Glas zaveznikov
Leto III - Št. 492
ormdici?jjski (dnevnik A. I. S.
Cena 5 Lir
TRST, ponedeljek 27. januarja 1947
UREDNIŠTVO:	Via S. Pelllor g * Telefon it. 9385« In 7308
OGLASI: Cena za mUimetervišine t r na ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), ob]?ve L. in, finančni in pravni oglas; L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L. Trst, ul. 3ilv Pellico SL 4, tel. 940 —
Cena nosamezna številke L. 5 (zaostale L. 10) Rokopisov ne vračamo.
Londonske priprave za konferenco v Moskvi
MLD01H NAMESTNIKOV
S PRIPRAVAMI ZA MIROVNE PRCORRE
PREKINITEV POGAJANJ
MED ANGLIJO IN EGIPTOM
Z AVSTRIffl IN APIHIH)
LONDON, 27. januarja — V Londonu namestniki zunanjih ministrov ze dva tedna delajo na pripravah za moskovsko konterenco. Diplomatski dopisnik BBC Je podal pregled njihovega dosedanjega dela: Pozvali so 18 zavezniških držav, naj predlože svoje stališče glede bodočnosti Nemčije v Avstr.je; v zadnjem tednu so se avstralski Predstavniki močno zavzemali, da bi glede mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo imele manjše države prav tako odločilen glas, kakor štiri velesile. Med prejšnjim tednom so jugoslovanski predstavniki predložili ozemeljske zahteve do Avstrije in zahtevali, naj Avstrija odstopi Jugoslaviji ozemlje s pribli/t.o 230.000 preb.valci. Do zdaj so namestniki zunanjih ministrov bolj napredovali glede avstrijskega kakor pa gi$de nemškega vprašanja.
Gkde avstrijske mirovne pogodbe so med prejšnjim tednom že obravnavali politični del pogodbenega osnutka, medtem ko so razpravljanja glebe nemškega vprašanja šel® v začetnih fazah. Ameriški predstavniki so predložili, da bi zavezniki sestavili mednarodni statut, ki b| toliko časa urejal nemške zadeve, dokler ne bi bila sestavljena nemška vlada, ki bi podpisala pogodbo.
PRVI ČLEN AVSTRIJSKE POGODBE
Potem ko so v soboto poslušali stališče Južne Afrike, so namestniki dosegli svoje prve konkretne rezultate po približno dveh tednih Cela s tem, da so se končno spor razumeli o prvem členu mirovne Pogodbe z Avstrijo.
Ta člen določa, da priznavajo zavezniške in pridružene sile, da se Vzpostavlja neodvisna in suverena avstrijska država. Niso pa še raz previjali ali točno sklenJi, kakšne oblasti bo dobila Avstrija po tej formuli.
Britanski delegat lord Hood Je Potrdil ponovno že pred tem razloženo stališče, da bi pogodba morala formalno Izključevati vsak vAnschluss* med Avstrijo in Nemčijo.
Tvidr- sovjetski delegat Gusev se izrazil povsem sporazumnega s tem, da je treba prepovedati »An-
šchluss». Poleg tega je dejal, da ne vidi potrebe po posebnih jamstvih avstrijsko neodvisnost, kakor *ta to zahtevala ameriški in fran-coski delegat. Po njegovem mnenju zadostujejo jamstva, ki jih vsebuje listina Združenih narodov.
JUŽNOAFRIŠKI PREDLOG GLEDE AVSTRIJE
Južna Afrika je v soboto predloga, naj namestniki sprejmejo na-8fIo, da ne sme priti do nobene ■spremembe glede avstrijskih meja, kakor so bile pred preključitvUo Avstrije k Nemčiji. Južnoafrl&i predstavnik Scallan je predložil brnenje svoje države glede osnutka pogodbe z Avstrijo in Je izjavil: »Vlada Južne Afrike, misli, da ni opravičena nikaka izpremeinba avstrijskih meja pred »Anschlusscm*.
»Vprašanje Južne Tirolske je b lo v veliki meri rešeno z italijansko-Avstrijskim sporazumom, katerega
JUŽNOAFRIŠKI PREDLOG ZA NEMČIJO
Južnoafriški predlog se glasi: »Južna Afrika je naklonjena ustanovitvi decentralizirane in zvezne Nemčije ter sledi pri tem kolikor je mogoče tradicionalnim in zgodovinskim črtam podrejenih dežel, toda izključuje Prusijo. Takšna de. centralizirana in zvezna Nemčija pa naj bi imela 'osrednjo nemško vlado, ki naj izraža nemško motnost v gospodarske in diplomatske svrhe ter za druge bistvene funkcije. Glavni namen bi bil ta, da preprečijo prerod močne vojaške si-ie, toda y gospodarskih in social* nih pogledih ne omejijo preko potrebe nemškega razvoja, da bi mogla to država končno zavzeti svoje mesto kot velik narod ter se s polnimi pravicami udeleževati evropske politike.*
Kar zadeva nemške meje, pravi južnoafriška izjava: «Vsak poizkus, da bi od Nemčije odcepili obširna področja, ki so pretežno nemška in da bi Jih priključili sosednim šibkejšim državam, bi naložil bodočnost; Evrope veliko, odgovornost.
«Zato južnoafriška vlada zavrača premestitev vzhodne nemške meje na reko Odro ali preko te reke. Je zelo dvomljivo, če h) taksna ure. 4itev odgovarjala boljšim interesom Poljske. Ta ured.tev bi lahko prejudicirala njenemu bodočemu razvoju. Zmerni popravek mej v korist Poljski bi moral biti mogoč, toda zavez v srce Nemčije bi se lahko izkazal za obupno tveganje, ki lah. ko ustvari stalna trenja in nesoglasja, ki Jih organizacija Združenih ^narodov ne bi mogla nadzorovati.* Kar zadeva Posarje, priznava južnoafriška vlada gospodarsko važnost tega ozemlja, toda zavrača, kar najodločneje, da bi to ozemlje priključili Franciji. Statistične številke izpred vojne s0 Jasno pokazale. da je prebivalstvo tega podre, cja skoraj izključno nemško. Južnoafriška vlada zato predlaga da bi združitev tega ozemlja s Francijo omejili na carinsko zvezo.
Z druge strani izjavlja Južnoafriška vlada, da docela soglaša z manjšim; obmejinimi popravki ki so jih predložile belgijska, luksemburška in nizozemska vlada.
_ , Kar zadeva češkoslovaške zahtevo sklenili lansko leto. Južna Afri- Ive, si je južnoafriška vlada prid:
ka stavlja predlog, naj b; besedilo tfga sporazuma priključili avstrij-pogodbi.- Ce bj ugodili jugoslc-vatiskim zahtevam do Avstrije, bi to' moglo privesti do tega, da b! tudi druge sos.dnje 'države pieJlo-® *e svoje zahteve. Zatd upa južnoafriška vlada, da bodo namestniki Zunanjih ministrov sprejeli načelo, ča ne sme priti do lzprememb avstrijskih meja.
«(!e pa b| pristali na popravke avstrijskih meja, potem južnoafriška vlada zahteva, da je treba izvesti te popravke na osnovi priporočil komisije, kr naj ugotovi dejstva; v tej komisiji naj bodo zastopane Poleg Francije, Združ:nega kra-'Jšstva, Združenih dižav in Sovjet 8ke zveze vse države, ki s0 se vojne kvarno udeležile.*
POLJSKA IZJAVA O AVSTRIJI
Avstrijska delegacija trenotno Preučuje izjavo, ki jo je predloži-'a poljska vlada. V deti Je, da so *° izjavo ugodno sprejeli in londonski avstrijski krogi so zlasti opazili nepolemičnl način te izja-ve, ki jo v velikem nasprotju z
jugoslovansko izjavo. FRANCOSKI NAČRT
O NEMČIJI
^ Mfmoiandum francoskega načrta ^ Ustanovitev nemške fedevalr. e g. 5*e, ki eo ga predložili zavezni-d*“n vladam .v VVashingtonu, Lon-1-s nu in Moskvi, se deli na dva dc-dob> del ae bavi z zas-cdbeuo drugi pa z dobo po podpisu ir°* * * vhe pogodbe.
i ^ 5Plošnem predvideva ustanovijo^ ‘Ustnega števila državi kate-vsaka bi imela sVojo ustavo. b‘J5Podarska enotnost teh držav - mogia vzdrževati z ustanovit-sta°i osrecin^e nemške linije. Pred-viad*1 k<5 te uniJe naJ bi impnovale
žala izraziti svoje stališče. Na splošno je Južnoafriška vlada mnenja, da bi morali vsem vladam, ki so neposredno prizadete,, dovoliti'da se udeležijo dela komisij, ki raz-pravljajo o nemških mejah.
NIZOZEMSKE ZELJE
Bivši nizozemski delegat v Varnostnem svetu dr. van Kleffens Je predložil, da bi sprejeli mednarodno nadzorstvo za Porurje in Porenje po vzorcu nadzortsva Združenih narodov za Trst.
Predložil je, da bi Nemčijo politično decentralizirali v zvezo držav, ki bi bile združene po ne preveč tesnih vezeh in da bi orožarne v Porurju in Porenju postavil pod mednarodni nadzorstveni n-stroj.
Ko je predložil mednarodno nadzorstvo nad Porurjem in Porenjem je van Kleffens zavrnil irdsei na nadzorstvo, ki naj bi ga izvršila ena država sama. Rekel je, da je bil levi breg Rena ((infekcijsko žarišče na evropskem telesu za več kot 1100 let*
POLJSKO STALISCE
PoSjski poročevalec je izjavil, da temelji memorandum njegove vla-de na zamisli, da «ne s:re biti mirovna pogodba sestavljena v maščevalnem duhu, marveč mora predstavljati pravičen in trajen te-melj za miroljubno in demokratsko obnovo Nemčije. Ko bo dokončno izvedena obnova Nemčije, bo mogla biti Nemčija sprejeta v mednarodno skupnost.*
Poljska meni, da so sklepi potsdamskega sporazuma glede demokratske miroljubne obnove Nemčije s pomočjo razorožitve, demilitarizacije in denacifikacije bistveni pogoji za mednarodni red.
Glede vprašanja nemško poljske meje je poročevalec izjavi:	•
»Poljska meni, da Je to vprašanja bilo že rešeno v Potsdamu ter želimo le uradnega priznanja tega sklepa v mirovni pogodbi z Nemčijo. Predvidene niso nikake nortiembna spremembe. Gre le za določitev ^dokončnega začrtanja.
V nedavno priključenih zahodnih Gzemljih Poljske je zdaj 4.375:000 Poljakov, k: tvorijo 88^ prebival-stva, medtem ko je Nfcmcev le 14%.
Poročevalec je izjavil, da ne bi uradni podpis mirovne pogodbe v Varšavi bil samo velikega političnega pomena, marveč predvsem moralnega.
Zygmund Modzieleivski, ki je član komunistične partije in namestnik' poljskega zunanjega, ministra, je predložil, naj bi podpisali mirovno pogodbo z Nemčijo v Varšavi.	. .
Modzielevvski je dejal:	»To ni
vprašanje ugleda. Mi namreč v Varšavi niti ne moremo sprejeti kakih večjih mednarodnih delegacij. Pogodbe običajno podpisujejo v krasnih palačah, kakor je kraljevska v Versaillesu. Pogodbo v Varšavi pa bi morali podpisati med ruševinami, tako da bi tisti, ki podpisujejo, na svoje oči videli, kaj pomeni vojna.*
BOLGARSKA DELEGACIJA
Bolgarska delegacija, ki bo podpisala dne lo. februarja v Parizu mirovno pogodbo, je sestavljena iz treh izmed štirih ministrskih podpredsednikov, ki trenotno opravljajo svojo funkcijo, in sicer Kimona Georgi jeva, ki je tudi zunanji mč -nister, Alexandra Obova in Traiče Kostova.
Ocene poljskih volitev
Ameriški veleposlanik; Karakterizirale so jih aretacije in strahovanja v velikem obsegu TimesEna sama nepoštenost in prevara
SIR RONALD CAMPBELL tedanji britanski veleposlanik v Egiptu, je začel diplomatsko kari-iero leta 1914. Do nemikega napada na Jugoslavijo je bil poslanik v Beogradu. Pred imenovanjem za veleposlanika v Kairu je bil namestnik britanskega zunenjega ministra.
London, 27. januarja Egiptovski ministrski predsednik je na sinočnji tiskovni konferenci v Kairu objavil, da je egiptovska vlada uradno prekinila pogajanja z Veliko Britanijo za revizijo anglo-egiptovske pogodbe. Ministrski predsednik je izjavil, da je Egipt sklenil predložiti vsa glavna vprašanja, ki so med Veliko Britanijo in Egiptom, Varnostenemu svetu Združenih narodov.
Egiptovski ministrski predsednik Nokraši paša je poudaril, da bodo vprašanja, ki Jih bodo predložili Varnostenemu svetu, obsegala vprašanje evakuaffije britanskih čet in Egipta ter vprašanje trajne zveze Egipta in Sudana pod egiptovsko krono. Izjavil Je, da bo egiptovskemu parlamentu danes podal popolno poročilo o položaju.
Egiptovska vlada se je sinoči že poprej sestala na dveh sejah, ki' sta trajali tri ure in pol; na teh sejah »o preučil; britansko noto glede an-gleško-egiptovskih odnošajev, katero je včeraj predložil britanski veleposlanik sir Ronald Campbell.
VARŠAVA, 27. januarja — Ameriški veleposlanik na Poljskem Arthur Bliss Lane je izjavil, da je poslal ameriškemu zunanjemu ministrstvu poročila, ki vsebujejo mnenje ameriškega veleposlaništva in drugih opazovalcev, po katerem so aretacije in strahovanja v velikem obsegu karakterizirala zadnje poljske splošne volitve.
Lane je dejal, da ostane uradno ameriško stališče v pričakovanju preučevanja teh poročil s strani ameriškega zunanjega ministrstva, tisto, ki so ga izrazili v noti ameriške vlade z dne 6. januarja sovjetski vladi ter v noti z dne 9. ja-nuarja poljski vladi.
V zadnji ameriški noti Poljski Je bilo rečeno, da je ameriška vlada mnenja, da so na Poljskem sprejeli politiko zatiranja, nas l-stva in ustrahovanja politične opozicije, kar je proti Jaltskemu in potsdamskemu sporazumu.
«TIMESOV» KOMENTAR
Londonski neodvisni dnevnik »Times* pravi v svojem nedeljskem komentarju k poljskim volitvam:'
»Splošne volitve na Poljskem so bile po poročl.h vseh verodostojnih poročevalcev popolnoma nesvobodne in popolnoma potvorjene. Z drugimi besedami: poljske volitve so izvedli tako, kot sta poljska in sovjetska vlada zagotovili, da jih ne bedo. Zaradi teh zagotovitev in obljub je poljska vlada morala dopustiti, da prisostvujejo volitvam ameriški in britanski časnikarji, ki so morali potem, ko so videli kaj se Je zgodilo, le soglasno poročati, da so bile volitve ena sama nepošto nost in da je poljska vlada upo rabila vsako možno prevaro za dosego svojega namena.
«Edlna opozicijska stranka, ki so Ji sploh dovolili nastopiti pri volitvah, je bila Mikolajczykora kmetska stranka, glede katere n: prav nobenega dvoma, da ima zelo mnogo pristašev. Več. kot dve
tretjini poljskega prebivalstva je kmetskega, katoliškega in protikomunističnega, a Mikolajczykova kmetska stranka je imela mnpgo pristašev tudi v mestih.
janji. Kaj pa potem še lahko sploh pričakujemo od bodočih pogajanj?
Gospod Bevin je v svojem govoru o angleški zunanji politiki 22. oktobra lanskega leta nekoliko na-znaoil, kaj bi se lahko zgodilo, če poljska vlada ne bi držala svojih obljub. S tem v zvezi je omenil tudi naše priznanje poljske zahodne meje na Odri in Najsi. Vendar je veliko vprašanje, če moremo še m: šiiti na umik našega priznanja.
Celo pri referendumu _ lansko le-1 Kajtl kot slvari st0je zdaj, bi to
pomenilo le, da pademo v nastavljeno past sovjetske propagande, ki bi nas spravila rada navzkriž s poljskim nacionalizmom.*
NOVICE IZ POLJSKE
Poljski policijski častnik Je bil ubit, ko so 4 študentje podtalne organizacije na krakovski univerzi napadli skupino poljskih miličnikov, ki so pregledovali osebne izkaznice v neki krakovski restavraciji. Vsi 4 študentje so bili aretirani.
Po policijskem poročilu so teroristi umorili v postelji dva okrajna voditelja vladnega odseka poljske kmetske stranke.
Sef odseka za tuji tisjt poljskega zunanjega ministrstva general Vic-tor Grosz je zdaj obljubil, da bodo svobodo gibanja in obveščanja, ki so jo dovolili tujim dopisnikom med nedavnimi splošnimi volitvami, še nadalje pustili in po možnosti raz širili.
