dobro ohranjeno DIANO, letnik december 1979. Telefon 26-728 _11277
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Telefon 42-789 popoldan 11278
Prodam VVARTBURG, letnik 1982, 24 000 km, registriran do avgusta 1986. Mrgole, Struževo 10/A, tel. 28-759 _11279
Prodam RENAULT 4 TL special, letnik 1978, registriran do maja 1986. Za-log 3 pri Golniku_11280
Prodam HONDO CB 900-F BOLD OR, letnik 1980. Cena po dogovoru. Telefon 064/61-262_11281
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1986. Janez Sinko, C. talcev 17, Škofja Loka_11282
Prodam MZ 250 TS, letnik 1980, R-16 in »TIMED«. Sašo Cof, Sv. Duh 72, škofja Loka, tel. 60-411 dopoldan __11283
Prodam FIČKA Likozarjeva 13, Kranj_11284
Prodam 126-P, letnik 1977, Cerkljan-ska dobrava 4, Cerklje_11285
Prodam JUGO 45, letnik 1982, in kovinske PODBOJE, širine 90 cm. Ogled popoldan. Naglic, Strahinj 3, Naklo _11286
Prodam R-4 TL special, letnik 1978, žlico za bager, 700 I in ELEKTRONIC 90 cross, letnik 1978, Anton Krmelj, Virje 40, Tržič_11287
Prodam TOMOS elektronic 90, odlično ohranjen. Slavko Kržišnik, Gore nja vas 129_ 11288
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978. Ljubo Arizanovič, Britof 317, Kranj _11289
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do avgusta 1986, cena 10 SM. Povalej, Loka 96, Tržič 11290
Prodam ALFA ROMEO giulia 1300, potrebna manjših popravil, registrira na. Telefon 45-170_11291
JAVVO 350, letnik 1978, 14.500 km, dobro ohranjeno, prodam za 10 SM. Rado Urevc, Mlinska 28, Bled     11282
Ugodno prodam tri AVTOPLAŠČE traval 145x13. Telefon 80-190 od 16. do 19. ure_11283
Prodam ZASTAVO 101 konfort, le-tnik 1982. Mihajlovič, Golnik 55   11285
Prodam novo LADO 1200 kombi in KAMP PRIKOLICO 390 Naslov v oglasnem oddelku._11286
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 in dele za C KADETTA: havbo, blatnik, okrasno masko Vopovlje 7, Cerklje ____11287
Prodam FIAT 124, letnik 1968, obno vljen. Vodopivčeva 10, Kranj      11288
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 Miroslav Batar, Škofjeloška 7, Kranj Ogled v nedeljo dopoldan 11289
Prodam MOTORNO KOLO panonia 250 in moškp športno KOLO luxus ma-raton. Poklukar, Sp. Gorje 124    11290
ZASTAVO 750 in VW 1300, cela ali po delih, prodam. Telefon 40 568 _11291
Prodam ZASTAVO  750 S, letnik 1979, v zelo dobrem stanju Helena Bergant, Sv. Barbara 11, Škofja Loka _11292
Prodam lično izdelano TOVORNO PRIKOLICO, nosilnost 400 kg. Telefon 62 165_11293
VESPO PX 200 E, novo, ugodno pro dam Kovačičeva 5, Kranj 11294
Prodam MOTOR APN 4 in barvni TELEVIZOR Pfajfar, Triglavska 21, Bled_11295
Ugodno prodam VVARTBURG kara van Zg. Brnik 61, Cerklje_11296
GOLF JGL oktober 1982, bele barve, dobro ohranjen, prodam za 105 SM. Gizdavčič, Kranj, Juleta Gabrovška 34 _11297
Prodam DIANO 6, dobro ohranjeno m pravkar registrirano Telefon 28 943 _,_11298
Prodam TOVORNO PRIKOLICO 180x100 za 4 SM Kranj. Tuga Vid marjg6, stanovanje 16_11299
Prodam odlično ohranjeno ZASTA VO 101. letnik 1983, prevoženih 14 000 km Remic, Zasavska 11/A, Kranj, tel 27 340___11300
L-JJ škofja loka LLIS v prihodnjem tednu:
na oddelku posebnih prodaj lahko kupujete nekatera živila:
grah s svinjskim mesom, 400 g, 86,37 din
jabolčni sok 1/1, 99,60 din napolitanke SET 60, v 4 okusih, 33,60 din
rdeča pesa 1/1, 93,50 din mešani sirup 1/1, 299 din sok marelica 1/1, 142 din in naslednje mesne izdelke: krakovska salama po 655,20 din za kg
tirolska salama po 596,70 din za
kg
pečeni hamburger po 404,82 din za kg
gorenjska zaseka po 292,50 din za kg
mortadela po 630,63 din za kg vakuumsko pakirana kraška panceta 1006,20 din za kg
Cene vseh živil so ugodne.
