W Največji slovenski dnevnik f T' A /"^i I^lIT" A A	9	TWWrtSlovwt^cWly 0
III v Zedinjenih državah š fit M 1 ■ HL |m| /A IJf M M ■ ■ A	JTL	< in the United States* Jjl
j|I Velja za vse leto ... $3.50 |f| \J| XJXxk^ JL 'H M JLjL »V/ M #il	M	lw»«i every day except Sundays j«
^ Za pol leta..... $2.00 ™ ' ^^ - ^^	liT	m* Legal Holidays.
__List slovenskih delavcev v AmerikL _
Telephone: OORTLANDT 4687. _Entered as Second Glas« Matter, September M, 1903, at the Port Office it.Neir *ork, JTlf, ttnder theAtt of Congress of Mareh 3, l*7f.	Telephone: IStT cORTLAKDT.
NO. 296. - ŠTEV. 29€.	NEW YORK, WEDNESDAY. DECEMBER 18, 1918. — SREDA, 18. DECEMBRA. 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK *XVL
Iz Rusije
Potniki, ki prihajajo is Rusije, praviji, da se bolj še vi ki priprav.
ljajo zapustiti glavno mesto.
Stockholm, Švedsko, 17. dec.— Tukajšnje časopisje piše, da pravijo potniki, ki prihajajo iz ru skesra Klavnega mesta, da se bolj-seviki pripravljajo na odhod. Boljše viška vlada se bo najbrže preselila v Nižji Novgorod. Zavezniki ImwIo najbrže do Božiča izkrcali svoje čete v Pelrogradu.
Nek angleški škvadron je oh-streljeval boljšcviške pozicije ob finskem zalivu.
Tozadevna brzojavka je dospela iz e<ton>kega glavnega mesta.
Besedilo se glasi:
Nek angle&ki švadron je obstreljeval prednje in zadnje p* .sfojanke, ki jih imajo boljsevikf "h Finskfm zalivu. Sovražno napredovanje na Asserien fronti je bilo VHtavlj.no. — Mobilizacija! estonske armade se uspešno vrši. Zavezniška podpora ojačuje duha estonskega naroda.
Odesa, Rusija, 14. decern J »ra. — (Zakasnelo poročilo Ass. l'rt~»s.j Včeraj /.večer so izbruhnili veliki nemiri. Elementi, ki nasprotujejo ukrajinskemu hctmanu, so zazga li mestno jetnišnieo.
Washington, I). C., 17. dee. — Sem je dospela verodostojna vest. da so donski kozaki v okolici Yo-rovesja porazili boljševike ter vje-li 1100 njihovih vojakov.
V	Petrogradu vladajo naravnost strašne razmere. Najbolj trpi srednji razred. Ljudje umira jo lakote in nimajo kaj obleči. Kuriva sploh ni mogoče dobiti Že več teti nov ni dospela v mesto nikaka poiiljatev.
London, Anglija, 17. decembra. <irof Kokovčev, ki je bil pod carskim režimom tri leta ruski ministrski predsednik, je sedaj v Lon-donu. v kratkem času se bo odpravil v Londonu, kjer bo konfe-1 riral s predsednikom Wilsonom. Dopisniku newyorsKega "Suna-je rekel grof sledeče:
Od meseca maja pa do novembra je bila v Rusiji grozna la kota. Stradajoče ženske in otroci so hodili po ulicah ter pobirali o stauke hrane. Ali ne bo dobila Rusija, žrtev krvoločnega boljševizma. nobene (pomoči od zunaj?
Pred revolucijo je bilo v Pe-t rt »gradu približno tri miljoue prebivalcev. Sedaj jih je komaj en luiljon. Nihče ne more dognati kateri so še pri življenju in ka teri so mrtvi. Nobena oblast ne vodi seznama o mrtvih.
V	enem samem dnevu so boljše viki usmrtili sedemsto aseb. večji del mladih ruskih častnikov.
Moja žena mi je pisala, »ia je bilo IC. novembra usmrčeni|t 143 ruskih častnikov. Post re Lil i so jih kitajski vojaki. Vsak Kitajec, ki je ustrelil ruskega častnika, je <|0 bil nagrade.
Meseca junija sem bil osem dni' zaprt. Sedemnajst je bilo zaprtih v prostoru, kjer je znašala vroči-, na 7 stopinj. Zaprli so ine vsledi tega, ker sem pisal neki osebi pi-1 v katerem sem namignil, da bom poskušal jwwstati načelni*' vlade, ki bo sledila boljševiški. i
Kdor hoče v Petrogradu trikrat jesti, slabo hrano seveda,1 mora j plačati fiO dolarjev na dan. Vsled • pomanjkanja mleka je veliko o-»rofc pomrlo. Hrana, ki je poslana v Petrograd, je bila le medpoto-l ma ukradena. Nihče ne rešpekti-j ra lastninske pravice.
Vse banke so zaprte, industrijo i pa kontrolira zavezniška vlada Restavracije so bodisi zaprte. bo-f disi v rokah boljševiških komisij.1 Ko bodo zavezniki enkrat kontro-iral. Baltiško morje, jim bo ma-, lenkost priti v Petrograd ter na-i pravm red. Tako pomoč bodo 7 navdušenjem pozdravili vsi RUsi razen rdečih gard, seveda, i„ mož kate-i tem gardam poveljujejo
Rusiji sem služil 42 let, slednjič sem bil t* prrmorm pobegniti kot tat v temni noči. ko sem tAižal, da •ne nameravajo aretirati
Zadeve Poljske j
- j
• Poljski in židovski voditelj raz-; pravljata o sporu. — Afera v Lvo-vu v preiskavi. — Židje hočejo priznanje.
i
Varšava, Poljska, 17. decembra, j fJenera! Josip Pilsudski. vojaški načelnik poljske "vlade in narod ; ni ljubljenec Poljske je danes go-j voril z nekim časnikarskim poročevalcem o .sedanjem položaju j Poljske.	!
''Židovsko vprašanje na Polj-j skem ^ zelo težavno*', je rekel.I , "in treba bo še velikega tnida t t.er požrtvovalnosti tako pri Poljakih kot pri Židih, da se pride do rešitve. Kot dokaz naše tole j rantnosti napram Židora naj bo! to da jim je bilo dovoljeno voliti! pri zadnjih volitvah. Posebna ko-j inisija preiskuje »pogrome v Lvo-j vu. Dognalo se. je, da je bil prvi čin I krajmcev pri zavzetju me-i sta. da so odprli zločincem ječe. Ti kaznjenci so pričeli ropali in j naravno, <|a so nastali nemiri. » Ko so poljske straže dospele v židovski del Lvova, so židje nanje streljali z oken j in zlivali so na-nje vrelo vodo. Spočetka polj ski vojaki noso moglj obvladati; situacije, toda ko so dobili ojače-: nje, so uvedli red iu so zaprli 15 tisoč oseb, med katerimi je bilo' mnogo ukrajinskih vojakov."
Vodja židovske narodne stran-i ke Noah Prilncki je rekel poroče-' valcu:
t
"Spor med Poljaki in Židi sej je pričel, ker Poljaki niso hoteli j iznolniti naših zahtev po izjavi ( predsednika Wilsona. Narodna; ideja ja rastla skozi 50 let, med! Židi pa se je pojavila še-le pred' kratkim. Mi imamo aspiracije, kij so slične češkim in srbskim, toda nimamo zemlje. Protisemistične j agitacije so se pričele pred 40. i leti, ko so bili Poljaki prisiljeni polastiti se zemlje, odprli male tr-!' govine in poteptali židovske pra-' vice.
Zi,k»v>ke narodne aspiracije so |Se oblikovale pred 9. leti; pod- , žgala jih je ruska revolucija. Ko, je izbruhnila sedanja vojna, so! židje upali, da bodo dosegli politično svobodo, toda zopet se je ; pričel spor med Poljaki in Židi. , Ko je prišla nemška okupacija, so Poljaki dolžili žide, da so de- , lali skupno z Nemci, ker so dobili ( od Nemcev ohjube. Nemi so dovolili židovskim listom, ki so bili zatrti v Varšavi, tla so zopet iz-šli, dovolili so nam, da smo smeh odpreti svoje šole ter si dali posebne pravice Poljakom in Židom. Tedaj jt• Varšava izvolila prvi občinski svet.