Poljski parlament se bo sestal 4. februarja v novem poslopju. Pri obnovitvi poslopja, ki je bilo med vojno porušeno do tal, je sodelovalo tudi 100 nemških vojnih ujetnikov Obnova je trajalo le čtiri mesece.
to so morali priznati; da je najmanj ena tretjina volivcev glasovala za Mikolajczjka. Zdaj pa slišimo, da so pri sedanjih splošnih volitvah pristašem. Mikolaczjkovega kmetskega gibanja priznali od 444 sc-dežev v parlamentu reci in piši celih 28 sedežev!
»že pred volitvami so z vsemi sredstvi skušali ovirati delo Mi-bo!ajczykove kmetske stranke z ustrahovanjem, zapiranjem, in celo ubijanjem. Proti temu terorju sta se pritožili ameriška in angleška viada v Varšavi kot tudi v Moskvi. Vendar so MikolaJczy-kovj nasprotniki napravili zadnje korake šele tik pred volitvami. Šteti glasove pri volitvah so dovolili le pristašem vlade, nobeden prpadnik kmetske stranke ali kdor koli drugi nj smel dobiti vpogleda v štetje. Na tak način Je bilo seveda prav lahko svojevoljno razdeljevati poslanska mesta.
Vprašujemo pa se zdaj: kaj nameravata k vsemu temu štor,ti A-mcrika in Velika Britanija? Težak je odgovor na to vprašanje. Enostavno prezreti dejstva bi pomenilo odreči se svojim'pravicam. Odreči se svojim pravicam pa je stvar, ki se, v zunanji politiki nikdar ne‘izplača. Nas so čisto enostavno oropali in prevarali naših pravic, ki smo si jih pridobili z odprtimi poga-
Gustav Adolf in Grace Moore
žrtvi letalske nesreče na Danskem
Pri padcu nizozemskega letala je bilo 22 mrtvih Žalovanje v Stockholmu
Odločni ukrepi
Ramadierjeve vlade
Vprašanje nemških vojnih ujetnikov v Franciji
PARIZ, 27. januarja. — Novi francoski ministrski predsednik Paul Ramadier je v 5 minutem radijskem govoru izjavil, da je Francija v Škripcih inflacije in da je boj proti njej' <edini razlog za obstoj sedanje vlade.* Dodal je, da boj proti inflaciji vsekakor Se ni zadosten. «Nadaljnje izdajanje bankovcev — je izjavil Ramadier — je povzročilo naraščanje cen, s katerim je povezana Spekulacija s frankom. Ritem naraščanja cen je zdaj prekosil ritem izdajanja bankovcev in zdaj niso več bankovci, ki povzročajo naraščanje cen, temveč cene, ki zahtevajo več bankovcev. T.ako smo v začaranem krogu.* Potem ko je rekel, da je vlada
KOPENHACEN, 27. januarja. — Reuter javlja, da je nizozemsko letalo na poletu v Stockholm včeraj popoldne strmoglavilo, potem ko je vzletelo z letališča Kastrup ju-no od Kopenhagena. Bilo je 22 mrtvih, in sicer 6 članov posadke ter 16 potnikov, med katerimi sta •— kakor zatrjujejo — tudi I švedski princ Gustav Adolf trt ameriška pevka Grace Moore, katera bi morala danes imeti koncert v Stockholmu.
Princ Gustav Adolf je bil sin švedskega prestolonaslednika in je. kakor pojasnjujejo iz Haaga, prebil nekaj dni v Soestdijku kot gost nizozemskega princa Bernarda. Pri nesreči so našli tudi smrt princev adjutant grof Steebock, ki ga je spremljal, danska pevka Gerda Neumann in 12-letni francoski dedek Louis So: bon. Letalo, katero je pripadalo družbi «Royal D uteh Airlines*, je letelo na progi Amster-dam-Stockhoim.
N .zore inska kraljevska letalska družba K.L.M. je izdala poročilo, na je letalo, ki je bilo tipa Dakota, zapustilo Nzozmsko ob 11.50 uri ter pristalo v Kopenhagenu ob 14.30, od koder je odpotovalo pol ure kesneje*- Letalu je poveljeval G. J. Geyšsfndorffer, ki je znan kot eden najstarejsih in najbolj izkušenih pilotov družbe.
Ameriška pevka Grace Moore je vstopila v letalo na letališču v Kopenhagenu. Dve osebi, ki sta spremljali'gospodično Moore, sta bil! Mr.
Malbeck, drugi' pa Louis Peltier, ki
Posaniezn.h držav.
Leona Blunlco ki je začela s politiko nižanja cen, odstranila neposredno nevarnost s «svojim» čudovitim delom*, je Ramadier pristavil: vNaša dolžnost je, da docela odstranimo to nevarnost. Delali bomo z vsemi tehničnimi sredstvi, ki so nam na rezpolego.
«Izvestne pretirane cene — jc nadaljeval Ramadier — bomo takoj za več kert 5% znižali. V pripravi so novi ukrepi, da prisilimo tiste ki kopičijo blago, da ga vrnejo ntj trg.))
Dobro poučeni finančni krogi v Parizu imajo Ramadier jev radijski 'govor za rahlo svarilo francoskemu narodu, da je finančni položaj
znova postal kočljiv,
Znano je, da vlada razmišlja o
drastičnih ukrepih. Vladni ukrepi bodo obsegali nafbrze tudi stroge omejitve, določbe o posojilu in morda tudi sklep, da vzamejo iz prometa bankovce za 5.000 frankov.
Poročevalec francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da tvorijo nemški ujetniki, katere je v Fran ciji zajela ameriška vojska in katere želi Francija pridržati kot delavce, le delno odškodnino za vojne akcije Nemčije proti Franciji.
Končno je poročevalec izjavil, da je francoska viada v noti ameriški vladi spomnila na to, da je Nemčija med vojno deportirala 720.000 Francozov na prisilna -<teld in da je- poleg tega preselila v Nemčijo ie 1,500.000 Francozov kot vojne ujetnike.
sta i oba našla smrt.
med
Med mrtvimi ]q 7 Dancev, katerimi pevka Neumann.
Med žrtvami so tudi nizozemski državljan Ecngel, Španec. Izgrier-rlo in Šved Tuvhagen.
Menijo, da je Louis Peltier bil pianist, ki Je spremljal Grace Moore na njeni turneji.
Vest o smrti pnnea Gustava A-dolfa je sporočila njegovi soprogi, priccsi Šibili, mačeha prestolona-slcdnica Louiza.
V*a stockholmska gledališča so bila nocoj zap.ta ;n radio je T(omc-moriral spom.n pokojnega princa.
Smrt princa Gustava Adolfa je zlasti prizadela kralja Gustava, ki ga je posebno ljubil. Kljub svoji prirojeni bojazljivosti Je princ Gustav Adolf bil na švedskem priljubljen ter ga Je precej državljanov štelo za bodočega kralja. Njegov oče, prestolonasiedn k, je slabega zdravja ter se je že večkrat razširila vest, da bo odstopil v korist s;na ob smrti kralja. Princ Gu-stav Adolf, ki je bil -• predsednik švedskega atlantskega združenja, Je v letu 1934i predsedoval švedskemu odboru za olimpijado, , ,	, c;
Princ Gustav Adolf, prvorojenec prestolonaslednk.a in vnuk kralja
Gustava, se je rodil 2. aprila 1906 v Stockholmu. Njegova soproga, princesa Šibila Saška Koburg-Go-tha, je preteklega'aprila rodila sina, pred tem pa že štiri hčerke. Princ Gustav Adolf je bil brat danske prestolonaslednice Ingrid.
V spominskem govoru, ki ga je grof Folke Bernadotte, bratranec pokojnega princa Gustava Adolfa, imel po švedskem radiu, je sinoči ginjeno izjavil: alzgubil sem enega izmed najboljših prijateljev ali morda najboljšega.»
Poročajo, da so princa Gustava Adolfa spoznali po kocinasti znački, ki jo je nosil okoli vratu. Njegovo identiteto sta potrdila švedski minister v Kodanju, Gustav F. N. De Dardel, in tajnik švedskega po. slaništva. •>
Načelnik švedskega ministrstva za civilno letalstvo Karel L. Jung-ders je bil prva oseba na S vedskem, ki so jo obvestili o prinčevi smrti. Ja je na to obvestil prestolonaslednika. Prestolonaslednik je sporočil vest kralju.
Prestolonaslednik bo danes odpotoval v Kodanj za organizacijo prevoza zemskih ostankov svojega sina princa Gustava Adolfa v Stockholm, kjer ga bodo v cerkvi v Mid-darholmu položili v tradicionalno grobnico članov švedske kraljeve družine v slikovitem delu Stockholma.
Glasbeni krogi v Parizu in Cannesu so sinoči žalovali zaradi smrti ameriške operne pevke Grace Moore, ki je izgubila življenji pri letalski nesreči pri Kodanju.
Miss Moore je živela v Cannesu, kjer je imela vilo ter je bila od 1931 častna meščanka tega mesta na francoski rivijeri. Dne 7. februarja bi morala imeti v Cannesu svečani koncert za dobrodelne ustanove.
Pričakovali so, da bi gdč. Moore prihodnji torek'obiskala svoje pri-jctelie v Parizu, preden bi odpotovala v Lyon, kjer bi nastopila v operi Gustava-Chcrpcntierjn «Loui-sc». Pela je v začetku decembra preteklega leta v Parizu, kjer je njen nastop v operi «Louisc» privabil rekordno število obiskovalcev v operi. Kmalu nato je sprejela odlikovanje čafitne legije. -?a usluge, ki jih je naredila Franciji.
Ravnatelj kedanjskega IctaHžča
je sinoči Izrazil mnenje, da je bila morda krivda letalske nesreče naprava za manevriranje ali dviganje letala. Ta stvar — je rekel — je najbrže vzrok, da je letalo napravilo nenavaden kot in zaradi tega pilot očitno ni obvladal letala.))
DESETDNEVNA AMNESTIJA ZA OROŽJE
Berlin, 27. Januarja Ameriška vojaška vlada je ob-' javila v ameriškem zasedbenem področju Nemčije desetdnevno amnestijo, med katero bodo lahko Nemci, ki posedujejo orožje, to orožje izročili, ne da bi proti njim postopali. Doba amnestije bo od 1. do vštetega 10. februarja.
Namen amnestije jc zbrati velike količ.ne orožja, municije in cksplo. živa, za katerega menijo, da je še vedno v posesti Nemcev, k: na ta način kršijo enega izmed najstrožjih zakonov zavezniške vlade, za prekršitev katerega 'je zagrožena smrtna kazen.
VOLITVE V BRAZILO
DIKTATORJI4 IZGUBLJAJO PRI SVOBODNIH VOLITVAH
Rio de janeiro, 27. januarja Kandidati opozicije vodijo pri volitvah za guvernerska mesta v brazilskih zvezmh državah, in sicer v 8 izmed 16 brazilskih držav, iz katerih so prišla e* nepopolna poročila o volitvah, ki so bile prejšnjo« nedeljo. Brazd sestoji i* 20 držav, enega zveznega okrožja in enega zveznega ozemlja- v Kandidati narodno demokratske zveze, ki v je opozicijska stranka v zvgzni zbornici, vodijo v 8 državah, socialni demokrati, to je stranka brazilskega predsednika Enrica Gasparja Dutre, vodijo v 6 državah, kandidati koalicije pa v 4 državah.
Večino vodilnih kandidatov demokratske zveze in socialno demokratske stranke podpirajo komunisti, ki pri volitvah za guvernerska mesta niso postavili svojih kandidatov.
Politični opazovalci pravijo, da bodo končni rezultati verjetno pomenili močan udarec političnemu prestižu bivšega d-ktatorja Getulia Vargasa. Kandidati njegove brazilske delavske stranke so namreč po številu glasov zaostali za drugimi kand'dati v večini držav.
ČETNIKI NAPADLI
DVA TITOVA PREDSTAVNIKA
London, 27. januarja
V četniškem tli borišču blizu Nia plja so v soboto napadli 2 člana misije jugoslovanske vlade za repatriacijo Jugoslovanov v Italiji.
Jugoslovanska misija pri zavezni-4k* nadzorstveni komisiji v Runu je včeraj izjavila, da so enega funkcionarja misije za jugoslovansko repatriacijo ubili in drugega hudo lanili. To taborišče je pod britanskim nadzorstvom in jugoslo-vanka funkcionarja sta Sia tja, da prepričata četnike, gveriljce, ki so se, bor li za Mitoajloviča, naj se vrnejo v Jugoslavijo.
Jugoslovansko poročilo o incidentu pravi, da so oba funkcionarja napadli v trenotku, ko sta stopila v taborišče, ju vrgli na tla ter ju .pretepli.
Uradni predstavnik Zavezniškega stana v Casertj je izjavil, da sta jugoslovanska funkcionarja odšla v taborišče na razgovor s četniki. Britanci so jima svetovali, naj se umakneta zaradi pretečega vedenja ljudi y tobarišču. To sta res storila, kesneje pa sta se ponovno vrnila in tedaj sta bila napadena. Zavezniški glavni stan Je odredil podrobno preiskavo.
Poročilo glavnega zavezniškega stana v Caserti pa ne pravi, da fci bil eden ubit, temveč 'govori le o dveh ranjenih.
K poročilu o incidentu v jugoslo-vanskem četniškem taborišču blizu Neaplja dodaja agencija Reuter:
»Ko so četniki generale Draže Mihajloviča, katerega so Titove Jugoslovanske oblasti sodile in ustrelile Julija meseca 1946, izvedeli za obisk Titovih zastopnikov v taborišču, so obkolili taboriščni urad, odstranili z rijiga zastopnike in jih silovito pretepli. Britanske oblasti so napravile red in mir ter uvedle nato preiskavo*.
PULJSKI BEGUNCI
Rim, 27. januarja Poročevalski urad predsedstva Italijanske vlade javlja, da se j^ vlada pravočasno lotila vprašanja pomoči za evakuacijo puljskih meščanov in da so v ta namen ustanovili posebni odbor. Ta odbor je že storil celo vrsto ukrepov v soglasju s papeško pomočjo. Zlasti so , odredili, di bbdd fta razpolago, računano od' 27. januarja, pomorska sredstva za odvoz premičnin m oseb ter ds bo pr.pravijeno vse potrebno za sprejem beguncev v vseh večjih centrih Italije.
VOJNA ODŠKODNINA
ZSSR Z AMERIŠKEGA PODROČJA
London, 27. januarja Ameriška vojaška uprava v Nemčiji je izdala poročilo, da Je Sovjetska zveza prejela že 97% celokupne opreme, katero so ji 1. 1948 poslali z ameriškega zasedbenega področja v Nemčijt.
SARAGATOVA STRANKA
Rim, 27. januarja Organ socialistične stranke italijanskih delavcev (PSLI) «Umani-lš» je priobčil imena poslancev, ki so sporočili svoj prištop v stranko PSLI. Pričakujejo še pristop nadaljnjih poslancev. Vseh poslancev, ki so do zdaj pristopili, je 42. Pisatelj Ignazio Silone pa si je še' pridržal, da bo kesneje sporočil svoj pristop v stranko.
Shavtcrossovo mnenje
o„dobronamernih diktaturah"
BELFAST, 27. januarja. — Vrhovni britanski državni tožilec sir Hartleij Shawcross je govoril v Belfastu in izrazil upanje, da bodo odnošaji med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo postali še bolj tesni. Shavvcross je pristavil, da bitansko prijateljstvo in zavezništvo s Sovjetsko zvezo ni še nikak razlog, da bi Velika Britanija morala sprejeti isti način vlade, kakor ga ima Sovjetska zveza.
Shaivcross je govoril v Belfastu v Fabijanovem društvu f st aro britansko združenje levičarskih razumnikov) in dejal: «Britanska laburistična vlada, obenem z drugimi social-dcmokratskimi gibanji v Evropi, je edini pravi jez proti razširjenju komunizma ali fašizma kot njegove posledice.
«Te moje izjave niso izzivajoče ali napadalne. V nekaterih državah je morda komunistična teorija na mestu. Jaz sicer osebno nisem tega mišljenja, vendar pa sem pripravljen verjeti, da drugi, ki so prav tako pošteni, domoljubni in odkriti kakor jaz, iskreno mislijo, da se pri sedanjem stanju svetovnega razvoja bolj verjetno doseže najboljše življenje za večje število ljudi s pomočjo diktature, kakor pa s pomočjo parlamentarne demokracije..
«V mislih imam namreč dobronamerno diktaturo, kor je treba pri-
znati, da je sovjetski totalitarni si-
stem, čeprav je morda zgrajen ne
diktatorski osnovi, vsaj diktatura
v korist množic, ng pa v korist posameznikov.
‘ «Prepričan sem, da tiste države, ki so zasnovan; na načelu parlamentarne demokracije, lahko žive ob strani držav, ki imajo totalitarni sovjetski sistem. Države obeh vrst lahko sodelujejo v mednarodnih zadevah in lahko notranje ohranijo obliko, ki se jim zdi najbolj primerna njihovim prilikim.