HIŠA DOBREGA NAKUPA
J)
Prodam 126-P, letnik 1979, prevoženih 50.000 km, cena 17 SM. Telefon 76-320_11301
Poceni prodam VVARTBURG, letnik 1974, registriran do aprila 1986. Ogled od 15. ure dalje. Doki Marjana, Gorice 17, Golnik_11302
Prodam nov MOPED tomos 14 M. Telefon 064/66-863_11303
Prodam AUSTIN 1300, nevozen, ce-na 2,5 SM. Telefon 69-760 11304
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 in MANTO, letnik 1972. Marjan Kržiš-nik, Sutna 3, Žabnica_11305
Za ZASTAVO 750 prodam motor in KOLESA za prikolico. Krnica 47, Zg. Gorje_11306
Prodam SAAB 99, registriran do junija 1986. Boris Debeljak, Cankarjeva 8, Tržič_11307
SIMCO 1100, letnik 1978, prevoženih 66.000 km, prodam. Grosova 38, Kokri-ca, tel. 25-145_ 11308
Prodam dobro ohranjen APN-4. Raj-ko Ninič, Kranj, C. 1. maja 69 11309
Prodam KOMBI 435 K, letnik 1978. Anica Rup, Grmičeva 7, Kranj, tel. 24 133 _11310
Prodam FIAT 126-P Telefon 21-764 v nedeljo__11311
Prodam FIAT 126-P, registriran, ka-ramboliran in FIAT 126-P, potreben obnove  Najraje oba skupaj. Rafael, Breg ob Savi 14, Mavčiče, tel. 40-125 _11312
GOLF diesel, letnik 1979, ugodno prodam. Ciril Vilfan, Dobro polje 5/B, Brezje_11313
Prodam R-18, letnik 1979. Mojca Globočnik, Zg. Otok 9, Radovljica _11314
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981. Telefon 24-132 popoldan_11315
Prodam FORD ESCORT, letnik 1972. Telefon 80 293_11316
Prodam FIČKA, letnik 1977. Telefon 24 605 _11317
Prodam R-10, SIMCO 1000, po delih. Ogled v soboto in nedeljo. Štrem-felj, Zabrežnik 8, Žiri 11318
Prodam levi in desni sprednji BLA TNIK in  KOLOTFK ter MASKO za
Z-101. Smledniška 51, Kranj 11319 Prodam FIAT 126-P, po delih, stroj — prevoženih 50.000 km, karoserija potrebna popravila. Ivan Korošec, Ko privnik 61, Bohinjska Bistrica     11320 Prodam GOKART 100 cem, z rezerv nim motorjem. Telefon 50 852    11435 Prodam VW hrošč, letnik '64, regi striran do avgusta '86. Telefon 21 -215.
Prodam ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1978 Roblek, Breg ob Bistrici 1 • _11365
Ugodno prodam ZASTAVO 750. Te lefon 24 706_11366
DELE za pony express PUCH ter za dvo in tri brzinca, prodam. Gasilska 11, Šenčur _11367
Prodam FIAT 127. Podnart, Ljubno 51 11368
slan.oprema
Prodam nov, rjav ŠTEDILNIK kup persbuseh Logar, Kidričeva 30, tel 23 220_ _11205
Prodam OTROŠKO POSTEUICO z jogijem Telefon 21 604 od 20 ure da |je 11206
Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektri ka) in litoželezno PEČ za centralno. Te lefon 24-259 _11207
Poceni prodam star HLADILNIK. Rus, Ješetova 28/C, Kranj_11208
Zamenjam 380 litrsko ZAMRZO VALNO SKRINJO za 530 litrsko, razliko doplačam po dogovoru informaci je po tel 28 792_11209
STROJ ZA POMIVANJE POSODE castor, v defektnem stanju, ugodno prodam Pogačnik, Ljubljanska 13, Kranj__11210
Prodam novo Teč" za centraJno fer rotherm, 35.000 kcal in 50 litrski elek Irični BOJLER, nov Naslov v oglas nem oddelku. 11211
Prodam rabljen ŠTEDILNIK (plin. elektrika). Oblak, Bertoncljeva 49, Kranj; tel 22 698 _11212
Prodam novo PEČ" za etažno central no ogrevanje 17 K Ana Kristan, C tal cev 37, Kranj_11213
GOSTILNA SEJEM
Kranj — na Gorenjskem sejmu, tel.: 21-890
Odprto vsak dan.
Vsak*četrtek in petek vas posebei vabimo na sveže školjke. Tople malice, poslovna kosila, hišne specialitete, organiziramo vam sprejeme in zabave za zaključene skupine.
NISMO POPOLNI—AMPAK SE TRUDIMO
Prodam SPALNICO in OTROŠKO POSTELJO. Brajič, Zlato polje 2/A, Kranj__11214
Prodam majhno, dobro ohranjeno KUHINJO. Regovc, Trstenik 39/B, Gol-nik _11215
Prodam KUHINJSKO OPRAVO. Ga-šperlin, Bašelj 22, Preddvor 11216
Poceni prodam nizek KUHINJSKI ELEMENT. Marija Junko, Tončka Dež-mana 4, Planina, Kranj_11217
Poceni prodam 5 kW termoakumu-lacijsko PEČ. Naslov v oglasnem od-delku. _11218
Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. Hrastje 50, Kranj_11219
Prodam KUHINJSKO MIZO in tri STOLE, za 4.000 din. Telefon 26-973 _11220
Ugodno prodam opremljeno OTROŠKO POSTELJICO. Mrak, Veljka Vla-hoviča 6/7, Kranj_11221
Ugodno prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 28-670 11222
Prodam malo rabljen PRALNI STROJ obodin. Ogled popoldan. Jože Mužan, Ribno 4, Bled_11223
KAMIN, rjave barve, rabljen eno sezono, komplet s samotno oblogo, prodam za 30.000 din. Vesna Žvegelj, Že-Ieška5, Bled _11224
Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Mi-* ran Nabernik, Kokrški log 13, Kranj __11225
Prodam NOVO 380-litrsko zamrzo valno skrinjo LTH. Arhar, Šolska ul. 7, Škofja Loka__11425
Prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Ogled po 15. uri. Rajko Mrak, Frankovo naselje 177, Škofja Loka__ 11426
Dobro ohranjeno POHIŠTVO barba-ra za dnevno sobo, prodam skupaj ali po delih. Telefon 34-420_11427
Prodam SPALNICO in PRALNI STROJ. Ratomir Stojkovič, Koroška 23, Kranj_11428
Ugodno prodam SPALNICO in dva KAVČA. Tekstilna ul. 12, Kranj    11429
Ugodno prodam novo trajnožarečo PEČ ferrotherm, 35.000 kcal. Močnik, Britof 162, Kranj_11430
Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, rabljen eno zimo, za 25 OOO din. Marija Pave, Zg. Jezersko 7_11431
Ugodno prodam belo DNEVNO OMARO (3,60 m) z mizico za 6 SM. Brezar, Britof 112, Kranj 11432
Dve in pol leti staro LTH ZAMRZO -VALNO SKRINJO, 530-litrsko, prodam. Jože Praprotnik, Medveška 12, Medvode, tel. 061/612-183 11433
Prodam BIDE školjko karamel za 5.000 din. Telefon 79-657 11434
ilanovanja
Mlad par brez otrok išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali ožji okolici, za dobo dveh let Možnost predplačila za eno leto. Telefon 25-120__10953
Tričlanska družina išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Nudim pomoč starejšim osebam ali na kmetiji. Šifra: Nujno_11321
Zamenjam enosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem za večje na območju Škofje Loke ali Kranja Stanovanje se menja v soglasju s Stanovanjsko skupnostjo Kranj. Hadžič, Podlubnik 162, Škofja Loka 11322
Zamenjam GARSONJERO za večje STANOVANJE Naslov v oglasnem oddelku._ 11323
Manjše STANOVANJE na relaciji Kranj —Radovljica —Bled iščeta zakon ca. Ponudbe po tel. 061/345 094 po 18 uri_ 11324
Dvoinpolsobno ali trisobno STANO VANJE kupim na območju Tržiča. Ani Anko, Čadovlje 7/A, Tržič_11325
Študentki oddam opremljeno SO BO s centralno kurjavo. Plačilo po do govoru, s 1. 10. 1985. Naslov v oglas nem oddelku._ 11326
Za eno leto oddam enosobno STA NOVANJE na Planini, s predplačilom šifra: Pogodba__11327
Na Bledu vzamem v najem manjše STANOVANJE Telefon 77 755 popol dan___11328
Zamenjam STANOVANJE v Kranju. 80 m' za novejšo dvostanovanjsko HI SO v okolici Kranja, z doplačilom Te-lefon 38 488_(_11329
Oddam podnajemniško SOBO s centralnim ogrevanjem trem moškim ali zakoncema, vsel|ivo takoj Bled, C v Megre 6, tel. 78 329_11330
Konfortno STANOVANJE, dvo- ali trisobno, po možnosti s telefonom in garažo, na relaciji Bled- Kranj in oko lici, takoj najamem za dobo 5 let Mož nost predplačila Šifra: Mesečno 30 000 din ali po dogovoru 11364
■rano prodam
Ugodno prodam KAVČ trosed in čr no-beli TELEVIZOR gorenje Marković, Veljka Vlahovića 7, Kranj_10455
Prodam GOBELIN »Pastorale«. Ma rija Jaklin, Kranj, Jaka Platiše 5 11155 JAJCA lahko spet dobite vsak dan. Oman, Zminec 12, Škofja Loka_ 11154
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG in HOJCO Štrakl, Begunjska 2, Kranj___1116E
Prodam ZAJCE in nove nerablf-SMUAČRSKE ČEVUE št. 46. P'Pa"?S
37, Šenčur pri Kranju____1H-—
LEPE SADIKE CIPRES (v kontejn*' jih), prodam. Kancilija, Kranj, C*5 Kokrškega odreda 12/A (vhod na *«> rišče tudi s ceste Mladinskih br'9*j J57
Prodam GAJBICE, cena 550 din«1* Britof 93__.lil*
HRUŠKE in JABOLKA, prodajaj vsak dan na C. Lmaja 4, Kranj,Jt 21-582_ + _JJ3,
Prodam PREVIJALNO MIZO stavkom na banjo. Drča, Partizanska ■ Kranj, tel. 22-763_
Prodam 18 m B0MBAŽNEG"A~B|£ GA, naravno svetle barve za tapic" nje, še po stari ceni. Telefon 24-23°^
Prodam bukova DRVA. Britof $ Kranj_ ltlfl
Poceni prodam dva KAVČA. VZMETNICI 85x190 m in SEDEŽ moped (dvosed). Telefon 25-966JJJ.
Zelo ugodno prodam KOLESI Pr0!Jj sional in senior. Zupanec, Retljeva Kranj, Čirče___V>
Prodam KNJIGE in HALJE za letnik srednje zdravstvene šole. Tel«; 25-490____P
Prodam električne ŠKARJE za ženje ovc in MOTOR tomos, 4 prt*Ja ve. Krmavner, Križe 84___lii-'
Prodam OTROŠKO POSTELJIC0, jogijem, za 8.000 din, ŠOTOR za 4 0°, oseb, za 15.000 din in nov otroški I08' za 3.000 din. Sinko, Gorenja vas 24J ^
Prodam 5 kg CINOL ŽICE za spaifj nje. Telefon 064/80-517 'ige
Prodam nove GAJBICE za jaj>j>^ ali krompir. Tupaliče 59, tel. 45-46** Preddvor___VJ>
Prodam globok nemški OTRU .j VOZIČEK. Telefon 60-945 od 12. do ^ ure____U-<
120-basno HARMONIKO PT0<j9Z Jure Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja^
MIZO za namizni tenis KO VVeltmeister, 48-basno, »■ - <^ matski VARNOSTNI PAS prodan^ 'i lefon 064/61^868__Ji>:
Prodam »ŠTIME« za diatoničnoJJ moniko AS. FIS. HA. Ogled popo|0° Jože Zaplotnik, Zg. Veterno 1, Krize^g
Prodam suha bukova DRVA, 1 stavo na dom. Telefon 24-642 P° ^
uri____
Švedsko ročno KOSILNICO*8'1' j„ ski OTROŠKI VOZIČEK 9°^f0|i crosscountry KOLO prodam >e!.iji
24 341__Ji^
Prodam volnene ROKAVICE i" Tj GAVICE. Hrastje 191, Kranj ^Jjj Prodam drobni KROMPIR Sp• ^
rs*
9, Radovljica_____
Prodam PRAŠIČE, težke~~po IZRUVAČ za krompir lanc in trakto . ZGRABLJALNIK za seno. Stare,
nec 6, Preddvor______^
Ugodno prodam črno beli TEL ZOR, ŠTEDILNIK gorenje in KAV/0. ( nez Aljančič, Podbrezje 80, tel.l0'^
Prodam dva OSLIČKA, hra!tove$ SKE, 3 cm. 150 LETEV, 4x5, 15 y ROVCEV, 10 m dolgih Cerklje 28 • Jj 42 362_ _JJŽB
Prodam dolgo POROČNO OBL^ št. 42, svetlo modre barve *\m 61991 ___J^,
Prodam ŠTEDILNIK gorenje, V BALKONSKA VRATA z roleto in V bok OTROŠKI VOZIČEK Te'JJj 83 756_____JX
Prodam drobni KROMPIR za kJJJj Janez Stroj, Dvorska vas 30, Beg^ljjf
SERVIS CANDY -PRALNI STROJI
RAJKO KNIFIC, T. Dežmana 4, Kranj
sporoča novo telefons*0
številko: 38-540.