V tem svetu so se pričele si ran-i ke. ki obstojajo šc sedaj. Naša narodna stranka zahteva avtonomi-1 jo za žide, priznanje od poljske [ države z lastno vlado; pravico, da | smemo imeti svoje šole in knjiž-! nice ter pravico rabiti v šolah ži-j dovski jezik, da pa se bo pouče vala poljska zgodovina in poljski jezik. Nikakor ne nasprotujemo, j poljski zastavi, toda želimo, da bi se uredile zadeve, kar se tičejo Židov. Nikakor ne želimo vmeša (vati se v zunanje diplomat ičin zadeve in glasovali bomo s Polja-! ■ki v vseh javnih zadevah, vključ i, no pri parlamentarnih volitvah, j
tilede trditve, da smo napravili denar s špekulacijami z živežem; toda jaz pravim, da je to j ravno tako neresnično kot vse! •druge obdolžit ve. Oni. ki so si na-j pravili denar, so bogati židje, ne' j pa revni. Naši listi so vedno na-i jsprotovali špekulacijam. Naši rev-' ši revni sloji so trpeli lakoto kot| J kristjani. Tukajšnji židje so pove-! čini soeijalisi, toda so nasprotni' boljševikom. Ravno tako kot nem-, ,»ki socijalisti. nismo internacijo-! nalisti. Nikakor ni res, de so d je špijonirali za Nemce. Naj še: pripomnim, da so Avstrijci obe-i šali žide, predno je bila vojna | končana. Res je, da so bile ječ,, odprte v Lvovn, toaa poljski vojaki so pričeli z nemiri s tem, da so zažgali židovske hiše m nato so prišli še tatovi."
j Prošnja Armenije
i —-j Armenska se bori za obstoj. — Armenska vojaška situacija. — Obdana od sovražnikov. —. Imela je težke čase.
; London, Anglija. IG. decembra, flcneral Torvom, načelnik armen-iske vojne misije, ki bo v kratkem i obiskala zavezniške države, jo i/, dal na svoje rojake poziv, v kate-1 rem jih prosi za pomoč pri delu. ki t se vrši zdaj v Armeniji. Poziv, i katerega je general Toreom izdal 112. novembra v nekem pristanišči. Job Belem morju, je danes prišel sem in se jriasi:
i'4Armencem v v>eh zavezniških in nevtralnih državah!
V decembru 1917 so ruske ar-i j made na Kavkazu zapustile ar imensko fronto. 31. januarja
dasiravno smo imeli na razpola-I go samo zelo omejeno armado, ker nam anarhija ni dovoljevala zaprtsliti vse svoje vojake, toda v popolni posesti velikega <]ela armenske zemlje, smo v Erzerumu slovesno razglasili v prisotnosti vojaštva, naroda in provincijalnih armenskih delegatov neodvisnost Armenije, ki vsebuje Veliko Armenijo. Malo Armenijo in CilieiJ j s ko Armenijo.
' Deželo smo postavili pod prof-:tekeijo štirih držav Anglije, Zdru-jženih držav, Francije in Italije. • Zapuščeni od Rusov, prevarjeni i od Georgijcev in od vseh strani na padeni od tursko-nemških voja-; kov. Rurdov, Tartarov in 20 dru-Igih narodov, ki so vsi poskušali j nas iztrebiti, smo se borili s peš-[čico hrabrih vojakov za neo^vis-| nost naše dežele. Bili smo daleč I od svojih zapadnih zaveznikov in nismo nimeli nikakega iz^le-
I
da. da bi dobili kako pomoč. To-jda nikdar nas ni zapustila vera v konečno zmago naše stvari, ki | je bila tudi obenem zadeva vseh narodov, katere so tlačili barbarski Tevtoni.
Ta vera pa k nesreči ni bila last na vsem Armencem. Imeli smo tudi izdajalce. Pustolovci iz 'iiflisa, i navdahnjeni ruskih revolucionarnih naukov, zaslepljeni vsled po-i litične strasti in hlepeči po vladi se niso strašili ,pred sramotno 12-dajo. Brez omahovanja so se vr-prli pred noge mesarjev v Carigradu in prosili turškega sultana vlado v vsakem armenskem ozemlju, ki je tako veliko kot žepna ru-, ta. To pa se je zgodilo ravno v trenutku, ko so slavne zavezniške armade podvojile svojo hrabrost in žrtve za strmoglavi jen je so vražnikov človečanstva na vseh frontah. Mi pa smo zaznamovali tei zdajalce in gotovo jih bomo o-besili. da maščujemo napad na j čast Armenije.
I Pod brezštevilnimi težkočami, sem prehodil velikansko rusko ze-j i m I jo. ki je posejana z nemirom. !Zdaj pa prihajam k vam, obdan s' sveto nalogo in misijo. K vam| prinašam armensko zastavo. Moja; misija je zbrati okoli te zastave^ i ki je postala znak našega trplje: | nja, našo vero iu vroče hrepene-1 nje po svobodi in armensko armado 100 tisoč mož. Našim zaveznikom moramo pomagati polasti-5 ti se vseh armenskih dežel, kjer I je mogoče 1 eti' mučenikov več isto' tisoč, o<Sredozemskega d<yj ■Črnega morja.
Armenci, prihajam, da daste | I skrajno pomoč. Vsakdo izmed vas' ' naj bo pripravljen prinesti novo r življenje v mučeniško Armenijo. I Poživljam va.s k edinosti. Takoj! j morate prenehati s strankarskim! 'sporom. Ker naša domovina krva-j !vi 17 vsake žile, vas opozarjam, da se ne bo trpelo nikako izčrpanji ! in oslabelost..
Armenija ne želi umreti. Želi I 'postati velika in močna ter spoštovana. Želi zavzeti med drugimi* civiliziranimi narodi mesto, ki je i ■bilo tako drago kupljeno. Da se i I uspešno izvrši delo za pridobitev samostojnosti Armenije sredi uni-' čene dežele, želi Armenija, dai vsakdo izmed vas stori svojo doli-nost. Potem ko je MI ves wet dolgo časa ogorčena priča armenske-
K umoru dr. Paesa
. V Lisbon i so bili aretirani poStični voditelji. — Glavno mesto je zelo t	razburjeno.
Lisbona, Portugalska. Iti. dec.] Po umoru perdsednika dr. Paesa v soboto ponoči je bilo izvršenih več aretacij; med aretiranimi je tudi Margalhaes Lima. Pri morilcu so našli več pisem, ki so kom-. promilirala visoke osebe. 1 Predsednik je stal na Roero ko-' lodvorir ter čakal na vlak v Opor: i ><0. Govoril je s svojimi ministri. I ko se je približal nek mlad človek, ki je oddal nanj (i strelov in ga ranil na glavi. Dr. l'ae*i se je prijel za j^lavo, nato pa padel v1 roke svojih ministrov. Detektivi; ki s.i bili v bližini, so Miorilea u-bili.
Paesa so nato naglo (prenesli v, San Jose bolnišnico, kjer je v pe- j tal« minutah umrl. Truplo je bilo i balzamirano, nato pa preneseno * Belen palačo, kjer bo ležalo v solii Ludvika XV. do sobote, ko se bo vršil pogreb. Danes je obiskalo mrtvaški oder mnogo občinstva in tudi francoski, kakor tudi italijanski poslanik.
Vlada je izdala razglas, v katerem se sklicuje na patriotizem naroda ter da naj vzdržuje postave in red v inieresu narodne obrambe. —
Parlament je bil za danes sklican k seji, da določi, ali naj 110- j vega predsednika izvoli naravnost j narod, kakor je dr. Paes po u^peš-; ni revoluciji lanskega leta odredil, ali pa ga naj izvoli parlament, ka- j kor predpisuje ustava.
Vlada bo stavila predlogo, da se:
zopet vpelje smrtna kazen.
-
1	BERLIN PLESE.
London, Anglija. 17. decembra, i Berlinski dopisnik londonskega J Daily Expressa, ko popisuje pri-] hod nemških armad, pravi, da vlada pri vsakem prihodu čet v Berlinu velikansko navdušenje.
"Vojaki prihajajo v oddelkih po 10 tisoč na dan, 44piše poroče-j valeč. " Vsak dan se postavi Ebert1 na govorniški oder nasproti fran-| coskega poslaništva. Domov priha-i jajoče vojake pozdravlja v svojih i govorih in vojaške godbe igrajo' koračnice, ljudska množica pa vpi-1 je in maha z žepnimi robci in klo-' buki.
'Detit.schland ueber Alles' me jej zvabila danes zjutraj na ulice. Vi svoje presenečenje in preseneče-, 11 jo francoskih častnikov, ki so! stali pri oknu v francoskem posla-1 ništvu, sem videl korakati nem-i I »ke vojake proti Brandenburškim ■ vratom na. isti način kot pvejšnje; : čase. Godba je igrala ves čas, ko| ,je prihajala konjenica in artile-; rija. Zastave so bile okrašene z lo-vorovimi venci. Vojaki so nosili I okoli svojih jeklenih čelad zimze j len, puške in topovi pa so bili pokriti s cvetjem.