«Mirna razsodnost britanskega naroda je vzpodbudila in opogumt-la socialne-demokrate v zahodni Evropi: ti namreč vedo, da zavisi nadaljrti obstoj demokracije v Evropi od uspeha britanskega laburističnega gibanja. Glede tega ne sme biti nobenega dvorna: Mi bomo uspeli.»
JUGOSLOVANSKI
PROTEST GRČIJI
London, 27. januarja
Jugoslovansko zunanje min str-stvo je poslalo grški vladi protestno noto, v kateri izjavlja, da Je grško poslaništvo v Beogradu odreklo potrebne, vizume njenim delegatom pri preiskovalni komisiji Združenih narodov o grških mejah. Komisija se mora sestati v četrtek v Atenah.
Po vesti iz Beograda Je Jugoslovanska vlada obvestila o dejstvu glavno tajništvo Združenih narodov ter zahtevala od njega, naj intervenira.
Poročevalec jugoslovanske vlade je izjavil na tiskovni konferenci, da so protestno noto izročili'tudi grški delegaciji v Beogradu.
Poročevalec je dodal, da je jugoslovanska delegacija pri preiskovalni komisiji Združenih narodov (katera bo imela nalogo poizvedovati o gr=kih trditvah glede domnevne pomoči, ki jo dajejo tuje države gveriljcem) zaprosila za vizume 23. januarja, toda do zdaj še ni dobila odgovčra od grškega poslaništva v Beogradu..
Poročevalec Je nadalje izjavil, da Je jugoslovanska delegacijo, kateri načeluje jugoslovanski poslanik v Albaniji Josip Sjerdje, zapustila Beograd 24. januarja, da bi odšla v obmejni kraj Dzevždelija in tam počakala na vizume, da »bi se tako izognila zamudi časa*.
JUSTIFiKACIJA
USTASKIH ZLOČINCEV
Zagreb, 27. januarja Predsedništvo jugoslovanske na rodne skupščine je odbilo prošnjo *a pomilostitev, katero so predložili Ivan Kirin. Božidar Gerovski, Blaž Lorkovič in Zdenko Blažeko-vlč, k: so bili vsi obsojeni na smrt. Smrtno obsodite so že izvršili.
Ta skupina ustaških zločincev Je bila nedavno pred zagrebškim lju<". skim sodiščem, ki Jih je obsodilo na src rt zaradi soudeležbe pri po-koljih nedolžnega prebivalstva, zaradi pošiljanja ljudi v koncentrat cljska taborišča in zaradi sodelovanja s sovražnikom ▼ času zasedbe.
BOGASTVO, KI GA NI MOČI PREZRETI
Prispevek Poljakov k svetovni kulturi
Razboriti duhovi z jagelonske univerze so izvajali močan vpliv na zahodnoevropsko znanost in umetnost. Nikolaj Kopernik je s svojim znamenitim odkritjem izpodnesel tla tisočletja veljavnim naukom astronomije. Svetovni potniki in revolucionarji - Pesnik Mi-ckiewicz, pisec Sienkiewicz, slikar Matejko, skladatelj Chopin in iznajditeljica Sklodowska
Ob priliki slovanskega kongresa v Beogradu Je Imel predsednik slovanskega odbora Poljska prof. MJaceslav Mihajlovvicz izredno zanimivo predavanje o poljskem prispevku k svetovni kulturi. Iz njegovega govora povzemamo poglavitne misli In ugotovitve.
Poljska država se je razvijala v razmerah boja za neodvisnost proti nemškemu pritsku, proti večnemu nemškemu »Drangu nach Osten*. Stalna nevarnost in vojne so omogočale popoln razvoj poljskih duhovnih in kulturnih sil. Sijajna zmaga pri Griinwaldu, ki so jo leta 1410 izvojevale združene slovanske sile nad germanskim napadalcem, je bila samo epizoda. To je bil samo obračun za krivice in nasilstva, pod kateiimi je trpel poljski narod cela tri stoletja, vendar se mu "ni posrečilo, da bi ae osvobodil stalne nevarnosti.
Na znanstveno torišče stopi Poljaka v 15. stoletju, ko postaja krakowska jagelonska univerza središče kulture in znanosti. Na prelomu 15. in 16. stoletja igra jagelonska univerza vlogo mednarodne univerze. Tu ne študirajo samo Poljaki, ampak tudi Cehi, Madžari, Nemci ter celo Švicarji, Švedi, Dancj in Italijani. Krakow je postal resnično mesto »dijakov*, polno živahne, pisane mladine, ki govori razne jcz:ke.
Po Evropi so je naglo razširila slav* profesorjev jagelomke univerze. Poljska in zapadne dežele so med seboj izmenjavale znanstvenike, Martin Krul, magister petih univerz, predava astronomijo v Bolonji. Matematik in astronom Vladislav iz Kra-kowa predava v Rimu, Jan iz Krakowa pa v Leipzigu.
Na poljske znanstvenike naletimo v Piagj in Budimpešti. Nikolaj Polak je profesor v Salamanci (Spanja), slavni poznar.jski zdravnik Jan Szrus-ajan, učene« krakowske univerze (ki sta ga kot zdravnika klicala sultan Sulejman II. in Filip II.) je več kot 10 let prfdaval v Padovi.
Na kirakowskl univerzi se zlasti razvijata ma-
tematika ln astronomija, ki je bila v tistem času v zvezi z astrologijo in medicino, Tu je bila ustanovljena prva stolica za matematiko in astronomijo v Srednjj Evropi. Razvija se krakowska astronomska šola, piva v sodobni Evropi. Ustanovil jo je Martin Krul iz Zuravice s plejado učencev, med katerimi moramo imenovati Martina BHjico, Jana iz Glogova, ki je bil velik humanist in učenjak, nato Alberta in Drudzeva, ki je bil učitelj velikega Kopernika.
V tej dobi poljskega kulturnega razvoja se pojavi genialni poljski učenjak in astronom Nikolaj Kopernik. Rodil se je leta 1473. v Torunu, v meščanski druž ni, ki je prišla v Torun iz Orajove. študiral je v Krakorvu medicino in astronomijo in nadaljeval študije v Italiji. Po končanih študijah je postal kanonik varninske katedrale in ae posvetil astronomskim raziskovanjem. Kopernikovo revolucionarno znanstveno odkritje, da je sonce središče, okrog katerega krožijo planeti, je povzročilo preobrat v znanosti in človeškem mišljenju. Kmalu po smrt,’ Kopernika se v letu 1543. prvič pojavi v tisku njegovo veliko delo »O kroženju nebeških teles*.
Z Nikolajem Kopernikom je zaslovela poljska znanost.
16. stoletje, ki ga imenujejo zlasti vek poljske kulture, jo nadaljnje razdobje znanstvenega razvoja. Poglabljajo se stiki z Evropo. Tuji humanisti prihajajo na poljske dvove, poljski pa odhajajo na zahod. Bogata poljska književnost, ki je pisana v latinskem jeziku, je znana in cenjena tako zaradi svoje sijajne oblike, ki so jo prevzeli od starih klaskov, kakor tudi zaradi sodobnega tolmačenja problemov v duhu humanizma.
Simona Klcnoviča je kronal Klement VIII. s pesniškim vencem. Salbicwskcga so sodobn kl na-zivall krščanskega Horaca. Sin velikopoljskega kmeta Klemena Janjicki sl je pridobil svetovno slavo s svojimi stihi v latinskem jeziku, v Rimu pa je dobil častni naslov krščanskega pesnika.
Iz splošnega propada vzklije nov duh
V	XVII. in XVIII. stoletju začenja Poljska propadati, propadati kulturno in .politično. V drugi polovici 18. stoletja je prišlo do delitve Poljske. Na tem mestu ne bomo analizirali vzrokov teh dejstev, ker to ne spada v okvir našega referata. Želel bi eamo obrniti pozornost na to, da je poljski narod znal v največjih trenotk-h pokazati svoje življenjske sposobnosti.
V	Vetu 1773. se v Poljski ustanovi komisija za narodno izobraževanje. To je prvo prosvetno ml-nistretvo v Evropi. Ta komisija je postavila temelje razvoju narodne kulture, ustanovila je v deželi omrežje nižjih in srednjih šol, obnovila univerzo v Krakovvu. Najpomembnejše delo komisije Je bilo izvajanje reform v učnem programu. Nove šole, ki so bile na visoki stopnji, so bile prežete z naprednim duhom.
Na drugem področju je Tadeusz Kosciusko, poljski narodni junak, postal slaven tudi kot bojevnik za svobodo drugih narodov. Leta 1776. se je začel boj Združenih držav Amerike za neodvisnost. ZDA so s« proglasile za republiko in poklicale k orožju široke narodne množiice. Kosciusko, Um je bil goreč republikanec, je pohitel v Ameriko in se ponudil Georgeu VVashHigtonu, ki je bil voditelj upornikov. Mladega odločnega inženirskega oficirja so z odprtimi rokami »prejeli v armado ZDA. Dobil je važno mesto. Zmožnost in spretnost mladega Poljaka sta mnogo pomagali pri obrambi Filadelfije. Po zaslugi inženirskih del Koscluska pri Sarstogi se je Američanom predala angleška vojska, ki je štela 6000 mož. Ta zmaga je pomenila prelom v vojni ZDA za svobodo. Vojna se je končala z zmago Amerike, ki je dobila popolno neodvisnost. Za vojaške zasluge je dobil Kosciusko najvišji ameriški red »Cinoinnata*. čin- generalmajorja in častno državljanstvo ZDA. Tudi dandanes š« časte Koscluska v Ameriki kot poljskega m severno-ameriškega junaka.
Delo Poljakov v tujini
V »pomladi narodov* leta 1848. deluj« najodličnejši poljski pesnik Adam Mickirvvicz v Rimu, ko zve, da Je izbruhnila vstaja v severni Italiji, pri organizacija poljske legije za boj proti Avstriji. Pohod Poljakov po Italiji postaja resničen triumfalen pohod. Povsod jih z navdušenjem pozdravljajo kot bojevnike za svobodo. S prihodom v Milan rastejo vrste Mlck:ewlczev« legije. Vanjo vstopajo novi prostovoljci. Ustanovita se dva polka, ki se udeležita obrambe Milana, vendar avstrijska premoč duši Italijansko vstajo.
Se danes je v Franclji ohranjen spornim na vel-kega poljskega rodoljuba — Jaroslava Dom-brovvskcga. Jareslav Dombiovvskl je sodeloval pri pripravah narodnega upora leta 1863, sodeloval je s ruskimi demokrati, ki so beteli zrušiti carski režim. Ujela ga je carska policija, vendar, se mu je posrečilo pobegniti iz ječe s pomočjo ruskih prijateljev. V emigraciji v Franciji je sodeloval pri delu poljskega demokratičnega društva. Ko je Izbruhnila franoeska-pruska vojna leta 1870, je Jaroslav Dombrowskl zastavil otm* svoje sile za svobodo Franclje.
Poljska ni dala svetu samo velikih bojevnikov za svobodo in velikih učenjakov, ampak je dal poljski narod tudi celo vrsto pomembnih književnikov in pesnikov. Njihova dela so prevajali v druge jezike, še danes ganejo človeka s svojo silo in globino misli.
V 16. stoletju živi ln deluje poljski pesnik Jan Kohanow»k‘i. Poljski jezik takrat še mi bil izdelan in zgrajen. Kohanovvskl je napravil iz njega ela-stičen, bleščeč In zveneč Jezik, ki lahko izraža najfinejše misli ln čustva. Kohanowski Je mojster lirike. Iz del Kohanowskega prekipeva vroča ljubezen do domovine. Njegove žalostne pesmi «Treny» v katerih je obupani oče opeval bolečine ob izgubi hčerke Uršule, lahko primerjamo z najboljšimi deli svetovne poezije.
Ves svet pozna Adama Mickiewicza. M'ckle-wicz Je mojster [4an ške besede. Dela genialnega pesnika Izražajo globoko ljubezen do domovine, naroda in svobode. Njegova ljubezen ni ljubezen do peščice privilegiranih, ampak obsega ves narod »Ljubim iin trpim za cele milijone*. Mlcklervlcz je bil neutruden bojevnik za idejo svobode narodov ln demokracije.
»Rečeno je bilo narodom: ne dajte orožja lz tok, dokjer ima soviažnik te pedenj vase zemlje,
vi pa govorite narodom: ne dajte orožja iz rok, dokler ima despotizem še pedenj svobodne zemlje* — je govoril Mlckipwicz Poljakom.
Med svoj*m bivanjem v Rusiji Je navezal Adam Mickiewicz st ke najprlsrčnejšcga prijateljstva z največjim ruskim pesnikom Aleksandrom Puškinem.
Adama Mickiewlcza so poklicali za profesorja slavanske književnosti na College de France v Parizu. Slušatelji Mickicwicza so bili predstavniki inteligence raznih narodov. Z univerzitetne stolic«, kakor tudi v stolpcih lista «Tribuna narodov*, ki ga je sam izdajal, je M.cklewicz širil gesla o zedinjenju vseh slovanskih 'narodov v duhu enakosti in bratstva. Njegova dela, kakor n. pr. genialna pesnitev »Pan Tadeusz*, so bila prevedena v razne tuje Jezike.
Eden izmed najbolj znanih poljskih pisateljev na svetu je Henrik Sienkiewicz. Za roman «Quo vadiš* je dobil Nobelovo nagrado. V Italiji so priznali ta S'enkiew czev reman za najboljše delo iz zgodovine starega Rima. Sienkicwicz je mojster brez primere v zgodovinskem romanu. Oblikuje ga globok patriotizem in sovraštvo proti največjemu poljskemu sovražniku — Nemcu.
Stalni problem odnosov med Poljaki in Nemci je našel svoj umetniški izraz tudi v poljskem slikarstvu. Nczbrlsen vtis^ naplavijo slike gen al-nega poljskega slikarja Jana Matejka. V drugi polovici preteklega stoletja je Jan Matejko dobil na mednarodnih slikarskih razstavah v Parizu in na Dunaju večkrat zlato kolajno ln častno diplcmo. Matejko je goreče ljub 1 poljski nan-od in je z vrsto slik prikazal njegovo zgodovino. Med najslavnejša dela Matejka spadata »Griinvmld* in »Pruski tri-but*. Matejko se je zavedal, da je bil »Pruski tri-but* velika nevarnost za Poljsko. To je na sijajen način upodobil na svoji sliki: sredi sijaniih (n triumfalnih znamenj pod kraljevskim prestolom je postavil Matejko zamišljenega norca Stanjcika. Stanjcik čuti, kakšno nevarnost pomeni za Poljsko nastajanje p~uske države, ki naj postane pobudnik in ustvaritelj načrtov delitve Poljske. Prav to, da je Sigmund Stari sprejemal pruski trtfout, namesto da bi priključil Vzhodno Prusijo Poljski, je pomenilo pristanek za ustvaritev pruske kneževine.
Ko smo tako opisali v glavnih črtah umetniško ustvarjanje, si ne moremo kaj, da ne bi omenili tudi velikega deleža, ki ga ima poljska glasba
Komentarji o miru z Klemcijo
Ameriški tak as vedno živahno obravnava sklep sveta zunanjih ministrov, po katerem se bodo v marcu sesli v Moskvi, kjor bodo razgovarjall o vprašanju bodočnosti Nemčije in Avstrije.
Bostonski I st ((CHRISTIAN SCIENCE MONITOR« piše, da bomo takrat, ko bodo zunanji ministri začeli sestavljati osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo, vstopili v odločilno razdobje za likvidacijo vojne.
((Bodočnost sodelovanja med velikimi silami bo zavisela od načina, kako bo dvema najmočnejšima vladnima ustrojema na svetu uspelo vskladiti raziične poglede na bodočnost Nemčije. Nikdar ne bomo mogli v zadostni meri prikazati pomenljivosti tega dejstva.
«Ne smemo pozabiti, da bo ustroj bodočega sveta, pr.zadovanje za razorožitev in nadzorstvo nad atomsko silo v najveeji meri zaviseio od odločitev in splošnega ozračja, v kakršnem bodo potekda pogajanja za ureditev Nemčije. Združeno državo so že od vsega začetka odločno nasvetovale, da Je treba za sedbene sile v Nemčiji skrčiti na jakost navadnih posadk. Dejansko pa je zahodne velesile njihova odločitev in izvedba prehitrega umika prevelikega števila zasedbenih sil spravila v strateško zelo neu-godon položaj. Seveda je to moči popraviti edinole z vztrajanjem na tem, da tudi Sovjeti skrčijo svoje zasedbene sile v takšnem razmerju, kot so to storile zahodne tri velesile.
«Toda pri skrčenji; zasedbenih sil na najmanjšo mero, ki Jo potrebna za vzdrževanje reda In varnosti je treba stalno imeti pred očmi bistveno dejstvo, da Je namreč dolgotrajna zasedba Nemčije nujno potrebna za omogočenje tiste duhovne in tvarne obnove, brez katere bi svetovni mir' stalno ogražala velika nevarnost.«
Marvlandski dnevnik »BALTIMORE SUN« pa p>še: »Tako Sovjetska zveza kot zahodne velesile se prav dobro zavedajo, v kako težko preizkušnjo Jih bo postavila dokončna ureditev Nemčije. Kajti ze med zasedbo samo so se pokazale velike skušnjave, da bi se N9mčije posluževali kot šahovske figure v nevarni igri rivalitete med vzhodom in zahodom
«Takšne težnje pa ne morejo roditi drugega kot prepir in neslogo; vendar Je prav gotovo, da bomo ob urejevanju Nemčije nanje vseskozi naletavali.