Se priporočamo!
Otroško POSTELJICO z
iogii<"V jdaff,.
otroško KOLO (3-6 let), proi""'^ ler, Župančičeva 8, Kranj, tel 23-»'^
10% ceneje prodam LETAki* KARTO    Ljubljana-Dubrovnik"^
bljaa. Telefon 42 420___
Prodam belo SPALNICO "ie?% 9 SM in RADIO HFR 48 za 4 SM'.,jJJ lubnik 260, škofja Loka      , —-Ipft Ugodno prodam OSTREŠJE, °d a 12 m, 3000 kosov STREŠNE u <•()"
a gnojevko CV vakum, JJ^l/f£F'
kikinda, model 272, 2200-lrtrski hp TRA*>
SKO PRIKOLICO, 4 t, traktorski g / DROG in KUHINJSKE ELEMEN^j ponski jesen«, vse novo  Na ^«
ofllamem oddelku.____'^fr
801 BOJLER poceni proda"1 fon 47 063
liqubl|€no
PETEK. 6. SEPTEMBRA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
15. STRAN (g<Q)IMlSS^lSSGLAS
Prodam PUJSKE, težke okrog 20 kg. ^an.Zminec 12, Škofja Loka   11157
Ugodno prodam OVCE solčavsko-fomanovske pasme. Humar, M. Vrhov-Jli^ove 4, Ljubljana_ 10809
.Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-"'ce in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Nakjo__11162
Prodam PAPAGAJA »Rozelo« za *5M. Mohorič, Rudno 39, Železniki _____11181
Prodam en teden staro TELIČKO si-^ntalko. Srednja vas 10, Golnik
____ 11182
Vodarn 10 dni staro TELIČKO si-
niSTjtalko. Pivka 3, Naklo_11183
. Prodam KRAVO simentalko, po tret-grjteletu. Telefon 70-054 11184 u Prodam 7 tednov starega TELETA. USbačevo 30, Kranj_ 11185
.Prodam eno leto stare KOKOSI nes-in KOKOŠI za zakol. Ažman, Su-S!ij>ri Predosljah, Kranj 11186
Prodam 250 kg težkega BIKCA si-^«ntalca. Špicarjeva 8, Radovljica lPredtrgj___11187
Prodam BIKE za nadaljnjo rejo ali za iSlSLZg. Brnik 28, Cerklje        11188
Prodam mlade PSE pudle, črne, SlSlrodovnika. Telefon 45-039   11189
Prodam 3 mesece staro TELIČKO si-^entalko. Sp. Upnica 36, Kamna gori-
Sl___11190
črne, z rodovnikom, pro-?ai*- Dobnikar, Podbrezje 109, tel. I2^53___ 11191
.Prodam KRAVO s teletom. Podhom
^jg^Gorje _11192
. Prodam 3 mesece starega TELIČKA. Sggj^Sora9, Medvode_11193
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, r^re 6 tednov, prodam. Stane Karlin,
^ai, Škofja Loka_11391
Prodam KRAVO simentalko po tele-
Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO. Posavec, tel. 70-280 _11372
Kupim termcvakumulacijske PEČI, 2 in 4 kW. Telefon 43-074 med 18. in 20. uro _11439
OSTALO
lokali
^Mgjnje 5, Radovljica_11392
Prodam manjše in večje prašiče, »Mene proti kugi. Stanonik, Log 9,
StofjajLoka _11393
Prodam več ZAJKEU za pleme ali 18 zakol. Arnež, Možjanca 1, Preddvor
||___11394
Prodam kravo simentalko po dru-J8^ teletu. Jože Mrak, Kranj, Jezer-
Silcesta 98_11395
Prodam dve telici po izbiri. Breg
pokril 9, Preddvor_11396
d ^odam breji telici in bikca za na-£lnJo rejo. Moše 20, Smlednik, tel.
gJ/427-071 _ 11397
^NEMŠKE ovčarje z rodovnikom, ^"'Cnih staršev, stare dva meseca, T^am Janez Golmajer, Križe 157, <S£._____11398
d Kalifornijske deževnike pro-
:<ir^Drmota, tel. 061/320-995 11399 Prodam 10 mesecev stare KOKOSI BSr»ce. Marija Pogačr, Sp. Gorje 43
__11400
Pfodam kravo. Strahinj 18, Naklo _11401
,£rodam od 45 do 180 kg težke pra-
Posa
vec   123, Podnart,
no
HA 3
i
t«
I
i
i"
%
Keprofotografa -
fOTOGRAFA - obliko valca
Uola za oblikovanje) ta-*°i zaposlim. Razgovbr ^sak delavnik od 6. do 8 ure. KOŠIR. Zg. Bitji« 277. Žabnica (pri pumami), tel. 24-148.
. ŠIVILJSKA DELA Naslov v oglasnem oddelku.
ii»Plt B kategorije. Vili Klanšek, Brez
Iščemo POSLOVNE PROSTORE s telefonom v Kranju. Ponudbe pod: Takoj_111^8
Za par ur dnevno potrebujem PROSTOR s trifaznim tokom, tekočo vodo in odtokom. Oddaljeno do 5 km iz Kra-Ponudbe    zvečer    po tel.