Kar me je pa najbolj presen*-j lilo, so bili prihajajoči častniki. Oni, katere sem videl v berlinskih garnizijah. so bili mirni možje. < mnogi med njimi so celo odstranili svoje znake in odlikovanja. Vojaki so jim le redko saluti-1 rali.
j Nasprotno pa so vojaki, ki so i prihajali, bili še vedno dobro di-| , seiplinirani tei^ so salutirali po starem. Tudi častniki se niso pre-i menili. Po ulicah so vedno hodili ■ z monokli in pretisnjeni okoli pa-i su. Prebivalst vo jih je vedno nav-| dušeno -pozdravljalo, j Berlin pleSe do blaznosti. V mestu je okoli 50 kabaretov in v njih se pleše celo popoldne do devetih zvečer. Tekom enega tedna bo od-
I---
ga nračenišfva, bo gledal z obču-I dovanjem na prerojenje Armeni-j je. Zaradi tega se naaa domovina j tužna obrača do svojih otrok. Prosim vse Armence od najvišjih do 'najnižjih, da poslušajo glas Armenije, kajti ta glas je vsled trpljenja postal svet. Njena prošnja je povelje vsem.	t
Tints"«
Jugoslovani
v skrbeli
► __
Jugoslovane zelo skrbi itaujansKa j I politika. — Jugoslovanski zastop- i Iniki v Parizu so vznemirjeni vsled i Orlandovega govora proti demo- j bilizaciji.
Pariz, Francija, 17. decembra. .Jugoslovanski zastopniki v Parizu so z vsakim dnem bolj vznemir-; jeni. Nov vzrok k temu vidijo v! govoru italijanskega minislrsltfc ! ga predsednika Orlando proti d«* ■ mobilizaciji italijanske armade, i
Hočejo vedeti, kaj misli italic 'janski ministrski predsednik, ko pravi: ''Ne smemo razorožiti in ! moramo pustiti ves naš vojni raa-terijal nedotaknjen, kajti težko če, katere bo treba premagati, se j bodo prej večale kot pa se manj-:šale.
-Jugoslovani vidijo nevarnost svoje lastne težnje, ker so mnenja, da Italija grozi, da bo porabila svoje vojaštvo, če treba, da požene Slovane z ozemlja vzhod* 110 od Jadrana, kar zahtevate obe deželi kot plačilo za njihov delež j , v vojni.
Italija ne pusti ničesar, kar so Anglija, Francija in Rusija obljn : bile v tajni pogodbi leta 1915, dal -o jo dobile na svojo stran, da je ■ napovedala vojno centralnim dr-j ; žavam.
Nasprotno pa so Anglija, Francija in Amerika izrazile simpatije do jugoslovanskih želja. Italija je bila naprošena, da nekoliko popusti, toda vselej je prošnjo zavr-! nila.
"Mir ni prišel do mojega naroda s podpisom premirja", je re- J kel pred kratkim nek jugoslovanski zastdpnik. ''Naše'edino upanje »a pravico je, ako predsednik. Wilson more pregovoriti za vezni-; - ke. da drže obljube, katere so nam I dali. Francija je na naši strani in . nasprotna pohlepnosti Italije, to da Francija sama se čuti vezano vsled pogodbe. Isto je glede Anglije; vemo, da je Lloyd George tudi za nas. toda si tudi ne mo-j re pomagati.
Ako se nam vse drugo ponesre-či, tedaj se bomo bojevali sami za-!se."
" -;
t * ,
Dunajski monarhisti na delu.
~ . - ---
Kodanj, Dansko, 17. decembra, j Na mornahistični seji, ki se je vr-išila na Dunaju in na kateri je hi-: lo navzočih mnogo generalov, je ■ bil izvoljen za cesarja nadvojvo-da Maksimilijan, brat prejšnjega j avstrijskega cesarja Karola. j Neko poročilo z Dunaja pravi i da so socijalisti sklenili, da bodo j strogo postopali proti monarhi-jstoni.
Ha Finskem ni več Nemcev.
Washington, D. C.. 16. dec# — Neko oficijelno poročilo iz Stock-hohna pravi, da bodo danes odpo t ovale zadnje nemške čete iz. Fin-1 ske. Tudi nemški vojaški instmk-1 i torji ne bodo smeli ostati v de-I želi.
----
Seja "Ilirije".
*
I Seja društva 4 Ilirija* št. 23. S. N. Z. se vrši v soboto, 21. decern-j i bra ob 8. uri zvečer na 62 St., , Marks PI., New York City. Pridi- j !te gotovo vsi člani ill .pripleljite1 kaj novih članov.
pra vi jena odredba, da se morajo plesišča zapirati ob devetih, potem pa se bo plesalo do ranega ju- j tra. BerTlinčani že komaj čakajo j na to.
Tuje se zdi človeku, ko vidi vse j kabarete napolnjene do zadnjega kotička; ženske prihajajo v dra- j gocenih oblačilih, vojaki in civilisti pa pijo drago vino po $10.00 steklenico Sedež v gledališču se more dobiti le, ako se kupi vstop-' niča dva dni prej. 'Posknšamo pozabiti na vojno', mi je donfe« rekel nek Berlmčan."
Ebert proti Boljševikom
V KRATKEM ČASU BO OŠNOVANA NARODNA OBRAMBA ZA j ŠČITENJE NARODNE SKUPŠČINE. — KONGRES DELAVSKEGA i IN VOJAŠKEGA SVETA. — ZAVRNITEV RESOLUCIJE — SPAR TACUS STRANKA BREZ BESEDE.
Haag, Nizozemsko, 17. decembra. — N»-mški kancler Ebert je ! govoril včeraj na neki seji, kater* se jp vdeležila velika množica ljudi. Pri tej priliki je napovedal vojno boljševikom in rekel, da mora biti enkrat, za vselej konec sedanjim razmeram.
Ce vlad i ne bo dovoljeno opravljati svoje posle, bo zavrnila vso j odgovornost. V kratkem času se bo osnovala narodna obramba za ] varstvo narodne skupščine.
Narodna skupščina bo sklicana tekom štirih tednov ali pa Te j Prej.
Berlin, Nemčija, 16. decembra. (Zakasnelo.) — Danes se j-' z;i-čel v pruskem deželnem zboru centralni kongres delegatov delavske* ga in vojaškega sveta. Delegati so prišli iz vseli krajev Nemčije. — Možkih je 447, ženske so pa tri.
Zastopniki neodvisnih soeijalistov 111 Spartacus stranke so v veliki manjšini. Značilno je, da ne zavzemajo berlinski delegat je nobenega uglednega mesta.
Takoj v zae^tlni zasedanja je bila stavljena resolucija, naj so tudi dr. Karla Liebkneehta in Rozo Luxemburg sprejme	za-
stopnika Spartacns stranke.
Ko je bila resolucija prečitana. je nastal v dvorani silen ropot Malo je manjkalo, da se niso pristaši Spartaeus stranke stepi i 7. ostalimi. Slednjič je bila resolucija zavržena.
Današnja seja se je v splošnem še precej mirno vršila. Velik [ kwaval bo najbrže jutri, ko bo prišlo na razgovor sklicanje narodne [ skupščine.
Ko je govoril gospod Mueller, ga je prekinil predsednik kon-; gresa rekoč:
I — Tukaj je tovariš, ki hoče podati svoje poročilo!
Prišlee je izjavil, da zastopa 250 tisoč delavcev, ki so zbrani j pred poslopjem. Prečital je listo zahtev, ki s* popolnoma identificirajo s programom Spartaeus stranke. Zahteval je tudi, naj dobi vso moč v roko svet delavcev in vojakov, ne pa narodna skupščina ter se zavzemal za osnovanje Rdeče gaide.
Proti temu so skoraj vsi protestirali.
Govornik je še povedal, da je med delavci, ki se nahajajo zunaj. tudi sedem tisoč delavcev iz petih tovarn, katere so Liebknech-fovi agenti pregovorili, naj začasno zastavkajo.
Medtem se je dr. Liebknechtu posrečilo priti v poslopje ter' ! imeti govor z nekega okna.
Vsem naročnikom
\ -----
Kljub silni in skoraj neznosni draginji nismo zadnji čas povišali naročnino lista, čeprav so storili to vsi drugi tujejezični listi, ki se dajo meriti z "Glas Naroda" gl ede obsega in vsebiril.
Vestno smo izpolnjevali geslo: — VSE ZA IZOBRAZBO SLOVENSKEGA NARODA. — Da nismo hoteli iz tega gesla kovati dobičke, ve vsakdo, ki pozna nas in naš list.
Naš cilj je bil od začetka in bo do konca ostal:
— GLAS NARODA MORA OSTATI VEDNO VODILNI LIST AMERIŠKIH SLOVENCEV!