»Po drugi strani pa bo to tekmovanje za večji vpliv imelo tudi dobre strani, ker nas bo oporni-, njalo, da moramo vedno biti pozorni. Ravno zaradi tega moramo pričakovati, da bodo dela za mirovno pogodbo z Nemčijo počasi napredovala In da bodo vsa razpravljanja zamudna in naporna.«
v evropskem glasbenem ustvarjanju. Imamo vrsto slavnih skladateljev in glasbenikov. Na čelu je Friderik Chopin, sodobnik Mickietvicza, eden največjih skladateljev na svetu. Do Friderika Chopina te je poljska glasba razvijala pod vpllvcm glasbe narodov zapudne Evrope, pri tem pa obdržala svoje specifične odlike. Chopin je bil prvi, ki je dvignil poljsko glasbo nad raven drugih narodov.
Rodil se je v vasi blizu Varšave, v Železni Woli, večino svojega življenja pa je prebil v inozemstvu, vendar je ostal z dušo in srcem v Poljaki. V svojih delih se opira na narodne motive. Chopin je na svoj poseben način skladal »mazurke* in »polke*, ki so s svojo dražestjo spominjale izgnance, ki so hrepentli po domov ni, na gozdove in polja okrog reke Visle. Chopin je ob novici o revoluciji v Parizu leta 1848. »komponiral sijajno revolucionarno »Herojko*, v kateri je dal duška svojemu navdušenju za demokracijo, Chopinovo ustvarjanje se nj omejevalo »amo na skladbe, ampak je tudi na področju klavirske pedagogije postavil temelje nevemu načinu igranja. Veličina njegovega gen ja in njegove umetnosti sta ga napravil; nesmrtnega. Njegova dela so postala občečloveška.
Ne smemo preži eti imena Moniuazka. Njegove opere in pesnit prinašajo sliko življenja, ki se razvija v Poljsk. Zaradi narodn.h tem in motivov pesmi, s katerimi je prepleteno njegovo bogato umetniško ustvarjanje, so pestala njegova umetniška drla anana in domača. V. njegovih melodijah" j« čutiti ritem srca poljskega naroda. Moč Chopinovega genija in Moniuszkova velika, nadarjenost sta za, dolgo vrsto let zasenčili sodobna glasbena dela drugih naiodcv.
Pomembna dela popotnikov
Zadržali se bomo še pni naših geografih in popotn-kih. Tragična usoda Poljske j; bila vzrok, da so mnogi Ppljaki potovali po svetu. Več poljskih potnikov si je pridobila slavo z velikimi odkritji.
Pavel Edmund Strzeletski, .emigrant iz dobe novembrske vstaje, je Stud ral biologijo, geologijo in geografijo v Edinburghu in Oxtoidu. Mnogo je popotoval po vsem svetu lin se spoznal s popotniki in raziskovalci. Potoval je v Avstralijo m na Sa-halin ter Guyar.o, kamor so takrat pošiljali zločince. Dobro pripravljen raziskuje avstralska pogorja in da najvišjomu vrh.u ime poljskega narodnega junaka («Mount Kosoiuskc*), bavi sc z možnostjo obdelovanja zemlje m živinoreje na zapadni obali, odkrije prvi zlato in objavi, po vrnitvi v angleškem jeziku delo »Fizikalni opis Novega južnega Walcsa in Van Diemenove zemlje*. Ta odlčna geografska študija je vzbudila pozornost Anglije za to »obljubljeno deželo*, ki je tako dolgo bila malo znana in cenjena.
Strzelctskega so v Angliji zasuli z redovi in častnimi doktorati, Eno izmed avstralskih pogorij je dobilo njegovo ime, prav tako tudi ®na reka. S pismi s potovanj iin s članki v poznejših časo-1 piših J« strzclet-ikl vzdrZev<rl-»ta)no zvezo s 1’oljako.
Druga zanimiva osebnost j* Varšavec Jan Stanislav Kubara, ki je že kot 18 letini mladenič enu-griral po januarski vstaji leta 1836. in preživel 27 let na otokih Oceanije. Svoja znanstvena odkritja na Karolinških otokih in na otokih, Morite Verd* je objavil v pomembni publikaciji! v nemškem ježku »Etnografski prispevek*, skupai * hilendarskim učenjakom Snelcom v Hamburgu, Berlinu in Lodzu. Tudi on nč pretrgal vezi z rojstnim krajem in je odlomke svojih del tiskal v poljskih časopisih. Obvladal j« popolnoma jezik domačinov, svoje bivanje na otokih daljmjCh morij pa je imel za svoje poslanstvo pri vzgajanju domačinov za ■člane velike družine civiliziranih narodov.
HERBERT TRAČEV|
ENAKE PLAČE
ZA ENAKO DELO
Britanska kraljevska komisija za izenačenje plač moških in zenskih delavcev je kontno objavila porodilo, ki so ga vsi tako težko pričakovali. Komisijo so ustanovili žc leta 1944 pod predsedstvom sodnika vrhovnega sodišča sira Cyrila Asguitha; v njej je bilo 8 članov, izmed katerih sta bila dva sindikalista, in sicer glavna voditeljica narodnega sindikata krojačev in oblačilnih delavcev Anne Loughlin ter bivši glavni tajnik konfederacije železarskih in jeklarskih indu strij John Brouin. Brown se je tedaj uipaknil iz aktivnega sindikalnega delovanja, ker je vprav v tistem času dosegel starost, do katere je smel po veljavnih določilih delovati v sindikatu.
le od vsega začetka je bilo jasno, da komisija ne bo stavila kakih konkretnih predlogov, ker so ji naročili, naj samo pregleda ■ in razišče razmerje med prejemki moških in ženskih delavcev, in si-ser tako v javnih uradih, kot tud* v industriji in na drugih delovnih področjih. Preučiti je morala tudi socialne, gospodarske in jinančne posledice, ki bi jih povzročilo uveljavljenje zahteve po enaki plači za enako delo ter je morala predložiti izčrpno zadevno poročilo.
Ko je kongres Trudc Unions predložil komisiji svoje predloge in dokaze, ji je dal vedeti, da to ve-Icvaino zadevo pojmuje zelo ozko in utesnjeno. Zaradi tega je komisija pazljivo preučila vse pogoje in ponudene dokaze ter ni prišla do ni}takega dokončnega zaključka, razen glede višine stroškov, ki bi jih uveljavitev načela o enakih plačah povzročila javnim 'uradom.
šina teh treh članto je poleg tega \ pripomnila, da je poglavitna težnja sodobne proizvodnje v tem, da fi- j žitno silo nadomeste z mehansko eneigijo.
Manjšina je v posebnem poročilu j priznala, da »ti lahko zbrati na-taninih podatkov o enaki zmogljivosti moz in žena, kar velja zlasti za zasebno industrijo in trgovino Natančnejše podatke so zbrali samo o nekaterih vrstah zaposlitev, pri katerih velja tako za moške kot. tudi za ienske enako pogodbeno delo. Ti podatki so pokazali, da je bil zaslužek zena na splošno dokaj nižji od zaslužka moških. Vendar pa iz tega ni moči sklepati, da zenske kot takšne ne bi mogle, oziroma da f niso opravljale istega dela kot, moški. Treba je upoštevati delovne ure; za pravično prccenitev zmogljivosti tena in maških pri delu pod enakimi pogodbenimi pogoji kot tudi za ocenitev akordnega zaslužka je zaradi natančne primerjave treba vzeti za osnovo delo o-pravljcno v eni uri in ne delo, ki ga opravijo v enem tednu.
Vzrok nizkih dohodkov
Poročilo manjšine nadalje izjavlja, v kolikor je moči na kratko povzeti in obdelati tako široko vprašanje, da je poglavitni vzrok nizkih zaslužkov ženskih delovnih moči v tem, da so jih na splošno izključili od tistih vrst delavnosti, v katerih bi mogle pokazati največje uspehe, če bi jim le dali priliko, potrebno predizobrazbo in dobro sindikalno organizacijo.
Glede na posledice uveljavljenja načela o enakih plačah se stališče manjšine razlikuje od stališča ve-
Glina in porcelan
Uspehi na tujih kontinentih
Pc-ljaki sp bik udeleženi tudi pri snemanju zavese s črnega kontinenta — Afrike. Tu gre prvo mesto potovanjem Jana Potockcga v letih 1778. do 1805 po Turčiji, Mali Aziji in Egiptu. Zapustil je vel ko število dobrih del s področja geografskih in etnografsk h študij. Po sledovih Potcokega so šli kasneje mnogi poljski znanstveniki.
Vaclaw Zewuski, ki ga je Mickiewlcz upodobil v «Par''zu», je živel kot beduin, postal je prijatelj z znan mi emirji in pripeljal v Evropo arabske konje ter s tem postavil temelj znamenitim poljskim, niškim ln wurtcmberškim žrebčarnam. Padel je v bitki pri Dasoču v novembrski vstajij. ta dogodek opeva pesnitev Slowackega.
V znanosti j« postal slaven Zevvuski s svojim luksuznim časopisom »Podobe Orienta*, ki ga je izdajal na Dunaju v letih 1809 do 1818. Časopis je izšel v 6 zvezkih (in vsebuje znanstvena dela 180 učenjakov vseh narodov.
MESTA NOVEGA SVETA
---- ■ fr* ■
Znamenita Washingtonova ulica v mestu Bostonu je središče trgovskega in političnega življenja tega najetarejlega meata v Združenih državah. Mesto ima vel'ko pristanišče in močno razvito tekstilno ln
živilsko industrijo
Mnogo znanstvenih rezultatov »o dosegli Poljaki tudi na ozemlju Azijske Rusije. Znani poljski zoolog, pozneje profesor lvovske univerze Benedikt Dibcvveki je raziskal živalsko kraljestvo Jablov-skh gor. Zapustil je sijajne študije o Bajkalskem jezeru. Raziskoval je Kamčatko in Komorsk,e otoke. Obenem z njim je raziskoval v Sibiriji tudi fiziograf Aleksander Cekanovski. Izdelal je geološko karto Irkutske gubernije, o kateri govore * velikimi priznanjem pitrograjski in pariški znanstveniki. Svoja dela je pisal v poljskem in ruskem jeziku. Pogorje med zlivom Lene in Olenska je dobilo Ime Greben Cekanovskega.
Težko bi bilo ugotoviti, koliko Poljakov se je udeležilo geografskih raziskovanj in znanstvenih ekspedicij po vsem svetu. V Južni Afriki si je pridobil veliko slavo Ignacij Domcjko. Po priporočilu francoskih znanstvenikov je dobil stolico fizike in k<ymije v čilskem mestu Cochambamba. Njegova dela so prevedli v francoski, angleški in nemški jezik. Domrjko jo postal steber čilskega rudarstva, ustvaril je meteorološko omrežje, ustanovil etnografski muzej, strokovne šole, izvedel reformo univerze v Santiagu. Napisal je učbenike za fiziko, meteorologijo in mineralogijo. Stalno je dopisoval z Miekiewiczem, pošiljal v domovino svoje članke ta Studil je. V poljske muzeje je pošiljal bogate geološke ln mineraloške zbirke. Po njegovih stopinjah je šlo mnogo Poljakov, katerih inicna so zapisana v znanosti Južne Amerike.
Joakim Lelevel, zgodovinar in geograf, je spisal veliko število del iz zgodovinske geografije, ki jih priznavajo tudi v inozemstvu. Prvi je opozoril na vlogo arabskih učenjakov v srednjem veku. Nato imamo Marjana Smoluhovvskega, fizika svetovne »lave, ki je pri raziskavanju tkzv. brcvvnev/skega gibanja prišel do novih idej, ki se. nanašajo na sestavo materije. Tu je tudi Zigmund Wrublenški (1833), ki si je pridobil slavo, ker je prvi napravil Jz kisika tekočino. Leon Cenhovski (1829 1887) se je po večini pečal z raziskavanjem celio živalskega in rastlinskega izvora. Bil je pionir nauka o celicah in nakazal, da ni razlike med tkzv. sarkodo in protoplazmo in da se v plazmi dogajajo vsi življenjski pojavi. Znani so Henrik Arkowski, pionir Antarktike s svojo zanimivo koncepcijo tektoniko Antarktike in njegov tovariš na ekspediciji na Južni tečaj A. Dobrovvolski, svetovno znani raziskovalec in poznavalec ledu en končno Ks. D erzen kl*je več desetletij raziskoval življenje čebel.
Nedvomne zasluge Imajo Poljaki na področju tehrike. Veliko število mostov, železnic, cest in prekopov je delo poljskih inženirjev. Med njimi je najbolj znana gorska železnica čez ameriške Ande, ki jo je projektiral in zgradil Ernest Malinowski, nato dva največj* viseča mostova v Ameriki: Delavvar* Bridge v Filadelfiji in Goldgate Bridge v San Franc!soUi ki jih je zgradil Raif Modzcjew-ski. V zadnjim času je zgradil inž. O kanski avtocesto v gorskih predelih Afganistana.
.	(Nadalj. na 4. strani).
Slika predstavlja zunanjost ene izmed številnih zgradb v velikem Industrijskem središču v Južni Angliji, ki Je znano po čudovito lepih keramičnih in porcelanastih Izdelkih
Komisija je ugotovila, da bi uveljavljenje načela o enakih plačah samo za javne urade — ženske na-meščenkc države, ki pa tip delajo v industriji, uradnice v pomožnih službah, učiteljice in druge uradni, ce manjših krajevnih uradov — povzročilo državi vsako leto od 31 milijonov 500.000 do 36,500.000 tun-tov 'sterlingov dodatnih stroškov. Komisija ni preučila, koliko bi stalo uveljavljanje tega načeta v zasebni industriji. Izjavila je. da so glaša z zamislijo Tradc Unions, ki meni, da bodo .morali na področju zasebne industrije enake plače izposlovati po običa.ni poti mezdnih pogajanj. Kavno zaradi tega tisti del oihenjenega poročila, ki obravnava družbene, gospodarske in finančne posledice te zahteve, vzbuja o britanskih- sindikatih največ zanimanja.
Razlike med mneni!
Vazno je dejstvo, da se je mnenje treh Člani o komisije močno razlikovalo od mnenja ostale večine, in sicer zlasti pri razlagi trenotnih razlik med prejemki moških in. zenskih delavcev ter obravnavanju družbenih, gospodarskih in finančnih posledic uveljavljenja načela o enakih plačah na področju zasebne industrije in trgovine. Te tri članice priznavajo zgodovinsko dejstvo, da je bita ravno večja fizična moč moških delavcev tisti odločilni čjnitclj, ki je največ vplival na pre. težilo povpraševanje po moških delovnih silah. Celo sodobna tehnika industrijskih obratov ni mogla popolnoma ovreči te ugotovitve. Manj-
čine v toliko, v kolikor manjšini1 ni marala sprejeti načela, da tre-notne težkoče glede ureditve plul' izvirajo iz razlik v delovnih uspehih industrije.
Cc bi prisilili delodajalce, da b* dajali moškim in ženskim delavcem enako plačo, bi jih ti gotovo namestili pri takšnih delih, pri kO-turih bi vsakdo lahko v največj' meri razvil svoje sposobnosti,- pol e J tega bi bila tudi naloga narodi politike in državne proizvodnje, d* odstrani umetne pregrade med obema vrstama zajposlcnih delovnih moči, kar bi najuspešneje opravili na ta nač-n, da bi vsakomur dali takšno delo, za katero ima največ sposobnosti in veselja.
Kongres Trade Unions je pri vseh dokazih, ki so bili ustni in tudi pismeni, vzdrževal mnenje, da 6» uveljavljenje načela o enakih plačah za enako delo utegnilo povsi^ čiti velike spremembe na področju zaposlitve ročnih delavcev, in š'ce[ tako ženskih kot volkih ter da na mnogo uspešnejši način kot ie današnji zaposlili večje število moških m zenskih rbčnih d lav cev.
Poročilo večine pa izraža strah, da bi politiko polne zaposlitve ročnih delavcev moglo ovirati kakršna koli splošno povišanje mezdne ravni in čeprav poročilo manjšine .pri' stavijo, da gre za težka in usodna vjirašanja, vendar izraža prepričanje, da bi bilo neprlkladno in nezaželeno ohraniti stalnost mezd s tem, da bi uvedli strogo nadzorstvo | za ohranitev ustroja trenotne *’ šine delavskih mezd.
))
Nova izdaja "Timesa
Times piše, da je ena izmed Ste-iških svetovnih dogodkov; članek vilnih posled.o končane uojne tudi bodo spremljale aktualne sVke,^ .silen porast znanja angleščine po | poleg tega bo na prot strani s-znan i V zvezi s tem je vseh člankov s ostalih strani. Mar- ^
vse) Evropi, narastlo tudi povpraševanje po vesteh iz britanskih virov. Ljudje bi radi zvedeli marsikaj, kar se nanaša na angleški način Življenja trt na angleško mnenje o številnih mednarodnih vprašanjih.