nja
061/553-160
11344
PROSTOR za skladišče ali delavnico oddam v najem. Telefon 45-565 11345
PHIMPITVE
GOSTIŠČE DRAGA Begunje priredi 7. 9. ob 16. uri VRTNO VESELICO. Igra ansambel TINCA. VABLJENI! 11152
Ansambel RŽ vas bo zabaval na GASILSKI VESELICI v Preddvoru v NEDELJO ob 16. uri. Za prijeten konec tedna se lahko razvedrite v SOBOTO na prireditvi v PREDDVORU z ansamblom STUDIO. Pričetek ob 19. uri. VA-BIJO GASILCI_11359
MLADINSKI PLESI v Kranju v Delavskem domu s pričetkom 6. septembra 1985 ob 20. uri in bodo vsak PETEK in SOBOTO__11360
Obrtnik odkupi pravico za TELEFON v Britofu. Kuzma, Britof 221/D 10639
Za gradnjo večjega objekta iščem ZIDARSKO SKUPINO. Zupan, Jezerska c. 93/C, Kranj, tel. 21-607 11363
Študentke, upokojenke, začasno nezaposlene, pozor! Iščem VARSTVO za 18 mesečno deklico za čas od septembra 1985 do junija 1986, od 7. do 14. ure, na našem domu. Ponudbe pod šifro: Dobro plačilo ali na naslov: Megu-šar, Podlubnik 154, Škofja Loka 10991
Bratu in stricu Francu FERJANU z Luž 16 iskreno čestitajo za 60. rojstni dan bratje z družinami in sestra. 11362
Pri zahvali za pokojnim Antonom NOGRAŠKOM je bilo pomotoma izpuščeno besedilo: »ZAHVALJUJEMO SE KOLEKTIVU OLJARICE IZ BRITOFA PRI KRANJU.« .
Za napako se opravičujemo!
tel. 9829
(»uposlim DELAVCA pri predelavi ICN|H MAS, po možnosti ko-deliL str°ke. Telefon 61 -211 od pone "-jjSjdajje _11346
HrJ^irnem kakršnokoli popoldansko WORARNO DELO, lahko tudi ve >S^Ponudbe pod: Resna 11347
vKr*Str' °' se ra<*' zaposlili pri ŠIVIUI tujrjju ali okolici Naslov v oglasnem
>J?!!<u.____11348
l ^finski delavnici zaposlim fanta L služenim vojaškim rokom. Ponud '^^jrez kvalifikacij 11349
1on?r?.inf1em
ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, takoj zaposli čistilko za dela in opravila v športni dvorani
na Planini.
TRŽNI PREGLED
JESENICE - Solata od 150 do 200 din, špinača 120 din, korenček 150 din, česen 220 din, čebula 100 din, fižol 240 din, pesa 120 din, kumare 100 din, paradižnik 120 din, paprika 95 din, slive 140 din, jabolka 120 din, hruške 140 din, grozdje od 160 do 230 din, limone 402 din, ajdova moka 225 din, koruzna moka 75 din, surovo maslo 878 din, smetana 357 din, skuta 266 din, sladko zelje 140 din, orehi 254 din, klobase 631 din, jajčka od 18 do 24 din, krompir 60 din.
OBVEIIltA
ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši in ADAPTACIJE vam nudi obrtnik. Te-lefon 60-584_8284
ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9130
Popravilo vseh vrst ŠIVALNIH STROJEV - FINOMEHANIK Franc Ropret, Vasca 13, Cerklje. Obveščam vse stranke, da imam spremenjeno telefonsko številko. Kličite me na 064/42-805. SE PRIPOROČAM! 10981
MREŽE za sortiranje krompirja (pajklne) IZDELUJEM. Frlic, Zevnikova 5/A, Orehek, tel. 27-937_11353
KUHINJE, POHIŠTVO, vse vrste LESNIH OBLOG montiramo. Telefon 47-645_11354
STROJEPISJE poučujem — dopoldan, popoldan — začetnike ali za izpo-polnitev znanja. Telefon 22-973  11355
PREVOZI in SELITVE s kamionom. Telefon 26-124 11356
Ugodno POLAGAM tegolo ter hi-droizolacije na ravnih strehah, terasah in kleteh. Telefon 42-365_11357
V SPOMIN
dragi mami
FRANČIŠKI JANC
roj.TOMC iz Begunj
9. septembra 1985 mineva leto žalosti,odkar se je pretrgala nit
tvojega življenja. Kruta je resnica, da se ne boš več vrnila, toda misel nate bo vedno živela.
TVOJI HČERKI: Rafka in Vera z družino
Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka
PAVLA JANKOVIČ
Ohranili jo bomo v trajnem spominu!
SINDIKALNA ORGANIZACIJA GZC GORENJSKA LEKARNA KRANJ
LOVSKA DRUŽINA Šenčur vabi vse člane družine, prijatelje lova in znance na LOVSKI PIKNIK, združen z nagradnim streljanjem in srečelovom, v SOBOTO, 7. septembra 1985. z začetkom ob 16. uri pri LOVSKI KOČI v HRASTJU
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš sodelavec
MILAN ŽGALIN
Od njega se bomo poslovili v petek, 6. septembra 1985, ob 16. uri na pokopališču v Predosljah.
DELOVNA ORGANIZACIJA ISKRA -ELEKTRIČNO ORODJE KRANJ
11350
Or4np!eimem ŠOFERJA za razvoz V?de ir> VZDRŽEVALCA avtoma '1i>^- ntovam končano srednjo šolo
11351
dobi mlad fant, prost voja Pri izdelovanju MESNIH IZDEL •lito. °goj: pogovorno znanje sloven M|jj?° jezika OD po dogovoru. Jože ^<H$Aesce, Železniška 1 11352 ^Ep.^Bm   samostojnega AVTO
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre mame, babice in prababice
MARIJE CVIRN
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom ter znancem za pomoč in tolažilne besede. Posebna zahvala dr. Bavdku in sestram v njegovi ordinaciji. Zahvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep poslovilni obred in govorniku za poslovilne besede. Hvala sodelavcem v KOGP Kranj in
Iskri Kibernetika.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: hčerka Mira, sin Jože z družinama
Naklo, 31. avgusta 1985
^Pa           samosiojnega «viu % 7r^JA ali pomožnega DELAVCA 5$lk. "00 din Naslov v oglasnem od ___11436
^S^šTorjo«
S* 0 »ne bale. Zg Bitnje 105. Žabni
za obijanje stro ^abni-11239
diatonično
HARMONIKO z
t\]karico). "a tri tone. Ponudbe ; sJUi   Cer,e pošljite na naslov: Jan Ijjf^^Sovodenj 46_11240
Vj, NSU 250 ali 175<,ahko Pokvar v  UD,rn. Ponudbe po tel 80 644
_11241
\>v--K0BIL0 Ponudbe s ceno na
: Wiran Grošelj, Šelo 16, Žiri
11242
V J V     rabljen električni
I 5
dobro ohranjen PLETILNI
«5
stabilni v" Kranj,
(Svviss).