Česar ne najde rojak v drugih slovenskih listih v Ameriki, mora dobiti v Glas Naroda. — Nismo se ustrašili niti žrtev niti velikili zaprek, ki so se nam stavile posebno tekom sedanje vojne.
VSE ZAPREKE SMO PREM AGALI, Z VELIKIMI ŽRTVAMI SEVEDA, TODA PREMAGALI SMO JIH.
Marsikdo se je čudom čudil, kako nam je še mogoče izdajati "uptodate" list za tako malenkostno svoto.
Mogoče je bilo, sicer brez centa profita, pač pa samo, da smo pokrivali stroške, ker smo bili že pred meseci sklenili pogodbo za papir, ki pa z novim letom poteče.
Po novi pogodbi, katero bomo morali skleniti ob novem letu, bo sto funtov papirja veljalo 75 centov več kot pa sedaj. Ker pa porabi Glas Naroda vsak mesec na tisoče in tisoče fantov, si lahko vsak že vsaj približno predstavlja. Cene vseh surovin in izdelkov so zadnji čas neznansko poskočile.
Toda če so razne stvari, katere rabimo v domaČem življenju za petindvajset odstotkov dražje, so tiskarske potrebščine najmanj za petdeset odstotkov dražje.
Z ozirom na vse te, nam ni mogoče izdajati Glas Naroda po stari ceni.
Prisiljeni smo zvišati naročnino in sicer za naijmanjšo svoto kar nam je mogoče, in sicer za bori h petdeset centov na leto. /
To zvišanje nam ne bo prineslo nobenega dobička, temveč nam bo komaj omogočilo pokriti stroške.
Od prvega januarja naprej bo znašala naročnina za Glas Naroda":	_	■ j .!>' Za vse leto — $4.00; * Za pol leta — $2.50; Za četrt leta — $1.25.
Rojaki bodo menda izprevideli, da to ni pretirano, d očim mi ve-; mo, da je ABSOLUTNO POTREBNO.
Do novega leta velja še stara naročnina, zato pa vsakdo naj-boljše napravi, da jo obnovi PRED novim letom. ZLA ČIMDALJ ! JO OBNOVI, TEMVEČ BO NA DOBIČKU.
Prepričani bodite, da vam "Glas Naroda" ne bo na dolgu. — Priobčal bo še bolj zanimivejše stvari kot dozdaj, in je uver j en, da. i bo s pomočjo zavednih rojakov ob ranil ime in sloves največjega slo-i venskega dnevnic v Ameriki.___^
VABILO NA SHOD.
V soboto zvečer se vrši v Beethoven HaJl na peti ulici (med 2. m 3. Avenues) v New Torku tretji shod newyorske podružnice SI. i RepnMiČanskega Združenja.
Povabljen je vsakdo, te ali one stranke, povdarjamo pa, d?> člani ftodruiiiictf morf&jo priti.	se
Med dragim se bo tudi razmotrivalo, kakšno stališče naj Tae vzamejo Slovenci in Hrvati napram Italiji	/»jo.
fiaaiuo govornika za Slovene«, kakor tu« za Hrvate /dcl&-
Začetek ob eaftih zvečer.	/
...	—-A'
GLAS KAJtOPA. 18. PEC. 1918
"GLAS NARODA" f
Owned and published If	7~
BLOVENIO PUBLISHING COMPANY,
.(ft corpora lion.)
FRANK BARSER, Praitai '	LOUIS BENEDIK, Timuf« S
I-uice of busineait of the corporatioa and addresaea of abort officers; t a b- Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. s
"GLAS NARODA" Izhaja Tok dan Izvzema nedelj In praznikov.	v
'/.a celo leto velja llat ca Ameriko In Za oelo leto za mesto New York $5.00 J
CanuUo .................... $3-50Za pol leta mesto New York 3.00
Za i ol leta .................. •.00 Za četrt leu ca mesto New York 1.C0 7
Za Petrt leta ...........................1.00Za inozemstvo za celo leto .... 600
GLAS NARODA
("Voice of the Peopled) Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.50____
- i
------, " -g™—*-- <
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priob?ujeJo. IK-uar naj se blagovoli pofilljati po f— Money Order.	\
1M tpremembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje bivaliSBe ^ naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA"
03 Cortlandt Street,___New Yscfc, N. Y. i
Telefon: 2870 Cortlandt. ---——-----j
• *
_ * _.
Cilj skupnega delovanja
P<> ovinkih smo izvedeli, da se je zgodilo nekaj, po čemur smo /■■ i t ...	hrepeneli, kar je bilo življenske važnosti vseh, ki zna- -
> n;ixliti in se zavedajo, da so sinovi svojega naroda.
In.- \«,i! i slovenski organizaciji, o katerima se lahko reče, di
■ t.i v v zavedno ameriško slovenstvo, sta dosegli sporazum, o . niziM-iji bosta še zanaprej obstojali, kajti sklopili se nista •m* vse obsegajočo, toda ko bo treba skupnega dela — kot . na primer sedaj italijansko vprašanje, — bo njuno delo- ] • •'-kupno in edinstveno.
i, , ,t zasluga za to pre bistroplodim voditeljem, ki so spozna- , ■.. p.)t!-eb<i in niso mirovali prej, dokler ni bilo to doseženo.
Najbrž.- so imeli za vzor naše ljudi v stari domovini, ki so v • / j; uri, kar jih je bil doživel kdaj slovanski narod, opustili vsa : . .. a upravičena, deloma otročja politična nasprotstva in se zdru- j ltio-'no falango, katere se je pokojna Avstrija vstrašila in s !<•!«> morajo sedaj računati vse države.
K juh temu pa še obstajajo stranke kot so obstajale prej: kle-:, sofijalno demokratska in liberalna. Vsaka dela po svojih .. . h /.■ skupno stvar, vsaka hodi po svoji jasno začrtani poti in riinprej dospeti do skupnega cilja. Tu»li v Ameriki naj bo tako!
K-publičansko Združenje naj propagira svoje korenite ideje, . im naj Slovenska Narodna Zveza ostane natančno pri svojem
progranm.
N I Krfsko deklaracijo se ne more nihče vee izpodtikati, ker
v* itd«.!* pokopali njeni lastni očetje. K rkoli pa prinese čas kaj, o čemur je treba skupno ukrepa-j h...lo voditelji SNZ. in SRZ. na svojem mestu in za njimi naj ; i: . :-iški Slovenci z dobro voljo v sren, darežljivo roko in n..anajrim prepričanjem v očeh.
Pasje duše
Avstrija je znala. Tako dobro je znala kot malokdo, in v zvi-i Ti ni mogla primerjati žnjo nobena lisica.
A atrija f- zatirala svoje slovanske podložnike. Vse je moralo f; I>od njeno peto, kar se ji ni hotelo vkloniti. !'i.jračo je rezal le tisti, ki se je strinjal z njenimi nepostav-nostmi.	*
I Avstrija je po vzoren starih Turkov vzgojila nebroj takih
■	v. Med vsemi narodi jih je imela. Med Čehi, Slovaki. Slo-venei in Hrvati.
I. i so njeno orodje, strašno orodje, kajti že star hrvaški pre-•• p v;; vi. da je "po t uric a gori od Turoma". N i rod •»>• zgraža nad takimi sinovi. Tn — boji se jih. ker so za-■ -1-f.i, priliznjeni, škodoželjni štrebarski in imajo sploh vse naj-* i . ,<t i. -s katerimi je. zamogla narava obdariti svoja naj-.lii^a bitja.
I I slov. nei jih je bilo dosti takih, katerim pa ni bilo še toliko i ji, k.-r so bile nevedne reve. ki niso imele šol in ne priliko, . i 1-i spoznale resnico.
T. * h v zadnjih dneh. ko je bil avstrijski bič le pretežak, jim je
r. na /. oči in se kesajo svojih prejšnjih pregreh, s Ml., . det! se Še ni skesal do zadnjega časa. To je bivši kranj-; 1 ,j, Ini glavar «lr. Šušteršič. Lastni dobiček mu je prva in narod a stvar. K.-r je hotel še v zadnjem trenutku vršiti svoj po-Mva. j.- ves slovenski narod pljunil nanj in ga izključil iz s\oje srede.
1»; tudi Hrvatje niso brez takih parasitov, je dokaz poročilo, I	no v italjanskem listu "II Secolo**:
Poročevalec Magrini poroča iz Zagreba, da so prišle jugo-
■	oblasti na sled dobro zasnovani zaroti, katera je imela i i...staviti Habsbnržane znova na prestol. Zarota bi imela v
šem času pričeti z delom. Njen prvi korak bi bil aretirati ■ 'are jugoslovanske vlade v Zagrebu. Vodje zarote sta bila ge-r	liorojevič in Lipovac ter stotnik Valentekovie.