Zaradi tega so imeli za umestno, da so v veliki meri spremenili »Times Wr.ekly Etdition»; tedensko izdajo uglednega britanskega dnevnika so tako prilagodili, da bo mogla v polni meri učinkovati na mednarodno javno mnenje in mnogo prispevati k mednarodnemu sporazumevanju in prijateljstvu. V tedenski izdaji bodo od zdaj naprej na prvi strani vedno objavljali daljši pregled najvainejš h tedeiv-
sikaj starega bo izginil	l}tl
bo ostala dosedanja korespondenco s tujino, kronika najvažnejših bri tonskih dogodkov preteklega, ted** ter bodo v njem ponatiskovd važne članke iz dnevnih veddi-priobčevali bodo tudi pisma ured’1*' Štirn. Vellfeo paznjo bodo posvet" mednarodnemu krfjiZnemu tri*’ filmu, gledališču, financam in trS°', trittl. Stalni rubriki bosta tudi den « parlamentu» in. ePisma Londona*. Tedenska izdaja bo ii"* la od ZO do »k strani, izhajala . vsako sredo ter jo bodo ie v dneh prodajali po vseh ueč/* evropskih središčih i»i na Bližnji vzhodu. Izvod bo stal 4S lir.
=
HITREJŠI □D ZVOKA
Proti koncu zadnje vojne so poveljniku neke ameriške lovske skupine v Veliki Britaniji polkovniku H Houghu podelili odlikovanje Di-stinguished Flying Cross (častni križec za zasluge v letalstvu), ki je nedavno prej kot prvi človek .z letalom dosegel taksno hitrost, 'o kakršni so do tedaj mogli le sanjati. Pri izvedbi najdaljšega strmoglavega poleta v zgodovini letalstva se je polkovnik Hough povzpel v višino 13.000 metrov ter se spusti; v strmoglavem poktu do višine 5.500 metrov, pri čemer je dosegel h trost preko 1.250 km na uro. Junak tega podviga je takole opisal svoje dejanje:
«Tisto, kar se mi je najbolj vtisnilo v sponnn, Je bil brez dvoma prizor, ki se mi je nudil v višini; pred očmi sem imel skoraj vso Anglijo in zemlja je ležala 13.000 metrov pod menoj ter se kopala v jutranjem soncu. Nekoliko (asa sem se zadržal v tej višini ter pregledal ozračje in zemljo. Videl sem Bri-stolski prekop, na drugi strani pa Wash; reka Merscy se je srebrno blesketala, čista voda Bristolskega prekopa pa še lepše. V naglici sem pregledal Severno morje in Rokav-sk' preliv; onstran morja sem opazil Calais in polotok Cherbourg. Kako čudovito je bilo. ko sem mogel z enim samim pogledom objeti tako prostrano ozemlje!
Pomanjkanje kisika in mraz
«Toda kabina mojega letala ni bila tak.-na, da bi dovoljevala polet v takšni veliki višini ter tudi nisem imel dovolj kisika. Poleg tega Je bilo zelo hladno, saj je termometer kazal 50 stopinj pod ničlo in za ogrevanje nisem imel drugega kot dva majhha električna grevca. Zatorej ni bilo primerno, da bi izgubljal dragoceni čas z ogledovanjem prekrasne panorame. Ne da bi dolgo pomišljal, sem usmeril letalo v strmoglavi let in zdivljal proti zemlji, ter polagoma večal hitrost. Kakih pet sekund pozneje sem že dosegel blazno hitrost; proti zemlji sem se spuščal s polno delujočimi motorji ter sem v pičlih 25 sekundah že padel za 7.500 metrov!
»Nato sem za 15 sekund letalo prepustil popolnoina samo sebi, Kar Je bilo seveda precej predrzno; vendar sem neprestano ostro upi-
ral oči na merilne naprave, ki so mi označevale hitrost in vse ostala. Čudovit občutek me je prevzel, ko sem opazil, da letim z večjo hitrostjo, kot jo ima brnenje mojega letala in kot se vrte propelerji na letalu! Nisem se zavedal nika-kega posebnega občutka, razen tega, da se mi je zdelo silno prijetno kot brez t.Ze plavati v neskončnem z,ačncm prostoru. Slišal sem, kako je zrak udarjal ob trup letala kot morski valovi ob plavajočo ladjo, medtem ko so propelerji blazno piskali in hrumeli.
Predrzna igra s smr.jo
«Ko sem ugotovil, da sem dosegel največjo hitrost s polno delujočimi motorji, sem pomislil, da bi bilo dobro, če bi pustil, da bi propelerji prosto tekli, s čimer bi še nekoliko zvečal hitrost. Toda komaj sem premaknil ročico, se je že letalo z blazno naglico preobrnilo in napravilo nekaj loopingov. To me je takoj prepričalo, da se ne smem šaliti ter sem pognal molili' in tako brzel proti zemlji še nadaljnjih desst sekund. I>ri tem nisem imel prav nobenega občutka o blazni hitrosti. Seveda bi bilo vse popolnoma drugače, če bi mogel videti kake predmete, mimo katerih sem divjal, ali če bi mogel stalno upirati pogled v zemljo, proti kateri sem brzel.
«Ko sem prišel v višino 5.500 metrov nad zemljo, sem menil, da je napočil tisti čas, ko bi bilo dobro prepustiti se staremu naravnemu nagonu po samoohranitvi ter sem pričel uravnavati letalo. To je bil naravnost čudovit trenotek. Za dosego zemlje mi ni preostajalo več kot deset sekund ter sem zaradi tega moral nekaj ukreniti in sicer z veliko previdnostjo. (;e bi hotel letalo spraviti v vodoravni let v trenotku, danes ne bi bil več med •živimi. Vendar mi je uspelo letalo uravnati brez posebnih težav, dasi se mi je sprva zdelo, da bo vsa zadeva mnogo težja. Zavesti nisem izgubil niti za trenotek, dasi sem skoraj popolnoma oglušil. Zdelo se rm je, kot da je sedlo na mojo glavo neko krepko mišičasto telo ter me c vso silo potiskalo v nasprotno smer poleta. Ko sem skušal premakniti roko, se mi je zdela tako težka, da bi moral rabiti žerjav, .če bi jo hotel dvigniti. Vse telo je
Fantastični a resnični strmoglavi polet z višine 13 OOO metrov do 5.000 metrov v pičlih 25' sekundah
bilo težko, kot da bi bilo iz svinca.
«V naslednjem trenotku pa 6cm že ostro razločil zemljo in lepo obdelana polja in v tem hipu sem se »ele zavedel in dobil pravi občutek silne hitrosti. Ko sem letalo popolnoma uravnal, sem ga spravil v nekoliko višjo lego, in sicer zaradi tega, da sem prišel popolnoma k sebi. Nekaj sekund pozneje sem že varno in srečno pristal. Kako sem se počutil? Izvrstno! Zamrmral sem kratko zahvalno molitvico ter odšel v urad. kjer sem spisal poročilo.#
Med pripovedovanjem je polkovnik Hough izjavil, da’j e ta izredni strmoglavi polet opravil v sklopu svojih nalog za preizkuševanje letal ter še pristavil: «V teh stvareh a? nisem nikoli vadil; nekega jutia sem se po zajtrku v naglici odločil, da bom nekolike poletel ter ni minilo niti pol ure po tej odlo itvi, ko sem že z višine nad 13 tisoč metrov drvel navpično proti zemlji.«
Polkovn.k Hough je povedal, da je že nekaj mesecev pred tem oprali podobni strmoglavi polet z vi-■ine 11.800 metrov, in sicer s tri-motornim lovskim letalom Thun-dcrbolt. V obeh primerih je uporabil letali, ki sta kratko pred tem sodelovali v letalskih bojih. Polkovnik je končno še pristavil, da je za vsakega pilota — kar velja predvsem za pilote lovce — izredno velikega pomena natančno poznanje največje vzdržljivosti in sposobnosti, ki jo zmore njegovo letalo.
Pridobitev rudnikov
Proti koncu preteklega leta so t> britanskih rudnikih začeli uporabljati najnovejši stroj za izkopavanje premoga, ki bo mnogo prispeval k povečanju premogovne pro'zvodnje. Novi stroj, ki so mu dali ime Meco-Moore, izkopava in hkratu natovarja izkopani premog, Britansko premogovno ministrstvo ga je označilo kot «zarcs čudoviti stroj» ter je prepričano, da bodo mogli z njim povečati proizvodnjo za 50 odstotkov.
»toga ne drobi, kot je to običajno pri podobnih dosedanjih strojih, ampak ga lomi v velikih kosih; to dejstvo bo trgovini mnogo koristilo zaradi tega, ker ne bo treba prodajati po znatno nitjih cenah preveč zdrobljenega premoga.
Poglavitna prednost novega stroja i je v tem, da pri izkopavanju pre-
Velikost in silo zadnjega ameriškega bombnika, ki je nadomost i letečo veletrdnjavo B-29, si Je moči predstavljati že po ogromnem repu in krmilnih napravah. Letalo ima štiri motorje, izmed katerih vsak razvija 2 tisoč konjskih sil
JOE
pih in naposled privlekel na daij še precej dolg pohojen cigaretni ogorek: mirno in strokovnjaško si ga Je ogledal, odstranil črno konico in si ga potisnil med zobe.
Z vidnim zadovoljstvom je podrsal z vžigalico ob stegno in s sijočim obrazom puhnil oblak modrikastega dima.
Potem se je še udobneje zleknil na skalo.
((Veš, moj dragi Joe«, je dejal, «nikdar nisem redno jedel, niti takrat, ko sem bil že otrok. Prav odkrito povedano: nikdar še nisem bil tako sit v življenju, da sl ne bi še česa zaželel. Vedno sem z neko zavistjo gledal, kako so se drugi mastili. Po' tvo.em mnenju sem seveda materialist, morda boš dejal, epikurejec in da jedača vendar ni najvažnejša stvar na svetu. Toda. moj dragi, tako govore le tisti, ki sami Jedo vsaj dvakrat na dan...»
Joe je nekam Čudno pomežiknil, sklonil glavo in poslušal,
«Zate sem tujec, hm, ti si Anglež...«, je nadaljeval mož. ((Morda me ne moreš razumeti, ker ne poznaš mojega jezika, kakor jaz ne poznam dobro tvojega, toda v glavnem... upam... se bova že razumela...«
Joe je poškilil in pokimal.
((Najbolj pa mi je vedno bilo všeč meso!« je nadaljeval mož in se poredno na-mehnil Joeu. ((Odkar pomnim, sem vedno najrajši Jedel meso in ni bilo važno, kakšno in kako pripravljeno je bilo! Kaka mastna pečenka... Hmmm... Ah, rajši pustiva to!« — Nekaj časa je vse bilo tiho.« Zakaj mi je vedno bilo všed, ne vem. Morda zato, ker je bilo drago in ga doma nikoli nismo imeli... Hm, kdo vel In kadar sem sc klatil po gozdovih m se boril — vedno sem se veselil enega: tega, da sem še živ, da bom nekega dne znova mogel zaživeti kakor človek in da bom spet mogel jesti meso, ta simbol blaginje. Ko po več dni nismo nlc jedli, so mi prihajale ,pred oči z mastjo oblite pečenke, mastne race, putke, fazani, zajčki, ves tisti z debelimi bedrci, ah, najrazličnejše pečenke, in vse to v neskončno dolgi verigi, ki se Je vodno spreminjala, a je vendar bila vedno enaka.#
Joe je razumevajoče pokimal in izjavil s hreščečim glasom:
»Daj mi orehe!»
Mož je jezno izpljunil cigaretni ogorek, ki mu je opekel ustnice in segel globoko v ž:p.
»Ah, kaj bodo orehi«, je dejal mož in izvleke! iz žepa, ki je bil videti brez dna, velik s koščenim robom okrašen nož. «Kaj so vraga. orehi: NIC ne rečem, za priboljšek so že, toda.i. daj, vrniva se k najinemu pogovoru! Rečem tl ni boljšega, kakor je meso. Jaz pa že dva dni nič ne jem, ne morda nič mesa, ampak nič, popolnoma nlc... In zdaj imam tako lepo priliko: vžigalice imam, lesenih trsk tukaj ne primanjkuje... Joe, moraš razumeti, da ne morem drugače... Saj,,, saj mi je žal, da je' prav tebi namenjeno, ampak saj me jazumeš...«
Joe je zadnjikrat razumeva|oče prikimal in odpuščajoče povesti trepalnice.
Nož se je le malo zabliskal, preveč Je bil zarjavel. Nekaj rdečega je -polkropilo na pol zgorele črne tramove in belo kamenje.
* * *
Kakih dvanajst ur kasneje je neki vojak pribijal na velika vrata lepak:
BOGATO NAGRADO
dobi tisti, ki bo prinesel na angleško poveljstvo v N... pisano papigo, ki odgovarja na ime Joe. Papiga je danes zjutraj izginila z poslopja, ki ga je zasedel štab.«
Rep superbombnika
ALEŠ
Mož se Je naposled ustavil med težko poškodovanimi zidovi porušene hiše. Joe je čepel tik pred njim. Mož sl je poiskal primeren kotiček, nekoliko skrit prostor med dvema kamnoma in počasi sedel, ne da bi spustil izpred oči svojega drobnega tovanča.
Bil je raztrgan in umazan m desna hlačnica z razcefranim in vihrajočim spodnjim robom je bila za dobro ped krajša od leve. Njegov zagoreli, koščeni obraz je bil ves razoran od brazd in je pneal o bednem in nevarnem življenju. Oči so bile globoko vdrte in v njih je migljal tisti posebni blesk, ki ga opaziš le pri izstradanem človeku, izmučenem od velikih naporov in pripravljenem na vse.
Malomarno je pobrskal po že-
Od lanu do platna in damasta
V ZAČETKU OSEMNAJSTEGA STOLETJA JE DOBILA INDUSTRIJA PLATNA V SEVERNI IRSKI MNOGO POBUD IN MOČAN ZAGON ZLASTI ZARADI KREPKEGA PRITOKA HUGENOTSKIH BEGUNCEV IZ FRANCIJE, KI SG BILI V TKALSKI OBRTI IZREDNO SPRETNI IN IZURJENI.-DANES JE PRVOVRSTNO ULSTRSKO PLATNO EDEN IZMED NAJBOLJ ZNANIH BRITANSKIH PROIZVODOV TER GA POŠILJAJO V VSE PREDELE SVETA. SEVEDA SO MED ZADNJO VOJNO ULSTRSKE TOVARNE PROIZVAJALE DRUGE VRSTE BLAGA; ZDAJ SO 7E SPET PRIČELE PROIZVAJATI PLATNO IN DAMAST. LAN NAKUPUJEJO SEZONSKO IN V SUROVEM STANJU TER GA MORAJO DO DOKONČNE UPORABE PREDELOVATI OKOLI 12 MESECEV. KER POVPRAŠEVANJE PO PLATNU STALNO NARAŠČA, IMAJO TOVARNE DELO ZAGOTOVLJENO ZA DOLGO DOBO.
1- V Ulstru lege velike kmetije, ki pridelujejo skoraj izključno le lan. Lanene bilke po getvi namočijo v vodo ter jih nato dalj časa puste legati v majhnih kupih na njivah. Naprednejše kmetije upo. rahljajo posebne Silose, v katerih praSijo lanene bilke pod strogo nad-zorovanimi pogoji fn. okoliščinami.
I. Predelane lanene bilke lepo uravnajo in povegejo v snope.
S. 8l'ka predstavlja najnovčjSe statve, na katerih tkejo znameniti Belfast damast.
i. Pogled v eno izmed naj večjih tkalnlo za platno in damast v Belfastu; njen* proizvode pozna in oent ves »vet.
■ .i.-.-- -- v ;	- -v	'M' -v-n
NA POČITNICE
t *• J*rot111 le,a 1883 prl Sv- LuciJ'
1V/VLN r£\CVjJ2<LiJ ob Soči. Študiral Ja v Gorici, kjer je prišel v osebne stike i dr. Antonom Mahničem. Po maturi Je Pregelj stopil v bogoslovje, a ga Je kmalu zapustil ter kesneje odšel na Dunaj, kjer je poslušal predavanja iz slavistike in germanistike. Postal je profesor ter je služboval v Gorioi, Pazinu, Idriji, Kranju in Ljubljani.
Ze kot šestošolec je napisal prvo pesem. Na Dunaju je pisal v dijaški list »Zora«, Pridobil si je obširno znanje in izredno bogat besedni zaklad. Dobro je poznal tudi vse velike svetovne pisatelje.