Telefon 11370
7Qnmaflic (.^^i^očer
KOMBINIRKO, starejši tip, x^ft!avo '»sa Telefon 61 103 od ^^je 11371
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta
JOŽETA ZUPANCA
iz Vogelj 22
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, botrom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, darove in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mihaelu Sajevcu za dolgoletno zdravljenje, častiti duhovščini za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šenčurja, upokojencem in RK Voglje. Zahvaljujemo se sodelavcem DO Zastava avto Kranj, Iskra TOZD Merilne naprave in sodelavkama trgovine Trboje.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA!
ŽALUJOČI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega očeta
JOŽETA BENEDIČIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala tovarni Iskra Mehanizmi Lipnica in tov. Kleču za poslovilne besede, članom kolektiva UKO Kropa in Plamen Kropa. Iskrena hvala LD Kropa, pevcem, govornikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebna zahvala tudi dr. Potočnikovi in zdravstvenemu osebju Radovljice in Jesenic za lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen pogreb. Zato vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Lipnica, 3. septembra 1985
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža, brata in strica
LOVRENCA MARKUNA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, botrom, organizaciji ZB, tov. Francetu Rozmanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, posebno pa dobrim sosedom, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi pomagali. Prisrčna hvala g. župniku iz Vogelj in g. kaplanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred. Zahvaljujem se vsem za podarjene vence in cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob.
ŽALUJOČA ŽENA ANGELA
Voglje, 27. avgusta 1985
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata, bratranca, nečaka, zeta in svaka
MILANA METELKA
iz Kranja, Vrečkova 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, stanovalcem Vrečkove ul. 5, posebno sosedu Kajtazoviču, kolektivu Iskre Telematika TOZD MKD, WO Najdihojca, mojstru Rihtaršiču za vsestransko pomoč, podarjeno cvetje in vence, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za petje žalostink. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: žena Silva, hčerka Sandra, mama, ata, sestra Vida in ostalo sorodstvo Kranj, Škocjan, Ljubljana, Hrastnik, 31. avgusta 1985
♦ ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
KATARINE NOČ
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, ki ste jo nudili nam in bolni mami. Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku dr. Černetu ter bolniškemu oddelku dr. Vi-
dalija v jeseniški bolnišnici. Hvala vsem, ki ste ob izgubi naše mame sočustvovali z nami in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Radovljica, Jesenice, Bohinjska Bela, Bled, Mojstrana, 16. avgusta 1985
ZAHVALA
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi drage mame
PAVLE KEMPERLE
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno pa Šolarjevim, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala velja tudi osebju internega oddelka Bolnišnice na Golniku, govorniku, pevcem za petje žalostink in duhovniku za lep pogrebni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti.
V IMENU VSEH NJENIH SIN CIRIL
Slovesnost na Krvavcu
Jezerca pod Krvavcem — Krajevne skupnosti okoli Cerkelj, njihove družbenopolitične organizacije in občinska skupščina v Kranju vabijo v nedeljo, 8. septembra, ob 11. uri, na 12. srečanje borcev, aktivistov in planincev pri spomeniku II. grupe odredov na Jezercih. Srečanja se bodo udeležili tudi številni prebivalci vasi pod Krvavcem, cerkljansko avtomoto društvo pa bo ob tej priložnosti pripravilo avto rally »Jezerca 85«.
Kulturni program pripravljajo učenci osnovne šole Davorina Jenka in moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj. Slavnostni govornik na srečanju borcev in aktivistov bo Vili Tćimat, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Po slovesnosti bo na Jezercih še tovariško srečanje.
Na Jezerca je moč priti s kabin-sko žičnico na Krvavec (cena karte bo to nedeljo 20 odstotkov nižja kot običajno), od koder je še pol ure hoda, ali pa peš po gorski cesti iz Cerkelj mimo Grada, Stiske vasi in Ambroža. Po tej 16 kilometrov dolgi makadamski cesti se pride tudi z avtom.
J. Kuhar
Dom učencev v Škof ji Loki
Dom je poln do zadnjega kotička
Z avtom v gasilski dom
Srednje Bitnje — V sredo, 4. septembra, se je na regionalni cesti med Kranjem in Škof j o Loko zgodila nesreča, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobila, 34-letni Milan Žgalin iz Britofa. Žgalin je v Srednjih Bitnjah prehiteval traktorista Janeza Žontarja, po prehitevanju ga je zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati. Avto je bočno zadel v vogal gasilskega doma. Trčenje ie bilo tako silovito, da je voznik Žgalin na kraju nesreče umrl, njegovo huje ranjeno sopotnico, 26-letno Diano Zor-zut iz Kranja, pa so odpeljali v Klinični center.
D. Ž.
Valjar povozil otroka
Mojstrana — Na delovišču v Mojstrani, kjer Cestno podjetje iz Kranja ureja vaško cesto, je v torek, 3. septembra, izgubil življenje 4-letni Boštjan Otovič, doma iz Mojstrane. Voznik valjarja Milovan Stupar, ki je utrjeval cestišče na Cesti v Rado-vno, je med vožnjo naprej in vzvratno zadel in povozil otroka, ne da bi ga sploh opazil. Otrok je bil v trenutku mrtev. Komisija Uprave za notranje zadeve še vedno ugotavlja odgovornost upravi j alca delovnega stroja in podjetja v zvezi z zavarovanjem delovišča.
Dom učencev v Škofji Loki, ki ima na voljo 240 postelj, je letos docela poln. Prvi teden šole je v njem 251 učencev. Cena za mesec dni bivanja letos znaša 14.800 dinarjev.
Škofja Loka — Učenci iz oddaljenejših krajev Slovenije, zlasti z Dolenjske, Savinjske doline, Cerknega in Idrije, ki se šolajo v treh šolah Šolskega centra Borisa Ziherla, so se ta teden naselili v dijaškem domu. 251 učencev, med njimi je
I   stotnija novincev, je do zadnjega
J kotička napolnijp dijaški dom, ki sicer premore Ž40 ležišč, tako da so si morali dodatne postelje izposoditi pri občinskih rezervah in jih začasno naseliti v učilnicah. K tako znižanemu standardu letošnji prebivalci doma, tudi oni na zasilnih ležiščih, niso imeli pripomb, celo prosili so, naj še naprej ostane tako. V domu pričakujejo, da se bodo razmere v mesecu ali dveh zaradi osipa normalizirale.