Prva dva *ta Hrvata, zadnji je pa Srb. Jugoslovanska vlada je vse tri aretirala. —
V katero' kategorijo bi jih prisodili!
Med izdajalce naroda gotovo ne. Ta psovka bi bila zanje pre-
mfbi in prenežna.
Kontrast
Ko korakajo armade zaveznikov v Nemčijo, se nehote spomi-i iajo kaj so pustile za seboj v Franciji in Belgiji.
Prizori opustošenja, katero so povzročili Nemci, stopajo živo * r I njih oči. Razdejane cerkve, opustošena polja — vse to jim spomin. Nato pa vidijo krog sebe deželo, katere se ni dotak-t a vojna, kjer ljudje jedo, pijejo in se vesele.
Mogoče ne pre življenje prav tako naprej kot je 51o pred se-> ,i;m.i > vojno, a razlika ni presenetljiva. Nemci kažejo le malo zna-I nji trpljenja. Hodijo v gledišča ter polnijo gostilne. Žive udobno. če ne srečno.
N.-kaj so morali pač prestati, vendar pa nosijo le malo zna-o t. m. Zavojevalce pozdravljajo temno in star? aroganca iz dni " ni še izginila.	1
\je govoril general von Einem o zmagoslavnem povratkn armad, je našel veliko ljudi, ki bo mu vrjeli.
Mislite na to, kaj je storil Hun v Belgiji in Franciji!	s
Kaj morajo ti belgijski in francoski vojaki, katerim je bilo * odvzeto vse, kar dela življenje drago, čutiti, ko vidijo, da so njih,1 zatiralci prosti vsega, kar so sami pretrpeli!	j'
Prav nič ni presenetljivo, da so se Nemci bali prihoda teh vojakov. Če bi Nemci vkorakali v Francijo potem ko bi Francozi opu- 1 stošili vso deželo ob Renu, je povsem lahko misliti si, kaj bi storili.
Bolj težko pa si je misliti, da bi jim dali Francozi povoda zn 1 tako povračilo. Nečast vojevati se nalik divjakom, pripada enemn samemu narodu. Nemci so brez dvoma oproščeni velikega strahu ' vsled civiliziranega vedenja zavezniških armad, vendar pa ni vr-jetno, da bi razumeli to vedenje.
Neki Anglež, ki je obiskal jetmško taborišče, v katerem so bili zaprti Nemci, je rekel enemu izmed jetnikov:
—	Pa saj ste vendar boljše prehranjeni kot jaz.
—	Seveda, — je odvrnil Nemec, — vi Angleži se bojite nas!
S tem je izraženo celo nemško stališče. Za spodobnosti živijo-i nja nima Nemec nobenega razumevanja.
On si ne more misliti nobenega motiva za človečansko postopanja razen kak nizek motiv. On ve, kaj bi storil on, če bi se mu nudila prilika.
RavTiO sedaj je zelo omejen iz obzira na posledice. On spoznava, da imajo ti vojaki sovražnika moč izsiliti si pokorščino. Kljun temu pa ni izpremenil svojih marog.
Francozi vedo to, tudi Belgijci in mogoče tudi Angleži. Ne bodo se maščevali na grd način nad onim, ki se ne more braniti in naj ga še tako sovražijo in zaničAjejo!
Neka posebna bridkost pa mora ležati v mislih, da so ostali nepoškodovani oni, ki so počeli največje g roz o vi tost i v vojni. Teh grozot niso Amerikanci doživeli na svojem, lastnem telesu. Vsled tega pa jim ni še treba, da bi bili — premehkega srca.
Ne sme jih zmotiti hinavsko javkanje in moledovanje Nemcev.
Pacifisti doma govore lahko o miru, a možje v uniformi morajo biti iz tršega lesa.
Iz uničene Franeije v nepoškodovano Nemčijo — ali ne vzbuja ta kontrast plemenito jezo v vsakem poštenem srcu?
Dopisi-
South Fcrk, Pa. i
Ker se nihče ne oglasi iz nagega c mesta, bo gotovo kdo mislil, da je 1 naie tukajšnje SRZ. zaspalo. Ko 1 nam je eksekutiva SRZ. poslala \ peticijo, katera bo poslana predsedniku Wilsonu, v podpis, smo J šli takoj na delo ter smo pobirali 1 podpise od hise do hiše. Naša naj- I višja naloga je, da naberemo ko- 1 likor moremo denarja za SRZ. Da-siravno smo sami delavci, vendar J vemo, da brez denarja ne moremo < ničesar doseči in ne moremo opravili nobenega večjega dnla. Kamorkoli se ganete, povsod imate stroškV Veliko večji stroški pa so še pri organizacijah, ki delujejo i kot SRZ., kajti čim vee jc denar- ] ja, tem večja je tudi propaganda, i Delovati moramo vsi na to, da se 1 balkanski problem enkrat za v«c- < lej pravično reši ter moramo na- « peti vse sile, da se preprečijo ita- ] ljanske nakane. Mi vemo in vedo « tudi mnogi vplivni državniki, da ; mora priti do nove vojne, aka se -da Italiji, kar zahteva. Prepriča- ] ni pa smo, da to ne bo tšlo tako : iahko in da bo Italija imela še zelo ; težko stališče. Toda ne smemo se I preveč zanašati na druge, sami ; moramo pokazati, kakšna je naša i moč, sami se moramo zavzeti za to . vprašanje. Sitrer smo majhen na- : rod, toda razviti moramo vso . energijo in poseči globlje v žep ! ter pozabiti na vsa medsebojna nasprotstva. Vsi skupno moramo za- i braniti, da bi Italia ugrabila le najmanjši kos naše zemlje. Skr-be!i bomo za to. da bo Jugoslavija demokratična država v najširšem pomenu. Med našimi rojaki j>a se še vedno dobijo taki, ki pravijo, da jih ne briga, kaj se bo napra-
*	vilo v st-j-i domovini, ker itak mi- :
-	slijo za vedno ostati v Ameriki. : Taki argumenti so seveda brez
' vsake podlage, kajti ako se sami ne brigamo za domovino, iz kate-j
■	re smo prišli, kako se bodo pa
' drugi I Taki ljudje s takim ravna-j
■	njem :j>oka2ejo le svoje pičlo zna-!
*	nje. Vsak lak rojak bi se moral J vprašati, zakaj je prišel v Ameri-j
t ko. Ali morebiti zato, ker se mu je tam predobro godilo * Vsakdo
■	ve. da se nam je vedno sla^bo go-i dilo, tako se godi slabo tudi oniin,
■	ki so še tam ostali. Ali ni tedaj i naša dolžnost,, da jim pomagamo . do boljšega obstanka* Pomagati
jim moramo, da si bodo izboljšali. . svoj življenski in kulturni polo-| že j, da jim ne bo treba zapuščati j domovine, da si služijo kruh v tu-i . jinL Prišli smo iz krajev, kjer je] vladalo pomanjkanje in kjer je bil naš narod zatiran.	j
Kar se tiče delavskih razmer, moram reci, da so povoljne. j kajti dela je dovolj, zasluži se pa tudi še precej dobro.
Tukajšnja podružnica SRZ. bo imela l. januarja svojo sejo. Že-.
*	leti je, da bi se je v obiluem šte-i vilu vdeleiili
Anton CMavan, tajnik lokalne organ. SRZ.
v V	i
Davis, W. Va.
Ker nisem že dolgo čital nobe j nega dopisa iz te naše gorate, mr-
-	zle naselbine, zato sem se jaz na-i menil napisati par vrstic.
| Zima nas je že obiskala in ima-imo že precej snega.
Zdaj organiziramo delavsko u-
<
nijo pri vseh družbah. Nekatere ■ družbe so že poslale svoje može v ( mesta, da pripeljejo skebe. Zato- ( roj svetujem, da ni treba nobenemu sem hoditi. Tukajšnja družba The Davis Coal & Coke Co. nam | je zaprl-a vrata rudnika. Družba pravi, da je vzrok grdi premog: pa to ni res; vzrok je delavska imija, ker se je družba boji.
Tukaj nas je mnogo brez dela, zatorej ne svetujem nikomur za delom sem hoditi.
Organiziran delavec.
Waukegan, 111.