Čeprav se je v začetku Pregelj posvetil pesništvu, se Je kesneje njegova umetniška narava izživela predvsem v epični in lirični nevezani besedi. Leta 1913 je izdal povest »Mlada Breda«. Po prvi svetovni vojni je objavil mogočno tolminsko puntarsko trilogijo (Tolminci, Stefan Golja in njegovi, Plebanus Joannes). Tolminske motive je Pregelj uporabil tudi v krajših novelah in v biografski povesti »Anton Muzniku. Lepe njegove povesti so še naslednje «Simon Iz Praš«, «Peter Pavel Glavani in »Uschll vrelci«. V protestansko dobo je segel z »Bogovcem Jernejem« ter s povestjo ((Magister Anton«. Polpreteklo dobo pa je zajel s čudovito pestro, živahno in barvno bogato povestjo «Otroci sonca«. Bavil se je tudi z dramatiko Njegova najmočnejša dramo je »Azazel« s svetopisemskim motivom. Napisal ja tudi nekaj kratkih enodejank kot na primer »Berače«, »V Emavs« itd. Poleg tega dela je prevajal pesmi, pisal kritike, literarnozgodovinske razprave in članke o pesništvu.
Pregelj Je bil v desetletju po Cankarjevi smrti nedvomno vodilni slovenski pisatelj, ki ga je odlikoval izredno sočen in bogat jezik. Izvrstno je uporabljal zgodovinska ozadja ter Je vsaki stvari znal vtisniti neki posebni odnos do večnosti.	«
Bilo je prve dni meseca avgusta v letu 1847. Ljubljanske latinske Sole so se bile končale in Solarji so 3C porazgubili na vse strani, vsak na svoj dom Med zadnjimi, ki se je še mudil' v mestu, je bil Kračmt.iov Matija z Bele na Gorenjskem pod Storilcem. Peto šoto, rekli so ji poetika, je bil iz. dela , pa je imel še nekaj opravka s poučevanjem drugih. Ko je vse vestno opravil, je zvečer zložil knjige in perilo v skrinjico, nalepil nanjo svoj naslov, pripravil potno torbo, vtaknil vanjo drobno knjigo, Prešernove Poezije, in dobršen sesitek nepopisanega papirja, nekaj prigrizka in pijače. Nato se je priporočil gospodinji, leni barvarja Gestrina na Poljanah, naj ga skliče kar sc da zgodaj in legel.. Mati Gestrinova mu je ustregla, ga zbudila ob prvi zori, še preden je zazvonilo jutro po ljubljanskih cerkvah, in mu Sla kuhat zajtrk. Ni maral, pa je mora! zajeti. Zena pa je med tem zgovorno jemala slovo: "Matija, pa zbogom! Očeta pa mater lepo pozdravite! In če s tem ali onim pri nas niste bili zadovoljni, kajne, Matija, tu naj ostane in pozabljeno naj bo, kaj bi dolila pravili!».
"Tudi kaj tožiti ne bi imel*, j c presrčno odvrnil dijak, «scbe pač, ki mi odpustite, če sem bil nereden in v napoto; saj sam sprevidim, kakšen krti je z nami Solarjih
Dijak je vzel pokrivalo in palico, obesil torbo čez rame in odprl vrata. Bil je na cesti. Zazvonilo je v Senklavžu jutro in dijak se je odkril. P.a je molil kaj razmlšljeno. Šolsko poslopje mu je budilo spomine. Ozrl se je po oknih. Mešala so in se svetila v prvem soncu. Za trenotek se mu je zazdelo, da udi za emir. obličje svojega najljubšcga učitelja, gospoda Luke Martinjaka. Pa ni ilidcl nič, a je bil vendar vesel. Kakor je bil gospod Luka v šoli na-roč J je naredil Sešil si ;e papirja v zvezek, da bi vanj dnevno pisal vse, kar bi doma na počitnicaH lep-ga slisal in doživel. Razigrano je zamahnil z roko proti oknom in dejal polglasno: "Zbogom, gospod Lukaln
Nato je gel, stopil v cerkev in zavil potem čez špitalski most pred frančiškane. Mimo Maliča je spel nato proti' ikolejatom. Tam se je obrnil proti Šiški. Skozi drevje mu je sijal izpod hriba v 1 utrujam - soncu Cekinov grad. Nekaj spominov na zadnje ljubljanske sprehode mu je vzdramilo dušo. Obšla ga je skoraj nekakšna bridkost, žalost sloiesa po Ljubljani. Ozrl se je. Iz rahle megle se ie kakor iz tcnčice razmotavalo mesto. Poredno živo je kivel nad pozaspanimi strehami, ki so lovile šum cerkvenih zvonov, grad nad mestom. Kakor otrok je rasel ts zelenja, megle in pesmi, ki so jo peli zvonovi. V mestu se je bud*la ulica, mestna kuhinja, trg in gostilna. Tukaj zunaj ob Cektno-vem gradu je bila ie deiela, deželska cesta, rosa v travi, ob cesti so bili vrtovi, njive, pristave in hosla...
»Zbogom, Ljubljana!)) je vzkliknil dijak presr* čno. «Saj nisem vedel, da si tako lepa.»
Kakor dober šolar, ki je hotel v mestu ustreči ljubemu profesorju, gospodu Martinjaku, je pomislil na dnevnik v torbi. Iskal je pri sebi besed, da bi jih zapisal Ljubljani za slovo. Nič takega ni našel, nič presrčnejšega. Le prejšnje je ponovil v drugo in tretje: «Saj nisem vedel, da si tako lem. Zbogom, Ljubljana!*
«Oha!o ga je vzdramil nenadno sredi hitre hoje glasen vzklik. "Fcstina lente, počasi, moj jant!*
Dijak je bil zavil od šišenske cerkve tesno ob hišnem vogalu pa sc je zaletel priletnemu, domače dobrodušnemu možu v odprte roke. Odstopil je gibke in se opravičil.
«Fcstina lente!» je ponovil gospod in svarilno dvignil prst. Tedaj ga je Mar spoznal in se znebil prve zadrege.
"Glej, prirodoslovec iz Sivke«, si,je dejal, "Fer-dinand Šmid. Slovit pollar je in s polarskim geslom me ie prestregel, da ga nisem rogoborno podrl. Pa je zlato srce in z našim Martinjakom sta si dobra. Vljudno odzdravi, Matija, na lepi pozdrav!*
Tako ji pomislil in pozdravil: "Fcstinabo lente, počasi poidem, učeni gospod, pa dobro jutro želim.*
Z lepo besedo je udobrovoljil prijetnega gospoda.
"Studiosus, študent?» je vprašal politi’’. "Le kam se mu mudi, da je že na nogah1» — «Domov na počitnice,» je povedal dijak.
sSyntnxista, četrtošolec, kajne!* je poizvedoval S micl
oPocti.cs abiturus. petošolec iz Martinjakovega razreda,» ie povedal šolar razločno. — «A!i pa je , vzel kaj na pot, da ne bo lačen.’*
»Za prvo lakoto», je odgovoril dijak.
Prirodoslovec je segel k sebi in pomolil Solarju goldinar.
oPa zakaj, gospod!» je vprašal mladi. oZa prvo žejo na prvo lakoto,* je velel pokrovitelj Šmid.
* • •
Dijak je šel. Nekaj krati se je le ozrl za ljubezni vim in darežljivim gospodom in ga bil vesel. »Ferdinand Šmid',« je dejal sam pri sebi, "darova! mi je goldinar pa *e dober svet, naj hodim počasi. Vi vat, naj živi! Gospod Martinjak bo vesel, ko bo bral v mojem dnevniku o tem srečanju. Res, začetek ni slab.*
Prožno in z veselim srcem jo je dijak ubiral po cesti proti št. Vidu Sonce je pilo zadnjo meglo s polja in grelo občutno v pleča in hrbet. Plodna ravan je bila polna pridnih kmečkih ljudi, pa tudi cesta je bila živa. Dijak je proti svoji navadi pozdravljal in ljudje so odzdravljali. Ob:utU je izredno vljudnost in veselje iz pesmi, ki jo je znal po Valentinu Vodniku. Pesem si je obujal v spomin in Usmerjal korefk po tej prvi slovenski umetni pesmi, ki tako zdravo in močno živi, da nikoli pozabljena ne bo. "Od straže hrovaškc gor sonce mi pride,* se je jemalo besedje potnemu na ustnice, misel pa mu je Sla za tem, kar pesem pripoveduje o zadovoljnem Kranjcu. Vesel pesmi m kraja in še ljudi, iz katerih je bila' pesem doma, je občutil mladi učenjak: "Saj to je, da je naše! Nobena nemška pesem tako ne pove, kakor ta, ki naslika eno človeško lice za tisoč in tisoč sorodnih danes in za stoletja nazaj!*
Z nekakim čudno mehkim nasmehom si je popotni v teh mislih segel v torbo. Tam notri je nosil drobno knjigo, Prešernove Poezije, ki je bila *ele nedavno izšla. Dijaka je opajala, Tačas pa je verjel in vedel drugače. "Prešeren,* je dejal, »saj si mojster vseh mojstrov, a k srcu mi še nisi tako prirasel ko Valentin iz S iške. Opajaš, da glava in srce bolita, Valentin pa takih zdravil toči, da bi vriskal in pel.*
Osvobojeno in lahko je vrgel glavo kvišku vi zažvižgal brezskrbno v lepo jutro. Bil je pred vasjo "Kjer gospod Blaž Potočnik ovce pasejo.» je dejal dijak sam pri sebi. Ne da bi vedel kdaj. mu je res stal gospod Blaž ob strani...
"Torej rhetor. šcstosolec ie! Pa z Bele Kračmanovj Matija, hc! Ali pa veš, kdo sem jaz!* je vprašal šentviški župnik dijaka. Bil je domače pre. prost, glasan. oblasten in veder. Pod pazduho je tiščal zaprašeno stensko uro, drugo manjšo jc držal v reki. "No, pa povej, če veš. Kaj le kimaš! Kdo sem.!*
V’ dijaku jc zaigrala prirojena gorenjska šega-vost in jz dejal: "Ali naj tako povem, kakor je zapisal doktor Prešeren!*
"Molči o njem!* je vzkliknil navidezno nejevoljno gosjx>d Potočnik. "Mol jc učen, pa ga je škoda. Grize. Ali naj b'o sladak, če mu ie tako gre na sveta, da Bog pomagaj!* Prizanesljivo sočutje je zvenelo iz njegovih besed.
Dijaki je župnikova beseda zresnila in je dejal, da par ni tako strupena Prešernova zbadljivka o Potočniku, ko doktor sam pove. da merijo njegove puščice na najviije glave. Povedal je tudi. da dobro ve, kdo je gospod Blaž; omenil je učitelja Martinjaka, ki- da je v razredu s solzami veselja prebiral njemu in vrstnikom' Potočnikove pesmi iz Cbc/ice in dejal, da je Blaž gotovo drugi, če je Valentin prvi.
Lej ga, Luko,* se je zasmejal duhovnik. "Tako torej me opravljaT Nu, on ve. Jaz vem drugače.* Prijel je dijaka za rame in ga obrnil ter mu pokazal mlekarico, ki je prav tedaj šla mimo in peljala mleko. "Vidiš!* je vzkliknil, "na vozičku vozi. Kakor kolovratom po Gorenjskem pravijo penici, ker so s Češkega prišli, tako bt morali te vozičke imenovati blaževc, zakaj moja iznajdba so, in resnično: moje pesmi, še cerkvene, ti dem, bodo prešle, tl vozički pa ne bodo prešli.*
Tako je dejal in si sam prikimaval, Nato pa je še govoril: "Takole, da me boš vsega poznal. Dohtar v Kranju me psuje, da ljudi v grob spravljam s svojo homeopatijo. Res je, pomagam, kolikor gre. Zdravim. Tu, vidiš, dve novi moji bolnici. V sklepe, jima je šlo m v pljuča. Pa jih bom vendar spravil na noge. Kaj sem torej Se! Urar!*
Veselo in čudaško ponosno je rožljal z urama dijaku ob desno in levo uho. Potem je dejal oblastno, kakor gospodar na kmetih pastirju: "Zdaj fiojdei pa z menoj v farovz!*
"Učitelj Martinjak,* je mislil dijak sam zase. «če bom tgko doživljal in toliko, kakor sem začel, tri take zvezke dnevnika napolnim.«
DROBTINE
NAJBOLJŠI MOŽJE
Ameriški vseučiliskt profesor Earnest Hooton je nedavno priporočil dekletom, kakšne može naj si izberejo. »Suhci. Je dejal strokovnjak, so večni godrnjači, sovražijo druge ljudi ter se hitro utrudijo. Velikani nadležno hodijo po sobi in tarnajo, da se premalo gibljejo; poleg tega se hitro postarajo. Najboljši so debeluhi, ki so prijazni v družbi in radi doma.« Profesor Jih Je imenoval »maslene kroglice«.
METER IN KILOGRAM
V Pavillon de Breteuil pri Parizu so nedavno prišli znanstveniki Iz 18 držav. Ogledali so si prvi meter in kilogram, kt sta tam spravljena že okoli 70 let, tri nadstropja pod zemljo in obdana z varnostnimi napravami proti vremenskim in drugim vplivom.
Kilogram je utež, ki sestoji 90% iz platine in 10% iz iridija ter tehta natančno en kg. Meter pa je seveda natančno en meter dolg. Doslej so znanstveniki vsega sveta hodili v Pariz po natančne mere. Zdaj pa jim to ni več potrebno. ker sl lahko natančno dolžino izračunajo s pomočjo svetlobnih žarkov.	,
ASFALT KOT GORIVO
Britanske ladjedelnice Swan so zgradile posebno cisternsko ladjo na turblnakoelektričnl pogon, ki izpodriva 18.000 ton. Ladja nosi ime »Hellcina«. Ladijski kotli bodo uporabljali za pogonsko gorivo asfaltov« odpadke. Ravno zaradi te posebnosti Je omenjena ladja mogla doseči Izredno hitrost 17 in pol | vozla na uro. Strokovnjaki menijo, j da je to najboljša cistemaka ladja
Paberki od vsepovsod
na svetu. Kabine za posadko so opremili z vsemi sodobnimi pridobitvami in ugodnostmi.
PREKO OCEANA V 8 URAH
Letalski strokovnjaki obljubljajo, da se bo v približno petih letih konstrukte! jem letal posrečilo zgraditi posebno zračno ladjo na reakcijski pogon, s katero bo moči priti i* Londona v New York v približno šestih urah. Tri britanske tvrdke pripravljajo načrte za takšno zračno ladjo, ki bo plula s hitrostjo 800 kilometrov na uro. Zračna ladja naj bi preletela Atlantik v višini 18.000 metrov, torej približno 7000 metrov višje od Mount Everesta. Letalo ne bo imelo trupa, ampak bo imelo obliko velikega krila. Stroji, potu,ki in tovor bodo v notranjosti krila.
POLARNI MRAZ
V VELIKI BRITANIJI
London, 27. januarja
Iz londonskih letališč poročajb, da je Veliko Britanijo zaj-sl polarni mraz ter da je sneg, ki je včeraj zapadel, otežkočil ceatni promet Letalski promet ni prizadet.
Funkcionar londonskega letališča Heathrow Je izjavil, da so nekatera letala, ki so prišla iz evropsk h držav, imela zaradi slabega vreme na na Sredozemlju, po 24 ur zamude. Z letališča Novtholt poročajo, da »e vrši tam feden promet, tako pri prihodih kot odhodih.
V	Londonu Je tudi predsinočnjim snežilo. Včeraj popoldne j- sreg še vedno naletaval ter ceste sproti čistijo snega.
V	Doverskl ožini je divljal močan eevero-vrhodni veter s snijtenimi zameti. Temperatura je precej pod ničlo.
Prispevek Poljakov
k svetovni kulturi
(NADALJEVANJE Z 2. STRANI)
POLICIJSKE PREISKAVE
V LAHORE V INDIJI
London, 27. januarja Policija v Lahori, prestolnici indijske pokrajine PandZab, je včeraj preiskala uradne prostore muslimanske narodne straže — organizacije muslimanskih prostovoljcev, ki so napol vojaško izveibani.
Policija, ki je že prej proglasila to organizacijo za nezakonito, je prijela 7 muslimanskih voditeljev, o katerih pravijo, da so se upirali policijski preiskavi. «Reuterjev» dopisnik poroča, da so med pre.skavo odkrili vec kakor 1000 Jeklenih j J UQ0Sl0 V S tlake OtllaSll lZL)U-čelad. Preiskavo so izvedli tudi v!	x»!„i	__: i
V naši dobi je poljsko znanost obsijala slava Marije Curie-Sklodoivske, ki je dobila Nobelovo nagrado. Tu pač si potrebno govoriti o znanstvenih odkr.tjih Marja Sklodcvske. Le mimogrede bom poudar i, da je Marija Sklodowska celo življenje ostala velika Poljakinja, čeprav je toliko let prebila v Parizu.
28. maja 1932 je Marija Curie prišla v Varšavo k slavnostni otvoritvi radijskega instituta. Izpolnile so se njene davne dekliške sanje, da bi 3 svojo znanostjo koristila domovini. To je bilo njeno zadnje b vanje v Varšavi. Na koncu pisma, ki ga je takrat poslala svoji hč:iki, pravi:
• Poznam neko kvakowsko pesmico o Visli: Kdor te je vzljubol, te tudi v grobu ne bo pozabil. — Zdi »s mi, da ja to resnica, vsaj kar se mene t'če.»