Manj zadovoljni so bili učenci, ko so jim drugi dan v Škofji Loki povedali, kakšna bo letos cena bivanja.
»Lani so učenci plačali 11.730 dinarjev domske oskrbnine, letos jo bodo 14.800,« pravi v. d. ravnatelja Marija Štrekelj. »Stroški poslovanja dijaških domov so namreč tolikšni, da bi morala ekonomska cena znašati celo 17 tisočakov. Dom je drag, zlasti še, če ima manjšo zmogljivost. Da bi zaslužili za preživetje, se poleti ukvarjamo s turizmom (letos je bil dom le pet počitniških dni prazen), zaslužek pa se preliva v osebne dohodke in deloma v oskrbnino. Radi bi videli, da bi tudi izobraževalna skupnost, ki nosi delež vzgoje v domovih, prispevala delež za kritje materialnih stroškov, da ne bi bilo toliko
»Pri Slovenijalesu dobim neka] čez 8 tisočakov kadrovske štipendije. Tudi lani, ko smo za bivanje v domu plačevali nekaj več kot stari milijon, mi ni zadoščala niti za p°" kritje teh stroškov. Letos je oskrbnina še višja, tako da bodo morali starši dati še več. Na to se bo najtežje navaditi. Drugo me ne skrbi, saj sem po dveh letih bivanja v domu že povsem navajen tega režima, tudi v 3 kilometre oddaljeno šolo na Trati mi ni težko hoditi. V domu ni nikdar dolgčas, saj imanio prosti čas zapolnjen s športom, 1° me najbolj zanima.«
na učenčevih plečih. Draga oskrbnina v domovih odvrača učence iz gmotno šibkejših družin in tako tu prebiva vse več učencev iz bolje situiranih družin, čeprav je dijaški dom namenjen prvim.«
Cena, 14.800 dinarjev velja za ves mesec bivanja v domu. Ker za konec tedna učenci odhajajo domov, jim za tiste dni odštejejo stroške prehrane. Isto velja za čas, ki ga prebivalci domov preživijo na delovni praksi v domačem kraju. Kljub vsemu morajo za čas odsotnosti plačati vse režijske stroške.
V dijaškem domu v Škofji Loki je že živahno kot v panju, vendar se pravo internatsko življenje še ni začelo. Te dni bodo osnovali vzgojne skupine, nato pa bo dom zadihal kot minulo šolsko leto.
Bogdan Cehnar, učenec 3. letnika Sredje lesarske šole, doma iz okolice Celja
»Štipendira me oče, zasebnik v tapetniški stroki. Daje mi 7 tisočakov mesečno, kar je letos ravno polovica domske stanarine. Tako mi morajo starši primakniti za stroške bivanja, za vožnjo in podobno. V kino in na zabave ne hodim, tako da s tem nimam veliko stroškov. V prostem času najraje berem. Prvi teden šole še ni veliko učenja, kasneje pa včasih pri knjigah prebijeni tudi po šest ur na dan. Največ časa mi vzame tehnično risanje. Letos je v domu precejšnja prostorska stiska, isto pa velja tudi za šolo, zato imamo trenutno pouk v dveh izmenah.«
Marko Korelc, 3. letnik Srednje lesarske šole, doma iz Idrije
CB
Mojca Leskovec, 2. letnik koV»"
narske šole, doma iz Idrije
»V domu sem novinka. Prvi ^ tnik srednje šole (strojna sntlfrJ sem opravila doma v Idriji, zdaj me čakajo tri leta šolanja v Skofl1 Loki. Ker starši šolajo še sestro i^ ker sem bila prvo leto brez štipe^'j dije, jih je skrbelo, ali bodo zm°^l stroške mojega bivanja v dijaške^ domu. Zdaj so mi v Iskri odobruM štipendijo. Mislim, da bom za začetek dobila okoli 6 tisoč dinarjev' Čeprav ni veliko v primerjavi s sta^ narino v domu, bo starše le neko*1' ko razbremenila. V domu najbf* J ne bom imela domotožja, saj je ^ veliko Idrijcev, v sobi pa sem sku paj z lanskima sošolkama. P1"^ dni je še malo dolgočasno, ker/M učenja, kasneje pa najbrž ne D j ostajalo veliko časa.« ^ ^ žlen'r J
Do sedaj brez posledic
Pretekli teden je iz Termike izteklo 3000 kilogramov smole — Suša je preprečila katastrofo, saj se nevarna snov ni izlila v Soro, niti ni zašla v podtalnico
I
Škofja Loka — Izlitje fenolformal-dehidne smole (borofen B 1600) iz tovarne Termika na Trati pri Škofji Loki v Traški graben se je končalo razmeroma srečno. Traški graben je bil namreč zaradi suše brez vode, hkrati pa je treba povedati, da so se v Termiki hitro in učinkovito lotili odstranjevanja nevarne snovi in čiščenja struge.
3000 kilogramov smole, ki jo upra-bljajo pri izdelavi kamene volne, se je v Traški graben izlilo pretekli pe-
Petintridesetič v Bohinju
Včeraj sta zaključila tritedenski dopust v Bohinju zahodnonemška gosta, zakonca Lidija in Wolfgang Tamele iz Bremna. Dogodek ne bi bil omembe vreden, če ne bi bila v Bohinju že petintridesetič. Povedala sta, da je Bohinj takorekoč njun drugi dom. Leta 1967 sta prišla prvič v Jugoslavijo, na dopust na Jadran. Vendar je bilo tedaj morje zelo mrzlo, zato sta iskala drug kraj. Prišla sta na Bled, tu pa so jima svetovali letovanje v Bohinju. Od tedaj prihajata sem dvakrat letno in pravita, da je Bohinj zanju najlepši kraj.
Gospod Wolfgang Tamele je tudi navdušen planinec. Povzpel se je že na številne vrhove, trikrat pa je bil tudi na Triglavu. Zelo mu ugaja Triglavski narodni park, ki ga navdušuje s svojo lepoto in dostopnostjo.