Letošnje zgodovinsko leto je narodom prineslo mnogo izpre-memb v upanju na boljšo bodočnost. Po krvavi svetovni vojni, kateri ni para v svetovni zgodovini, j so s-e manjši narodi otresli rob j stva in suženstva močnejših, med katerimi je tudi naš mili slovenski narod. Dosegli, dobili so prostost, a ostalo jim je uboštvo, revščina in siromaštvo, ki ga tudi ni j para v svetovni zgodovini. Koliko i sirot, koliko mož in fantov ie iz- i gubilo svoje življenje na. krvavem j bojišču, koliko pohabljenih .za vse
■	življenje1 Kdor je bil toliko srečen, da je zdrav odnesel svoje ude L iz krvave morije, je prišel -domov ^ sedaj na zLmo k svoji stradajoči |
1 Ženi, k svojim stradaočini otro- j i kom, k svoji stradajoči družini, j Pozimi ni polja, da bi ga obdelal, i ni nobenega zaslužka, da bi mogel j ' kje kaj zaslužiti, da bi mogel kupiti vsaj za silo obleke svoji raz-. capani ženi in otrokom. Tudi ko i bi se dalo kaj zaslužiti, ni mogoče j
■	kupiti pri taki ceni kot je tam. , Gotova ist in a je, da je naš sloven-• sUi narod najbolj siromašen med
-	siromašnimi. Zato je potreba nuj-. ne pomoči.
: Slovenski pregovor pravi: Kdor i hitro da. dvakrat da. V ta nameni
-	smo slovenske žene in dekleta sto-i i pile skupaj ter si vstanovile dru-j
Ištvo: "Zveza jugoslovanskih žena in deklet v Waukeganu iu North [U'hieagi", čegar namen je: kupiti! -jblapo. šivati, neumorno šivati ob-l leko zj naše slo\enske sirote v t «tarem kraju. Vse bomo prosile in . pobirale, kar bomo dobile, staro , in novo obleko, denar; vse. kar se j dobi. bo tem sirotam dobrodošlo. ► Me žene in dekleta smo zelo na-i vdušeue za to dobro samaritansko i.delo, toda same moremo le malo -'storiti, ie malo odponmči veliki L j bedi, ki se taiu nahaja med našimi . jsvojci, a! o nam ves tukajŠ:iji slc-?]ve:lski narod ne pomaga. Upanje j l pa na usmiljeno, darežljivo srre (tukajšnjih rojakov nam daia po-1 ,'gum in moč, da šc bolj neumorno | . delamo za to samaritansko delo. » Dne 15. decembra-smo tudi sklenile, da vprizorimo igro po imenu j "Gospod Kodelja''. veseloigra v 'enem dejanju, kat^ira jc zelo za-. nimiva in smešna. Tudi igralne! moči so j ako dobre. Igra sc bode vprizorila 1. januarja, to je na no-;. vega leta večer ob pol osmih. U-
Ipamo, da ne bo ne rojaka, ne ro-, jakinje, ki bi nas ne poselil s svo--(jo pričujočnostjo. Ravno takoj
-	smo si, to je društvc-nice. nabavile
-	narodno nošo. kar bo tudi zelo zanimivo videti slovmaskc žone in
-	dekleta v slovenskih narodnih nošah. Po igri bo najprvo petje, potem pa ples in druge zabave. Mi-
slim. da bomo prvi dan leta posvetile v naj plemenitejšo svrho usmiljenja do svojega tako iibož-l".ega in trpečega naroda.
Ti pa. slovenska Žena. dekle, da-I ruj vsaj za sede j v-*s tvoj ».rosi! j'.is v poni o.* trpečemu tvojemu narodu. Cv/. čas. ko bodo tvojemu narodu zaecljene rane i*i se bode dvignil v U.ijšo bodočnost, se te: bo hvaležno spominjal in čislal tvojo samozavest
Torej na delo, delati je treba i^edaj, neumorno delati m hitro, j ker potreba je velika. , Sr.Vn pozdrav, ljubljeni mi i.st in vesele božične praznike ama ' 'ritaiLskini Slovenkam.
Rose A. I mek ml., tajnica.
Pittsburg, Kansas
Dasiravno sem že deset lot «*'ita-tcljioa Glasa Naroda, vendar še , nisem videla dopisa iz tej;a poaab- .
Ijenega kraja. Prej je bij ta kraj , sic-er zelo obiskan, odkar pa so ( L nam gospodje prepovedali ječme- j novec, so naši rojaki odpotovali. Ako pa kdo hoče varati postavo: i:i v-e ga zasačijo, potem pa dobi i tako kazen, da je ne pozabi celo j svoje življenje. Vsak si je naprti. ; vil druge pijače, namreč vina, katerega pa človek tudi bolj čuti, če . se ga napije, kot pa ječmenevca Španska influenca tudi nam ni ! prizanesla in je v tukajšnji okolici ugasnila marsikatero /Življenje.
Delavske razmere- so še precej dobre. V tukajšnji okolici je samo en rov, v katerem pa dela samo ? 7 delavcev. Zasluži se še precej 1 dobro, pa saj mora človek .pri tej draginji tudi mnogo zaslužiti, da ; more živeti. 1 7 veseljem prebiram poročila o
I	našem predsedniku Wilsonu in ra-a dovedna sem, kaj nam bo povedal. : ko se bo vrnil iz Evrope. Vsi že
II	težko pričakujemo, ko nam bo zo-, pet dovoljeno poslati v staTO do-movino našim sorodnikom in pri
a jateljeni kako pismo in kak dolar ter bomo tudi sami že lahko potovali v domovine.
Pozdravljam vse čitatelje in či-, tateljiee "Glasa Naroda"' ter vse e peči ar je.
Mary Podpeciian, R. R. 6.
i- -:—
i NIČ DALJE KOT VPRAŠANJE. : Zakaj toliko razpravljanja o po (stavi glede, "prostosti morja"' še ^ prediy so zavzele dejansko obli > L" ko razmeer, katerih se bo morala tikati ta princip?
Mi lahko govorimo o "prostosti! 11 Broadway-a" kot o neki določen:' ° i stvari, določeni potom izkušenj in j j dogovora posameznikov, živečih j " pod vlado, katero so sami ustva,!
e rili in kateri so poverili avtori ( - ———-
;!| NAZNANILO IN ZAHVALA.
i	Silno i>otrta in globoko žalost-j :na naznanjam vsem sorodnikom, »j!prijateljem iu znancem, da je ne-: i. mila smrt ugrabila mojega iskre-;
no ljubljenega soproga oz. očeta j e	FRANKA SEVŠEK.
cj 1'mrl je po PJdnevni b«>lezni za i. pljučnico "22. novembra ob *11 _ i j. zvečer, pokopan je bil 20. nov. na katoliškem {Mikopališču na K ve | j. lethu. Minil. Ranjki je bil v naj lepši starosti 2'J let. Doma je bil: iz Kamem-e pri Sv. Heleni pml n Ljubljano. Tukaj zapušča mene1 j.jžalujijčo sojirogo Marjeto Sevšek, x. S rojeno Zakrajšek, ter troje nedo-rasti i h otrok v starosti 6 let in o |. mesece, 4 leta in 7 mesecev ter 2\ ti leti in I mesece; tukaj na Eve-! j.! Intbu zapušča sorodnika Johna in v i Rudolfa t ad. v Denverju, ("olo., n pa enega !»iata; v .starem kraju 0 zapušča mater, če Še živi. ter ene ^ ^a brata v vojski, i. Tem potoni se najlepše zahva-i- I ju jem vsem skupaj, ki so ga ob-o iskali v času bolezni; najprisrč-o nejše se zahvaljujem Johnu iu ti Frances Čad za njih pomoč, trud j
ii	in tolažbo; srčna hvala in njene
>	mu možu Antonu in Marv Devec, je -a postrežbo za postrežbo in oakr-l :e bo najini!i otrok; najlepša hvala i. Antonu in Marv* 1'eč.iir in postrež-;o bo; najprisrčnejše se zahvalim
j Martinu m Marv Birk, ki sta ta-e- ko skrbno stregla in pomagala v iu teb žalostnih urah. Ranjki je bil v član društva s\*. Imt>na Jezusa št. a -1 -r> JSKJ. na Evelethu. Mmn. Xaj-ie j prisrčnejša hvala vsem skupaj, ki le1*« ga spremili k večnemu po-
o- eitku.