Kmalu po prvi svetovni vojnj (1918—1939) se je poljska znanost začela normalno razvijati, ko je dobila svoja žarišča na petih univerzah in velikem številu drugih šol akademskega značaja.-Raze*!! univerz je bila ustanovljena vrsta znanstvenih inat tutov in muztjev. Mncga znanstvena društva so usmerila sveje napore k ustanavljanju znanstvenih institutov in založniškemu delovanju. Tu moramo v prvi vrsti omeniti ■ Društvo prijateljev znanosti, ter Akademijo znanosti in umetnosti v Krakowem. Ta društva so zbirala c krog sebe razne
specialiste. Ker so imela ma razpolago denarna sredstva, so tiskala svoja in tuja dela, ki so jih dobivala z zamenjavo in na ta načji vzdrževala znanstven? stike z vsem svetom.
Po končani zadnji vojni se je začela poljska znanost, ki je pretrpela velikanske izgube v ljudeh, laboratorij h in požganih knjižnicah, vnovič organizirati.
Hitlerizem si je prizadeval, da bi un čil vse poljske znanstvene in kulturne pridobitve. Nemška historlografija o Poljski in obravnavanje poljske preteklosti od najstarejših časov do danes, začenši z luisko kulturo do boja za poljsko-nemške meje, ni preži ta samo s protiznanstvero tendenco i n pripravljenostjo | otvarjati zgodovinska dejstva, ampak je prav tako tudi zlonamerna in polma zaničevanja do narodov, ki jih je nemška «znanost» zaznamovala kot »manjvredne* narode. Hitlerizem je r.a Poljsko in na druge slovanske države gledal kot na primerna tla za kulturno-poiitično ekspanzijo glede na njihovo namišljeno »nezmožnost* za aktivno delo v kulturnem in družbenem življenju.
Poljski r.aiiod stoji in bo stal na strani; zmage miru, ki bo omogočila nadaljnji razvoj svetovne kulture, nadaljnje tesno in iskreno sodelovanje z vsemi narodi in ki bo omogočila Poljakom delovanje za dobro svojega naroda in dobro vsega človeštva.
Sneg, burja, mraz
Geofizični zavod poroda, da smo se znaSli v drugom obdobju ostrega mraza. Toplomer znova trdovratno vztraja pod ničlo. V soboto ob 11. uri je kazal -S.7 m ni bilo nobenega znaka za dvig. Kakor naglaSa geo-flzičn i zavod, smo se znaSh pred pojavom, ki nastane dva ali trikrat vsako zimo: visok pritisk na severu in	nizek	na	juguz	zelo
mrzlimi severnimi vetrovi. Na jugu od Trsta naletijo ti severni vetrovt no oster odpor juinih vetrov, kar povzroči sneZitev.	V	soboto dopoldne je	tudi	o	Trstu	prav
skromno	snežilo,	mtdtem	ko je
proti vedem začelo snei'ti močneje ter je sneg padal tudi vso noč. Pobelil kmalu je triaSke ulice, toda burja ga je razpihala ter na mnogih krajih napravila zam.te.
Dne SZ. januarja smo zabeležili u Trstu —1.2 s prvimi znaki burje (veter 20 km na uro); dne 23. januarja —2 (z umerjeno, a »pravo* burjo);■ 24. januarja —4.4 ts pravo burjo povprečno 36 km na uro, ob sunkih pa celo SO km).
Kot poroča geof zični zavod, te videti, da smo dosegli vrhumo tega drugega trdega zimskega ob dobja. Vse pa kale, da bomo v kratkem doZivlli majhno izboljšanje vremena,
GORICA
PREHRANA
Slanina za brezposelne. Sepral sporoča, da se je danes začelo razdeljevanje izrednega obroka 250 gr slanine ) korist vseh brezposelnih v goriski pokrajini, ki imajo dodatno živilsko nakaznico. Obrok slanine za brezposelne v Gorici razdeljuje trgovina «La Provida» do 10. februarja, in sicer po ceni 160 lir za kg.
USODA CIGARET V VREDNOSTI 1 MILIJONA
Deset sti »Drina* iij ati našle označbo ne
it^fv c
■iSpt.ta
lel^BPrl
cigaret »Morava*, jta», ki so jih obla-inalnih zabojih z V teke tobačne to-
varne, je trcnotno r.a razpolago finančnim oblastem, in sirar do dneva, ko bodo odgovorne osebe zaradi t hotapstva tobaka poklicane pred sodiščče. Ce jih bo sodišče spoznalo za krive, bo tobak zaplenjen ter ga bodo nato dali v prodajo.
Tri osumljence tihotapstva, Ni-branta, Ateno in Siliča, je polic ja aretirala, 'a-' jih je po zaslišanju izpustila; v kratkem pa se'bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
JUL. KRAJINA
uradih podporne hinduške organizacije.
V Novi Delhi je ustavodajna zbornica odobr.la resolucijo za u-stanovitev posvetovalnega odbora glede manjšniskih pravic, osnovnih pravic ln področij plemen Ko Je Pandi t Punt predložil to resolucijo, Je izrazil obžalovanje, da se muslimanska zveza še ni odločila sodelovati v zbornici. Pand.t' Punt je nadalje dejal, da je kongresna stranka napravila vse, kar je njenih močeh, da bi pr.5;o do sode. lovanja z muslimansko zvezo, da pa ne bi bilo pametno predložiti še nadaljnje odlaganje dela te zbor niče. Pandit je rekel, da bo v posvetovalnem odboru 7 hinduških predstavnikov iz glavnih muslimanskih pokrajin, 7 muslimanskih predstavnikov iz glavnih hinduških pokrajin in tudi predstavniki drugih skupnosti.
ITALIJA - CSR
Praga, 27. januarja Češkoslovaška delegacija bo odpotovala v Rim, takoj ko bo reše-1 na sedanja kriza ia bo .predložila izmenjavo češkega premoga za italijanske delavce. V odgovornih | praikih krogih metlijO, dh je Italija Že. v predhodni fazi pogajanj v I glavnem spiejela to izmenjavo. Češkoslovaška rabi delavce in upa [ od Italije dobiti 5 tisoč delavcev, ki jih bo zaposlila v industriji in I rudnikih ter za obnovo železniške-1 ga omrežja.
ŠPANIJA OBLJUBLJA
AMNESTIJO ZA BEGUNCE
Pariz, 27. januarja Špansko veleposlaništvo v Parizu je z uradnim sporočilom, naznanilo, da bodo vsi izseljeni Spanci, k t bt se v teku Šestih mesecev vrnili v Španijo, deležni politične amnestije.
V sporočilu pristavljajo, da bodo povratniki ob prihodu na mejo prejeli popolno pomoč in sredstva, da se vrnejo na svoje domove ali da pričnejo spet s svojim starim zaposlenjem:
stile štiri ameriške vojake
Trst, 27 januarja
Tiskovni urad Julijske krajine je 25. januaTja izdal naslednje 1 poročilo:
«Dne 22. januarja 1947 ob 15..30 uri so jugoslovanski vojaki prijeh 4 vojake 887 ameriške divizije, ki so •so nepazljivosti prekoračili Morganovo črto in prišli na področje B bližini Ajsovice. Omenjene 4 vojake so izpustili po 2 dneh nedaleč od tam, kjer so jih prvotno aretirali. Vsi štirje so izjavili, da so jugoslovanske oblasti i njimi prijateljsko ravnale in da so jih dobro pogostile.
«Imena štirih ameriških vojakov so: Philip Cohan iz New Yorka, John Hoffman iz New Jerseya, James Thompson iz Nevade in David Lunde iz .Minnesote.»
splošni ukaz st. 86 (40 b>
Preklic vejavnih določb
Trst, 27. januarja Obveščevalni urad Zavezniške u-prave je objavil splošni ukaz št. 86 (40 B), ki se nanaša* na preklic nekaterih določil zakonodaje, ki je veljavi. V nadaljnjim prinašamo izvleček ukaza.
Člen 1 določa ukinitev naslednjih določb: člen 1 in odstavka 1 in člena 2. kr. za k. ukaza z dne 4. februarja 1937, št. 163, spremenjene-v zakon dne 7. junija 1937, št. 1209; člena 6 in 22 zakona, odobre-nega s kr. ukazom z dne 3. Junija 1943, št. 598, popravljenega s splo šn:m ukazom št. 40 in členi VUI, IX, X in XIII splošnega ukaza 40.
Členi II do VII vsebujejo določbe glede ugotovitve davkov na vojne dobičke in ocenitve za predp s dohodninskega davka.
Členi od VIII do vključno XII vsebujejo predpise za tolmačenje pri ugotavljanju doaičkov poedinih transakcij na premičnine in nepre mlčnine in propravke zakona.
Člen XIII vsebuje ukin tev davka na vojne dobičke, ki so ga določili z veljavnostjo od 1. januarja 1946 * Členi XIV, XV in XVI vsebujejo predpise za postopek in kazni.
STROJI ZSSR
NA RAČUN REPARACIJ
London, 27. Januarja
Kot Je v četrtek poročala frankfurtska radijska postaja. Je načelnik gospodarskega oddelka ameriške vojaške uprave v Nemčiji, general Wiil:am H. Draper, izjavil, da so Sovjetski zvezi izročili 39.000 od 40 000 ton nemških strojev, k: so Jih iz področja odpeljali na račun vojne odškodnine.
Draper Je obrazložil, da šo vzeli te stroje največ iz električne centrale pri Monakovem, iz tovarne za ‘krogične ležaje «Schwe:nfurth» in iz- pristanišča Bremen.
Na britanskem obveščevalnem uradu v Nemčiji so izvedeli, da Je britanska nadzorstvena komisija četrtek objavila poročilo, v katerem pravi, da so se dobave alta zahod nim področjem Nemčije iz sovjetskega področja, ki so sc pričele novembra, v decembru zmanjšale in zdaj popolnoma prenehale. Tudi dobave krompirja iz sovjetskega področja so zača no ustavili, da b preprečili kvarjenje pridelka zaradi mraza.
PRIJAVA POTREB SEMENSKEGA KROMPIRJA
Trst, 27, januarja Kmetijski oddelek Zavezniške vojaške uprave potrebuje podatke količini semenskega krompirja, -ki potreben temu področju in za katerega mora prositi višje urade. Zato vabi vse kmetovalce, naj do 31. januarja t. 1 sporočijo občinskim ugotovitvenim kmetijskim u-ittdom (Ufficio comunale accerta-menti agricoli) količino semenskega krompirja, ki jim bo potrebna, in sicer točno označeno količino zgodnjega ali poznega krompirja.
TRŽAŠKA KRONIKA
Novi predpisi
\ UREDITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA
Glavni stan Zavezniške vojaške uprave za tržaško področje je izdal naslednje poročilo:
Področni stanovanjski ukaz 6 C bodo v kratkem izpolnili oziroma spremenili. Glavna vsebina' tega ukaza bo imela namen prisilno določiti minimalno število stanovalcev za določeno število sob. Možna rešitev, ki jo zdaj preučujejo, je, da odkižejo za 5 oseb 4 sobe, za 6 oseb 5 sob itd. Otroci pod 3 leti ne štejejo, otroci med 4. in 8. letom se računajo za pol osebe.
Zadnji pregledi so pokazali, da so stanovanja z eno, dvema ali tremi sobami prenamoljena, toda, da je mnogo prostora v večjih stano-vanjih, To poročilo Je ZVU izdala z namenom, da bi najemniki večjih stanovanj sami izbrali svoje sostanovalce.
Zavezniška vojaška uprava je odločena olajšati sedanje težko vprašanje na vse možne načine. Vsi razredi prebivalstva ''.odo irorali prenesti znake omejitve glede udobnosti.
UKINITEV VLAKOV NA PROGI
TRST - REKA - POSTOJNA
Ravnateljstvo tržaške glavne po staje sporoča, da so v nedeljo 26. t. ir. za vse naslednje nedelje ukinili vlak št. 1701 s prihodom z Reke in Postojne ob 9.36. ur: in temu odgovarjajoči vlak št. 1714 z odhodom z glavne tržaške postaje ob 16.55. uri.
Tovarni avtomobil
DO SMRTI POVOZIL DVE OSEBI
Silna burja in snežni me tež .sta v soboto zvečer na cesti v Zavije povzročila avtomobilsko nesrečo, pri kateri sta našli smrt dve oseb . Okrog 21. ure je v smeri p.oti Trstu vozil majhen policijski tovorni avtomobil, ki se je na nekem mestu nenadoma znašel v oblaku prahu in snega, ki sta vozaču zastrla vid. ter je zaradi tega povozil dve osebi, ki sta šli proti Zavijam. Ena ■ izmed njiju Je bila na mestu mrtva, ker si je pri padcu prebila lobanjo, medtem ko je drugo, ki Je b.la težko ranjena, isti avtomobil
je dejavn*ga tožilca končano. Obrazložil je obtožencu, da v svojo obrambo lahko poda, ali pa ne zapriseženo izpoved. Sodišče je nato razpravo preložilo na danes zjutraj ob 9.30.
VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE
Zasliševanje prič na razpravi
zarodi umora odvetnika Ventrelle
Priča Todonova potrdila izpoved umorjenfteva vdove
Drugi dan razprave pred višjim zavezn.škim Sodiščem proti Oiulianu Zan.nell, ki je obtožen, da je premišljeno umoril odvetnika Giuscppa Ventreila, so v soboto zjutraj začeli z zasliševanjem 21 letne Ventrellove služkinje Eme Todon. Todonova je potrdila izjavo, ki jo je v petek podala vdova pokojnega odvetnika Ro_ita Ventrel-'a ter je pripovedala sodišču, kako sta se na večer 24. oktobra preteklega leta ob 19.30 predstavila dva mladeniča, ki sta želela govor.ti z odvetnikom.
Eden izmed teh, ki je nosil vojaško uniformo, je stopil v kuhinjo, med tepi kO je drugi, ki je bil v civilni obleki, rekel, da ima kolo, ki ga ne more tako pustiti ter je ostal pred h šo Todonova je spoznala v 'obeh dva mladeniča iz Turjaka. Sla je v pisarno, ter je rekla odvetniku, da ga v kuhinji čaka neki mladenič, ki želi z njim govoriti. Odvetnik Ventreila je za-ptištil pisarno , in odšel, v kuhinjo ter'je peljal mladeniča v 'svojo pisarno. tedaj pa je Todonova zasli-SalB strele, Ko se je Todonova obrnila, je videla mladeniča s’ ka-dčcim še samokresom v roki, ko je tekel iz hiše.
Na vprašanje, ce je mladenič v sodni dvorani, je Todonova pokaza. la na obtoženca ift izjaviia, da ga spozna.
Policijska agenta Antonio Pavan in Evangel.Sti Ptetro sta na to pričala, da je Todonova na večer 24. oktobra ob 19.40 prišla na policijsko postajo, kjer Je policijo obvestila o umoru ter opisala Zaninella' in rekla, kje stanuje. 1	'
Policista Pavan in Evangelisti sta našla Zaninella v postelji, poleg postelje pa vojaško uniformo, ki sta jo vzela s seboj. Policista sta obtoženca pripeljala v Ventreilovo hišo, kjer ga Je Todonova takoj spoznala Ko je Zamnello na policijski ukaz oblekel vojaško un.fo.mo, ga je spoznala tudi gospa Ventrellova.
Pavan je nato opisal, kako je našel na tleh dve krogli in tri tulce, ko je preiskal Ventreilovo pisarno.
Ena izmed krogel je bila okrvavljena in Je zadela v ogledalo na levi strani p.sarne. Druga krogla pa je zadela v zid, Krogli so kesneje izročili izvedencu policije Julijske krajine, ki je ugotovil, da. sta bili kalibra 7.65 mm in da sta bili iz-
de. Zdravnik je ugotovil, da. Je smrt nastopila dve uri prej. Pol c.ja je izvedla preiskavo in zaključ.la, da gre za tamomor, katerega vzroke je pr p,sati živčni izčrpanosti nesiec-ne Armide Gregove, ki se je morala v zadnjem času večkrat zateci po pomoč k zdravniku.
Mož samomorilke je izpovedal, da je okrog 5. ure v polsnu Slišal, ko je žena odš.a iz spalnice, vendar se za to ni zmenil. Ko se je okrog 7. ure zbudil, se je zelo začudil, ker žen' n; b lo v postelji. Odšel je v kuhinjo, kjer je našel truplo, ki je viselo na vrvi za sušenji perila. Na
Nova vstopnina
“ZA GORIŠKE KINOMATOGRAFE
Pokrajinski urad komisije za določanje cen sporoča, da je s takojšnjo veljavo določil za goriške kinoniatografe naslednje vstopnine:
VITTORIA in CENTRALE: galerija 50 lir, prvi sedeži 35 lir, drugi sedeži 20 lir.
MODERNO in EDEN: galerija 40 lir, prvi sedeži 30 lir, drugi sedeži 15 Ur.