Lidija Tamele pa je dejala, da ji zelo ugaja, ker pri nas lahko hitro dobi zdravstveno pomoč ali samo nasvet, če ju potrebuje. V drugih državah, pravi, veliko preveč gledajo skozi denar.
Oba sta pohvalila tudi bivanje in odlično postrežbo pri Stanki Skale v Stari Fužini, pri kateri stanujeta. Dejala sta, da bosta čez tri leta, ko bosta upokojena, prišla na dopust v Bohinj kar za tri mesece. ^
tek, 30. avgusta. Do izlitja je prišlo zaradi napake delavca, ki je pozabil zapreti ventile na cisterni. Smola se je skupaj s tehnološko hladilno vodo razlila po kanalizaciji do lovilnika v Traškem grabnu in še kakih 300 metrov naprej po suhi strugi.
Takoj, ko so opazili, kaj se je zgodilo, so v Termiki začeli smolo nevtralizirati s peroksidom, nato pa v posebno deponijo v tovarni izčrpavati nevarno snov, pomešano s tehnološko vodo. Strugo so še dodatno iz-prali z vodo in vso mešanico so do sobote opoldne zvozili oziroma izčrpali v tovarno. Tehnološko vodo pa so medtem preusmerili v škofjeloško čistilno napravo, da se nevarne snovi ne bi razširile v podtalnico.
Onesnaženje, ki ga je povzročilo izlitje smole, je v torek na izredni seji obravnaval tudi škofjeloški izvršni svet. Direktor Termike Silvo Čadež je povedal, da bodo v tovarni poostrili kontrolo nad uporabo nevarnih snovi in sicer tako, da bodo imeli trikratno varnostno kontrolo. Vso onesnaženo tekočino bodo porabili v proizvodnji, v pečeh pa bodo sežgali tudi onesnaženo blato iz Traškega grabna.
Izvršni svet je pohvalil hitro in učinkovito ukrepanje v Termiki, hkrati pa je sklenil, da morajo v občini pregledati, kako v tovarnah ravnajo z nevarnimi snovmi.
Včeraj pa so v Termiki, kjer bodo še do konca prihodnjega tedna jemali in pregledovali vzorce blata in vode v Traškem grabnu, povedali, da tudi po dežju, ki je padal s torka na sredo, niso našli nevarnih snovi. Pregledali so vodo in blato v Traškem grabnu ob lovilniku in pred izlitjem v Soro. Vsi testi so bili negativni. Hkrati pa je republiški vodnogospodarski inšpektor odločil, da lahko od včeraj dalje tehnološko vodo spet izlivajo v Traški graben.       ^ g
V soboto, 7. septembra, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
Od 7. do 18. ure — pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina I, PCPla-nina-center, PC Britof, SP Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure — Diskont Kranj, od 8. do 12. ure — Diskont Naklo, od 7. do 17. ure — PC Šenčur, od 7. do 19. ure — Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure — Klemenček Duplje.
ŠKOFJA LOKA
MARKET Novi svet
JESENICE
Špecerija Bled, supermarket Jesenice in Rožca, Bokalova 5/a> senice
TRŽIĆ
Mercator Bistrica, Živila, Jelka
Mercator, Pristava
V nedeljo, 8. septembra, bodo dez
ne naslednje prodajalne: Gorew
Cerklje od 8. do 11. ure, Delika1^
Kranj in Naklo v Naklem od 7- d°
ure
Levo nizozemski gost Jan Jansma — striček, ki že 20 let prihaja v Bohinj. V hotelu Jezero ima svoj stol z nalepko. Ob njem je tajnik turističnega društva Cene Resman, kije zakoncema Tamele ob 35. obisku Bohinja izročil spominsko darilo. Foto: M. A.
POPRAVEK
Zadnjič smo poročali o prometni nesreči, ki se je 31. avgusta zgodila na Jesenicah. Voznik osebnega avtomobila Stjepan Le-rota je povozil 9-letnega Aleksandra Alta, ki je nenadoma pritekel na cesto. Zapisali smo, da je Le-rota vozil prehitro, kar ne drži. Hitrosti le ni prilagodil razmeram na cesti.
V nedeljo dan slovenskih planincev
Letošnje srečanje na Rogli
Zreče — Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Zreče s*J organizatorja slovesnosti ob letošnjem dnevu planincev, ki bo v ne<i ljo, 8. septembra. Osrednje srečanje članov slovenskih planinskih dru štev bo tega dne na Rogli na Pohorju, kjer se bo začela proslava 0 11. uri.
Pozdravnemu govoru predsednik PD Zreče bo sledil slavnostni i0" vor, za proslavo pa pripravljajo tudi pester kulturni spored. V njem b° do sodelovali mešani pevski zbor Svobode iz Zreč, folklorna skupi^L domačih dijakov in godba na pihala. Po svečanosti, s katero b°... označili tudi 40-letnico osvoboditve naše domovine, bo več rekreat' nih in zabavnih prireditev. Debeli in suhi z zahoda in vzhoda se b°d pomerili v malem nogometu, društva pa bodo tekmovala v teku v vf čah, vlečenju vrvi in metanju kamna. Prireditve bo popestrilo teki*1 vanje gozdnih delavcev in ročno kovanje kovačev.
Za obisk Rogle, sporočajo organizatorji letošnjega dneva P1 ^ nincev, je veliko različnih možnosti. Mnogi so se odločili za prev°z vlakom do Celja ali Poljčan, od koder bodo vozili na Roglo posebni a^ tobusi. Iz Slovenskih Konjic je organiziran redni avtobusni prevoz. ^ prireditveni prostor pa bodo vozili tudi posebni avtobusi iz tega kr»J ■ Poljčan in Celja. Do Rogle se je moč pripeljati prek Zreč z osebni1!^ vozili, najbolj pa priporočajo peš hojo od Zreč, Vitanja ali Maribora Slovenj Gradca, kjer vodi del Slovenske planinske poti. ^
Planinsko društvo Zreče vabi planince od vsepovsod, da se z^ei0 na Rogli v čim večjem številu. Poskrbelo bo, da jim bo srečanje osta v prijetnem spominu.
(S)