Ti pa, nepozabljeni soprog in o- °če, počivaj v miru, večna luč naj ti sveti in lahka naj ti bo ^wmeri-:o;ška zemlja! Ie	Žalujoči ostali:
a- Marjeta Sevšek, ooproga. in Frank, Marjeta in Marija, otroeL 0. Eveleth, Minn., 13. dec. 1918.
o-	(18-19—12)
>	■■■■■■■■■■■
-1
ED	=	=EH
Jugoslovanska ^^^
llstaoovlječa Uu 1898 - Inkorporiraaa leta 1900 Glavni urad v ELY, MINN.}
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : MIHAEL EOVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, box lOti, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Mi*n. Blagajnik: GEO. L. BR021CH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtuiu: LOUIS COSTKLLO, BaUda. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GBAHEK, 843 B. Ohio St.. NS. Pittaburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOUŽB, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ava *U\ So. Chicago, HL rVAN VAROtJA, 5126 Natrona Alley, Pittaburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Waak. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4*-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Mian. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, Ili.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ftKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo: GL£S NARODA. Vai dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congress'* lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-■totisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in amrtnin je i« Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovltav novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
j teto. Če kdo znori na Broadway-u.j je tukaj ustanovljena policija, ki, i skrbi za to, da dotični ne gre pre- ■ | daleč in da ne naparavi preveč škode. Vse to smatramo za naj, bolj naravno stvar na svetu ter i domnevamo, da mora biti tuka; I policija, ki tudi mora biti pri ritkah ob danih prilikah. _
1 Povsem drugače pa je z narodi, j Ti stoje pred popolnoma novo fa-i zo izkušnje vspričo predloga, naj j odstopijo del njih suverenosti v 'roke višji suverenosti, ki bo imela med drugimi pravicami tudi o-; no policijske oblasti na visokem morju.
Argument vojne za tako višjo J suverenost je bil velik, vendar pa narodi ae niso prišli skupaj, da bi
.[razpravljali o praktičnem namenu 11 takega koraka in sklepa. Noben j človek pa tudi ne more reči, če so dejanski že pripravljeni za polno , udejst vovanje tega največjega • ideala, tikajočega se lig narodov. •Sedaj, ko jc hoj končan, ali so
■	samostojni narodi pripravljeni u-stanoviti, priznati in uvaževati
. največjo policijsko silo kar jih je . kedaj zasanjal svet? i Mi nismo še prav nič dalje kot vprašanje samo.
Bedasto je govoriti, da bo mi-
■	rovna konferenca le formalnost, ki bo odobrila že poprej uveljavit jene sklepe in dogovore.
'! Najbolj važne in pomembne i sklepe ter dogovore se bo šele sto i rilo.
Kitajski zdravnik
Ako kdo Izbere zdravnika, ki Ima veliko IskuSnjo v zdravljenju telklh bolezni z glasom, da je ozdravil »voje bolnike, tedaj je odločil modro .za podaljšanje svojega življenja.
Svojo zdravniško praKSo Izvršujem že 31 let In v vseh teh letih sem Iz-polnil samo štiri mrtvaške liste. Iz tega morete razvidetl, s kako skrbnostjo sem zdravil svoje bolnike.
V zadnjih letih sem ozdravil nekaj zelo težkih sluCajev. Eden Je Imel naduho že 12 let in ozdravil sem ga z eno steklenico zdravil. Predno Je prišel k meni, da ga zdravim, je šel k vsakemu izvežbanemu zdravniku v za-padnl Pennsylvanlji. Ozdravil tem enega z ohromelo hrbtenico v treh mesecih. Več bolnikov sem v petih mesecih ozdravil krvarenja pljuč. Ako želite, vam morem navesti Imena gorilmenovanlh bolnikov.
Druge bolezni, kakor revmatlzem, sciatica, kašelj, srbeCica, Izpah, krvne bolezni, katere sem ozdravil, so tako mnogobrojne, da jih nI mogoče našteti. Ako pridete k meni, bom poskusil vse, da vas ozdravim, ako Je mogoče še ozdraviti In to v najkrajšem času, po najnižji ceni, kjer drugI zdravniki že ne morejo več pomagati. PrlnesKe ta oglas, kadar pridete.
URADNE URE:
Ob delavnikih:	0b nedeljah In praznikih:
od 9. do 6. ure popoldne.	od 9. do 1. popoldne.
Dr. Jin Fuey Moy
308 GRANT ST., BETW. 3rd & 4th AVE.,	PITTSBURGH, PA.
|_B^rBoljšejdravljegje za manj deniija.."^! ]
j Profesor Doktor B. F. Muffin
I	Slovenski zdravnik-špecijalist
j 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
I	CMm—ti fh—»rtf. Crtru *-imm U Smi&fM fc, PuiU	i m&m immxm.)
S h Jaa sem nastareJH Bdrandk-fipi-	j
I 4tea4 djallat ca Blorence v Plttstmrgbo.	|
H IK^gM^ a Zdravim Se več kot 88 let bolna	|
S ^BSfe ffiFBtt^jŽf moške in Cenake. Oidrartl sem ie na	J
ŽHV iQt^a tisoče ln tlsoCe oeeb ln morem tndl	|
WL flfePLffftW Ta& v raznih bolesnl	\
H|| Imam največ,* kknfinjo. Rabim aa-	|
^mVM l/^lHMliaEE roo najboljfia aflravlla. Tm«wi naj bo-	|
| ^BWJflBH^WF 1JS1 električni stroj za prelskavanj«,	J
8 ^M 1HWB fH Wi Potom katerega aa vidi celo vab	|
^m UUuHD IM telo kot na dlani. K meni pribijajo	j
^»^t^^By Tm ljudje od blizu in daleC, da jih adra-	I S W^i Tim. Zdravim rune bolezni oapeA- I S L, J no in nagla Govorim H§U wttwm-
8 V1 -^Ao. MoJe cene aa »ne. Tmumt, ,	>
1 -an wnUkmtm —i—J. PrMtte k meni kal k prijatelj«.	%
I	—- •	' —'— v	—--* Tir n—r tfTitrsUs 1 piip»m—
HT.A^ VA**OT>A. IS. T>Ty.

a ko ste mož, se pridružite Rdečemu CKrižu, ker je veliko storil za žene,1 zapuščene in prizadete, kojim je nesreča nenadoma vzela moža, ki je služil kruh.
cAko ste žena, pridružite se Rdečemu Križu, ker je mnogo storil za otroke in ki je bil največja mati na svetu tisočim, ki so vsled vojne ostali
{
brez mater.
cTVložje in žene New Yorka. Kaj bi svet brez Rdečega Križa in kaj bi bil Rdeči Križ brez svojega članstva?
Pomnite, da vas nikdo ne prosi, prispevati v denarju Rdečemu Križu; nebo več tozadevnega nabiranja.
Rdeči Križ bo odvisen le od svojih članov.
To je kampanja za člane, ne za denar in, vse kar potrebujete, je srce in en dolar.
Gotovo bodete pristopili, ker ljubite Rdeči Križ; toda ako pristopite in si nataknete gumb, znamenje najplemenitejše družbe na svetu, pomnite, da niste napravili nikakega navadnega dela. Stopili ste v članstvo organizacije, kateri se klanja ves svet z vsem spoštovanjem.
Božični Klic Rdečega Križa
ves ta teden
! New York County Committee,'665 Fifth Avenue
'i
All you need is a heart and a dollar
This Space Is Contributed by Patriotic Business Men of New York City
- f
aIjAŠ NARODA. IS. DEC. 191&—
Zidnii riJbiiieJIiifleriller
A Bpuai jmi Rameau. — Za "Glu Naroda" priredil J. T.
38	(Nadaljevanje.)
* — Ali ste morda mene pričakovali?	/
—	Mihael!
—	Kaj pa delate tukaj i
—	Toga tam ne i-raem povedati, tega ne *mete vedeti. — Pozneje. v treh mesecih boste izvedeli.
—	Ah.
nikar vendar ne govorite. _ Vi niste samo nehvaležni-1
ea, pač pa tudi hinavka.^kot so vse druge. — Cesar nisem nikdat mogel, se je sedaj zgodilo. Sedaj se ini zdi. da vas hom lahko pozabil.
—	Vi ste krivični, moj dragi Mihael!
—	No, to je samoposebi razumljivo — se je nasmehnil. — Laliko no£. gospodična '
—	Mihael! — je vzkliknila Nina. — Prosim vas. ostanite še samo za trenutek. — Oh. moj Bog, če bi vedeli! — Vi ne veste, kako /elo vas potrebujem. — Kako silno vas potrebujem!
—	Na moje mesto l»o stopil moj strie, in to vam bo najbrže zelo ugajalo.
—	Ne, to je pa preveč! —je odvrnila Nina ter si pritisnila roki
na sreč. — Sedaj pi ne morem več. — Zdravstvujte < _ Jaz vam
odpravam iz dna svojega srca. Zelo .ste me razžalili, toda po preteku treh mesecev, k«, vam bo eela stvar jasna, vam bo žal.
—	Kaj bom izvedel j>o treh mesecih? — je vprašal mladenič začuden.
—	Izvedeli boste, da sem vas vedno ljubila — je pristavila jec-iaje. — Da. nisem nikdar ljubila nikogar drugega razen vas in da ste vi vzrok moj- smrti. - V irvh mesecih boste dobili pismo. _ Zahtevajte »a od 'vojega bratranca. — Tega vam nisem hotela povedati, kaju v vaše,a interesu je bilo. da ne izveste, toda ker ste me k temu prisilili.... Se enkrat, pozdravljen, moj dragi prijatelj!