NAD EN MILIJON ŠKODE ZARADI POŽARA
V vasi Skale pri Plaveh je v soboto dopoldne nastal požar, katere ga vzroki še niso pojgsnj.ni in n: izključeno, aa ga nekdo namerno podtaknil, je povzročil na kmetski hiši Martina Visniča nad en milijon Ur škode. Zaradi močne burje so bile v nevarnosti tudi sosednje hiše ter so morali prit; na pomoč gasilci iz Gorice. Ko so goriški gasilci prišli na kraj požara, je bila dvonadstropna hiša že uničena, vendar je bilo njih delo potrebno za rešitiV rosednjih hiš. S pogorelo hišo je bilo un čeno tudi vse pohištvo, obleka kuhinjska oprema, nekaj dragocenosti in denarja, ki ga jc VisniS po neprevidnosti hranil v hiši.
ZANIMIVOSTI
Smrt „kralja gangsterjev"
V soboto ob 19.20 je v svoji vili v bližini Miamija na Floridi umrl ' Al Cupone, ki je bil 6 let skralj ameriških gangsterjev.» Al Capone je trpel na omrtviienosti in bole: hal na pljučih. Od torka naprej je bil resno bolan. V petek je imel ponovni napad ter je zdravnik označil njegovo stanje za zelo kritično. V zadnjih dnevnih so ga driali pri življenju s kosikom.
Al Capone je bil svojčas obsojen, ker ni plačal davka in so ge za to poslali za Štiri leta v zapor na tako imenovani ((Hudičev otoku, to je v trdnjavo aAlcarazi> blizu kalifornijske obale. Njegovi tovariši v zaporu so ga «obsodili na smrtn -ut eden izmed njih ga je zabodel v ramo. Zaradi tega so Al Capona premestili v drug zapor. Ko je leta 1929 zapustil zapor, se je umaknil na Florido.
Samomor zaradi živčne izčrpanosti
V soboto zjutraj, okrog 7.30. ure', je bil avtomob.l Rdečega križa nujno pbitilčan v ulico Bocčiceio 7. kjer so V stanovanju 66 letnega Carla 'Grčfca v kuhinji nišli obešeno truplo njegove 60 letne žene Armi-
PRKHRANA
Razdeljevanje drv
Tržaška občina opozarja potrošnike naj poskrbijo za dvig obroka drv, ki znaša 20 kg na osebo, ker se bo v prihodnjih dneh začelo tretje razdeljevanje drv. Od danes naprej bodo vse prodajalne drv zadostno založene, da bodo mogle v najkrajšem času zadovoljiti potrebe potrošnikov.
Razdeljevanje tobaka. V tekočem
tednu od Vt. JaH. do 2 febri botfo potrošniki dobili po 30 cigaret «Fib», 8 cigaret «Oapitol», 8 cigaret «Captain» in 2 cigari «Toscam».
Smrtna nesreča
NA CESTI VOLCE-KOBARID
Pred nskaj dnevi se je na cesti Volče-Kofcarid ponesrečil vojaški avtomobil, na katerem so se vozili trijp vojaki prvega bataljona 350. poljotnsga pdika 88. ameriške divizije. Nesrsča se je primerila zaradi poledice na cesti, zaradi - katera se je avtomobil zaletel v telegrafski drog. Pri nesreči je bil mrtev šofer vozila ^Robert Montgo-mcry iz San Bernardina (Kalifornija), medtem ko je bi vojak Frank. Gregor lažje ranjen na nogi in lev| rami, narednik Ernest Hopper pa je ostal nepoškodovan.
Letalska nesreča na letališču Čreden
Prt letalski nesreči, ki se je pripetila v soboto na letališču v Crog-donu, pravi uradno poročilo, je izgubilo Uvljenje 12 oseb. Letalo vrste «Dakota», na katerem je bilo osemnajst potnikov in ki bi moralo odleteti v Rodezijo v zasebni s/iribi, je kmalu po odletu začelo izgubljati ravnotežje in nato so videli, kako je strmoglavilo na drugo letalo, ki je bilo na tleh. Obe letali sta se takoj vneli. Na-mehčenci letalUčd, ki so nemudoma prihiteli na pomoč, so rešili izvest-no število oseb.
Letalo, ki je stalo na letališču, je pripadalo neki češkoslovaški letalski družbi in bi ga morali preizkusiti, da bi moglo dobiti dovoljenje ei. polete Na tem letalu ni bilo nobenega potnika.
Pet aretacij
zaradi nasilnega oviran a izselitve
Poročajo, da, se je Gus Celesba iz vasi Kossi pri Kanalu ob Sočj pripravila, da zapusti vas in odpotuje v Italijo. Kos Mar^, Kos Rudolf, Kos Renzo in Kos Antonija, vsi iz visi Kossi, kakor tudi Laščak Andrej iz Loga. so dne 24. januarja, po poročilu policije, odšli na stanovanje omenjene Gusove, kjer so z naši jem in grožnjami skušali pre-PH#}': izvedba, njenega načrta da zapusti kraj. Civilna policija iz Kanala je takoj posegla vmes ter are; tirala oren jen ih 8 oseb, ki so jih prepeljali v goriške zapore.
prepeljal v splošno bolnišnico, toda nesrečne i je zai adi poškodb na gla- streljeni iz samokresa znamke «Be-vi že med vožnjo izdihnil. Gre za'retta»
27 letnega Karla Cunjo iz Škofij, drugi pa, ki Je bil takoj mrtev, je 19 letni Veliano Ellero iz Milj. Obe trupli' so položili v mrtvašnico v ulici Piet.i in so na razpolago pri-stojnim oblastem.
Javni tožilec je nato zaslišal pod-častn.ka preiskovalnega oddelka Grieka Salva tor a, ki Je potrdil izjave policistov Pavana in Evangelista.
Prcdsedn.k sodišča pujqr F. C. Bayhss, R. A., je nato izjavil, da
Konec črne borze z zlatom v Franclji
V Franciji je propadla črne borza z zlgipm, kar bo najbrž imelo dalekostine posledice tudi na drugih tržiščih črne borze, zlasti pri črni borzi z živili. Kadar namreč kmHje izgube zanimanje za zlato, so pripravljeni prodajati meso in druge pridelke v običajnem prometu za bankovce.
Med francoskimi črnoborzijanci z zlatom je nastal preplah in so cene zlatnikov padle za 30 odstotkov, odkar je prejšnji ministrski predsednik Leon Blum začel izvajati politiko za znižanje cen v Franciji.
Ker je v Franciji propadla črna borza z zlatom, bo imela uspeh po-l.Lika, ki hoče doseči stalne cene in vzdržati sedanjo veljavo francoskega denarja. Črnoborzijanci se tildi boja naUrtljnih vladnih ukrepov, kar bo omejilo ostalo črnoborzijansko delovar‘c.
SOC. POLITIKA
ALEXANDER ARNO
55.
lizdŠl. Ce bi vam hotel pripovedo-1 Nuberjem — je odgovorila mladen-vati vse, kar sem pretrpel in oku- I ka vsa zardela v obraz.
WANG-HO
PRESENEČENJE
V LONDONU
London, 27. januarja V Londonu je povzročila nekaj presenečenja izjava, po kateri generallsim Stalin mnenja, da mogli tolmačiti, izmenjavo častnikov med britanskimi in sovjetskimi vojaškimi akademijami v študijske namene kot pripravo na vojno.
Nagiašajo, da v splošnem tolmačijo sodelovanje med zavezniki kot sodelovanje v mirovne namene čimbolj obširno je to sodelovanje, tem manj bi ga mogli tolmačiti smislu, da je naperjeno proti kateri koli posamezni državi.
Moža ni bilo mol spoznati:
I nesrečnež je padel na obraz. Preiskal sem rtm žepe in v veliko začudenje sem našel 25.000 dolarjev ]:n med drugim tudi potni itst, izdan na ime policijskega nadzornika Herberta Nuberja.
«Stal sem ob truplu; misli so se mi podile po možgan.h: s tem de-narjen bi se mogel vrniti v civilizirani svet m živeti kot prej... In ce bi nastopil v svetu pod imei.om nesrečneža, ki mi Je ležal ob nogah?...
«Še danes fte vem. kako se Je vse zgod.lo. Zakril sem truplo, l;ot da b. bilo moje in postal sem nadzornik Nubcr. Sele potem, ko sem že bil na parniku, sem se zavedel, kaj sem naredil. Zavedel sem se, v kakšni težavi sem, a vendar: bilo je prepozno...
»Premišljeval sem vso pot, in končno prišel do zaključka, da bom v vsem nadomestoval pokojnega Nuberja. Tako sem tudi storil.
»Ukradel sem mu vse; obraz,
značaj pi tudi navade. Ustavil se nisem n.ti pred njegovim pokl cem, čeprav se mi je stvar zdela skoraj blazna.
«Naj vam naštejem vse nevarnosti. ki sem se jim moral izogniti? Oblekel sem se kot pokojnik in se pri tem poslužil fotografije v potnem listu, ki mi je povedala, da Je med menoj ;n pravim Nuberjem rahla podobnost. Sel sem v Nu-berjev rodni kraj in ure in ure sem presedel v gostilni z nekim njegovim prijateljem iz mladih let iz katerega sem izvlekel vse, kar sem moral vedeti o njegovih navadah, načinu življenja, o denarnem stanju, o sorodnikih ,n prijateljih. S tem znanjem in drugimi fotografijami sem se Javil na kriminalnem oddelku in «spet» prevzel službo. Ooh, noči, ki sem Jih preživel doma, ko sem študiral in študiral razno literaturo mojega nove. ga .poklica? !- B.lo me je strah, da ne bi v nalogah, ki so mi jih na^ ložili, naredil napake in se tako
sil v onili dneh, bi vam lahko govoril do jutri. Da pa na kratko končam: hotel sem postati drugi Nuber in postal sem.
«Kljub vsemu pa sem iz dneva v dan živel pod vtisom, da me bodo nekega dne odkrili to toliko bolj, ker je bilq*. v Nuberjevem življenju temna točka, katere nisem nikoh mogel razčistiti. Od kod Je bilo 25 tisoč dolarjev, ki sem jih našel v žepu? Vsi, ki so ga poznali, so ml dejali, da Je bil siromašen kot cerkvena miš, da je živel sicer dostojno svojemu položaju, da pa ni živel preko razmer svoje mešečne plače. Tudi ne vem, kje je naš?l potreben denar za potovanje v Kanado: in poteni še 25 tisoč dolarjev? Predstavljajte' si! In vendar bi mi moral nekdo to pojasniti, saj se tak lep znesek ne najde kar tako na cesti.
— To va* lahko pojasnim Jaz — je komaj slišno dejala Nina.
Nuber je prikimal in ni bi videti začuden. Muratow pa je presenečeno pogledal mladenko.
— Vi, Nina? — se je začudil. — Kako pa...
— Bila asm zaročena s tistim
— 'Zaročena? — Je zajecljal Mu-vatovv. t	.
— Da! — je pctpdila Nina. — Takrat sem bila mlada. Nadzornik Nuber je cesto zahajal v našo hišo in je bil z očetom zelo zaupen. Nekega dne ga je zaprosil za mojo roko in oče inu jo je dal in mene niti ni vprašal. Jaz sem to sprejela in oe prav za prav n ti nisem zavedala, kaj delam. Oče je imel v Kanadi nekega sorodnika; nekega dne je dobil vest o njegovi smrti in istočasno dopis, da je po njem podedoval precejšnjo vsoto denarja. O iz bi moral itj v Kanado, da b: Uredil vse formalnosti in prevzel dediščino; ker pa se zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel odločiti za dolgo potovanje, je po dolgem odlašanju poslal tja nadzornika Nub?rja. Ta je dobi mesec dopusta, oče mu je napisal pooblastilo in Nuber je odpotoval. Odpotoval in izginil brez sledu: nikoli več nismo o njem. slišali.
«šele čez nekaj mesecev smo dobili žalostno novico: na posestvu, k; pino ga »ned drugim podedovali, -so odkrili r.ekaj izvirov petroleja. Imetje, ki',smo ga, podedovali, j« veljalo največ 5 tisoč dolarjev, z
najdbo petroleja pa se je vrednost precej zvišala. Nuber je vse »hupaj prodal za 25 tisoč dolarjev in odšel. Vse naše poizvedbe so bile zaman, ker smo se obrnil) samo na kanadske oblasti. Danes bi »e obrnila samo na našo policijo in ne razumem, kako smo bili takrat neraesodni... Toda takrat , si niti zdaleka nismo mogli predstavljati, da sc je Nuber mogel vrniti diomov.„
«Oče je kmalu nato umrl: mogc-če zaradi žalosti in skrbi, in jaz? bila sem sama, brez sredstev, brez vsakršne izkušnje v življenju: padla sem v mreže Scbmidt-Llm-derjeve in postala njena sodelavka... To je moja zgodba.
Nina je molčala, Nuber pa, ki je med Nininim pripovedovanjem počasi korakal po acbi 8or dol, se je ustavil pred njo in dvignil obrvi,
__ To je, zgodba... — je mračno
dejal. — Pa da to zgodbo nadaljujem jaz!
«Vsa naslednja leta sem ljubosumno branil denar ln sl delal skrbi, da ga bom vrnil zakonitemu lastniku takoj, ko bi še ponudila prilika. Zdaj pa zaradi nesreče in krivde brezčutnega bankirja nimam nič več. '
— Vem — Jc a ginjenim glasom odvrnila mladenka- — Toda. vi ni*
ste krivi, vaš namen Je bil dober in pošten...
— Seveda sem imel pošten, namen — Je odločno potrdil Nuber. Obrnil »e Je nato počasi do Mura-towa ln se mu nepremično zazrl v oči. — Zdaj, dragi moj tovariš, zdaj veste- koga imate pred seboj: na razpolago sem vam!
— Dolžnost mi'nalaga, da vas Prijavim! — je oni ves skrušen dejal.
— Ce naredite kaj takega, je med nama vse končano! — je zavpila Nina in oči so se Ji jezno zasvetile.
— Kaj naj bi se končalo med nama? — je hotel vedeti Muratow.
Nina je zardela kot rak,
— Nič! — je obotavljajoče odgovorila.
— Ali se zavedate, da hočete podkupiti policijskega uradnika? — je resno pripomnil . Muratovv, Potem se je obrnil k Nuberju in nadaljeval:
— Lahko ste povsem mirni: ne bom vas prijavil, ker ne nameravam postopati po zakonu. Kaj pa ste prav za prav storili? Zdaj ni v vašem primeru nič ,veS graje vredne-g<a, ker ste se do posameznikov družbe že od dolži U z vašim delom ~~<Nad. prih*
POROČILO KOMISIJ?! ZA OBNOVITEV MEDNARODNE VZGOJE
Podnačelnik komisije za obnovi* tev mednarodne vzgoje, je podal poročilo, ki prayi da se je zanimanje ameriške Javnosti za obnovitev vzgoje v krajih, ki jih Je vojna opustošila, tako povečaio, da je komisija gotova pomoči, ki jo bo mogla prejeti v bodoče. Komisijo so ustanovili v pomladi leta 1946 ter jo sestavljajo zastopniki zu-uanjega ministrstva, ameriškega urada za vzgojo, važne ameriške vzgojne in podporne organ.zacije in ustanove UNESCO.
Podnačelnik H. E. Snyder, ki je poročal o dosedanjih uspehih komisije, je izjavil da so poslali v opustošene kraje stotine ton vzgojnega gradiva. Najvecji uspeh jo ustanov-tev knjižnic, katerim so poslali razne knj.ge
Zastopnik Rdetiga kriza, ki Je prisostvoval sestanku, je izjavil, da jo ameriški Rdeči križ poslal do zdaj učno gradivo, oblačila in druge predmete v vrednosti nad 3 milijone 551.000 dolarjev. Naznanil je, da so nakazali približno 700.000 do- . larjev za obnovitev vzgoje v tujini, ki Jih bodo uporabili do konca junija 1947. Eden izmed smotrov letošnjega načrta Rdečega križa bo izdaja knjig za mladino v tujih jezikih za vzpostavitev skupne knj,-ževne podlage za vse otroke po svetu. Velik del vzgojnega gradiva, ki ga Je dobavil Rdeči križ, so sestavili otroci ameriškega mladiVi
skega Rdečega križa.
RADIO TRST
276.3 m - 1089 ko
Ponedeljek, 27. januarja
17.30 plesna glasba; 18.15 literarna ura; 18.45 klavirski koncert pianista Danila Švare; 19 radijska povest: Ptički brez gnezda; 19.15 baletna glasba; 19.45 napoved časa. vt-str v slov.; 20 vesti v ital.: 20 15 pestra glasba; 20.45 Slovenščina za Slovence; 21 simfonična glasba; 22 15 slovenski humor; 22.30 plesna glasba; 23 napoved časa. vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporedu; 23.30 p esna glasba; 24 za ključek.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
URARSKEGA POMOČNIKA z
orodjem, veščega struženja in popravljanja ročnih ur, po možnosti z znanjem nemščine ali slovenščine -•išče. Ponudbe z navedbo: 1 znanje jezika; 2 strokovno znanje; 3 zahtevana tedenska plača; gotova namestitev; naslov: Magazzino Sviz-'ierbTComoč piM* Volta 16.