Po teh besedah je obrnila od njega ter se odpravila po stezi.
„ — KuJ govorite— Kaj govorite? _ je zamrmral Mihael in odšel za njo. — .laz bom vzrok vaše smrti? _ Jaz?
—	Da, v;*— .1 a;: bom jutri zjutraj padla v vodo.
Tedaj je pa Nina bridko zajokala ter mu vse povedala. Povedala mu je, da je morala privoliti v ta zokon zastran svojega nesrečnega očeta, ki -e je hotel usmrtiti in zaradi njega, Mihael, ki je stradal V Londonu. Ponovila mu je še enkrat vse. kar je napisala v pismu. Pokazala mu je tudi brv iu mu natančno razložila svoj načrt. _
Tresoč -e po vsem telesu je poslušal Mihael ta razkritja.
Ta mla l.i deklica, o kateri je dvomil, katero je grozno razžalU, je torej še \>dno ljubila njega, odsotnega, nevrednega! Tako zelo ya ljubi, da si hoče vzeti življenje!
—	O. gospodična Nina! — je vzkliknil. — Odpustite mi. jaz ni-m-ui vedel, kaj delam !
Prijel je njene roke ter jih pokril s solzami in poljubil. Zamižal je, ker se mu je zdelo, da ne zasluži gledati tako čistemu dekletu v obraz. In molčal je. ker ni mogel izbrati besed, da bi izrazil svojo srečo.
Samo stokal je in obenem čutil na svojih očeh Ninine poljube, poljube ljubezni in obupa, ki >o mu sproti jiili vse njegove solze.
_ Da. Mihael. — je rekla — vse to sem hotela napraviti za vas.
Oh, če bi mogla igrati >vojo ulogo še nadalje, bi imeli najboljšo teto na svetu, toda nisem mogla več. — Sramu bi umrla v naročju vašega strirji. Ničesar mu ne povejte. Mihael. — Napravite se tako. kot da bi ničesar ne vedeli. I'rej sem imela pravico skrivati svoje misli, ko sem vas videla tako ljubečega in tako strastnega. — Kaj ne. d& mi ne boste prekrižali računa? — Kaj ne. da ne boste napravili ničesar, samo <ia ho g.»pod Saverne mislil, da sem ga rada imela? — Da sem se hotela poročiti žnjim, pa je zakon preprečila nesreča. C'e bo živel v tem prepričanju, vas ne bo izdedinil. —Po moji smrti bojite vi gospodar moje hiše in mojega gozda. — Da, vi boste postali in nihče drugi. •
—	Nikar tako ne govorite! — je rekel Mihael in jo pritisnil na srce. — Vi tie boste umrli, Nina! — Jaz sam bom porušil brv!
—	Kaj vam bo to koristilo? — 1'mre se lahko na več načinov.
—	Bomo videli! t*'e boste še tako poredni kot ste sedaj, bom šel k stricu in mu vse povedal.
—	Nesrečnež! Tega ne smete storiti. — On bi vas izdedinil.
—	Zamojdel!
—	Pa tudi name bi bil jezen.
—	Toliko boljše.
—	Pomislite, kakšen škandal bi bil!
—	Kaj me briga škandal— Poglavitna stvar je, da ostanefe pri življenju.	^
—	Če
pa ne bom mogla z vami živeti, Mihael? — Ce je nebo dru gače odločilo; — Vkloniti se morava. — Ne preostaja drugega i
—	Ne, jaz se ne bom vklonil. — To bi bilo nekaj strašnega. — Ravno nasprotno, protivil se bom z vsemi svojimi močmi. — Ali mi&Ute. da vas bom pustil umreti po vsem tem. kar ste mi sedaj povedali? — Ne. ne. Nina. skupaj bova živela in skupaj uživala srečo. Pridite vendar! Vzel^as bom seboj, odvedel vas bom. da vas bom imel zase. — Kam naj greva, da nama ne bo uropana sreča?,— Ali ni nobenega sredstva, preprečiti temu človeku, da bi se ne poročil z vami? O Nina. če se dva človeka tako ljubita kot se ljubiva midva, jima mora biti vse mogoče.
Zopet jo je objel, dvigni! jo je od tal in odšel žnjo v mesečino brez cilja.
Držal jo je na -vojih prsih kot nebogljenega otroka. In tedaj je bila Nina srečna, bogato poplačana za vse svoje dosedanje žrtve m žalost. Njeno lic« je počivalo na srcu prijatelja, njene oči so se pa večkrat naširoma odprle kot da bi se hotele prepričati, če se ne varajo.
—	Kolikokrat, moj dragi Mihael — je šepetala — sem sanjala, da se boste- vrnili, da mi boste govorili podobne besede, de me boafe pol ju bo vali. — Zjutraj sem se pa prebudila in videla naokrog kruto »slino. - DokažTte mi prosim vas. da se ne varam
Po teh njenih besedah jo je tako stisnil k sebi kot da bi jo hotel zdtabiti.
—	Da. ies ^e! Presrečna sem! — je vzkliknila z nasmehom. — Daj Bog, da -bi bila ta sreča stalna!	»
—	Da, srečna bo!^ je odvrnil Mihael. — Le upajte. Nina! _j
Toliko sva pretrpela, da lahko zahtevava odškodnino. — Premisliva.! na kak način >i zagotoviva srečo!
Spustil je mlado deklico na zemljo ter sedel poleg nje na debel« deblo. Stisnila sta se drug k drugemu ter premišljevala rešitev za-gonetke.
Toda kje hi našla razrešitev?
—	O če človek pomisli, da zastavlja pot k najini sreči denar, samo denar! — V glavi se mi zvrti, v srcu se mi pa porodi sklep ropati in krasti. — O ta stric, ta bogati, stari stric!
_ Molčite Mihael, — je odvrnila Nina ter mu z roko zaprla
usta. — Žalite me. čc pravite kaj takega!
„•— Da, prav imate, včasih ni v moji glavi vse v redu.
Prijel je svojo prijateljico za pod pazduho, ter jo peljal^na ma-•» lo loko, vso razsvetljeno od mesečine. Mraza nista čutila, gleelala sta ► t^amo zvezde nad seboj in se izprehajala kot dva mesečnika.	>
la* Nenadoma sta vztrepetala. V daljavi	oglasili koraki.
® Stopila >ta pod veliko drevo ter izginila mčd 'grmovje. >do *v— Kaj če naju zasleduje? — je rekla Nina strahotna. — Zdi s». ile tat,t da bi šel za nama. — Moj Bog, oe bi naju spoznal!
uvejjgjk	-
*	_ (Dalje prihodnjih)
1	^	~~ "...................i
i	jugostLAt information bureau.
Dohodki:
' .	I
Prebitek 10. decembra 191S $ 97.76 Dec. 11.—18. Daroval Mr. Filip Hergula	$ 3.00
Dec. 11.—18. Darova i Mr. JakobyVode	1.00
Dec. 11.—18. Daroval Mr. Stanko Mlakar	.">.00
Dec. 11.—18. Darovalo dr. sv. Jožefa.' Little Falls 3125 Dec. 12.—18. Daroval Mr. F. Štefančie (nabiralec) 10.25 Dec. 12.—18. Daroval Lou* Snyder	4.60
Dec. 12.—18. Daroval Mr. Lonis Kocjan (nabiralec)	10.00 Dec. 12—18. Daroval Mr. Kari .Lenarčič 1.00 Dec. 12.-18. Daroval Mr. Ralph Lenarčič 1.00 Dec. 12.—18 Darovai Mr. Frank Masten 1.00 Dec. 12.—18. Daroval Mr. .Toe Lenarčič 1.00 Dec. 12.—18. Darovai Mr. Frank Vaupotič nabiralec) 4.00 Dec. 12.—18. Daroval Mr. Alois .Tekše 5.00 Dec. 12.—IS. Daroval Mr. John Premru 1.00 Dec. 13,—18. Daroval Mr. Edvard Smith 1.00 Dec. 13.—18. Daroval Mr. Mihael Habjan 2.20 Dec. 13.—18. Daroval Tomaž Lazar 1.00 Dec. 13.—18. Darovola Miss Milka Bučar 2.00 Dec. 13.—IS. Darovalo dr. Sv. Jožefa, Federal, Pa. 5.75 Dec. 13.—18. Darovat Mr. Frank ATbreeht 5.00 Dec. 14.—1*. Daroval Mr. Math. Leskove.- 10.00 Dec. 14.—18. Darovai Mr. Joe Celin 5.00 $111.05
V
n._______
Izdatki: /
Dec. 12.—IS. Za knjigo	$ i.OO
Dec. 13.—18. Za Originalen Cut — Jugoslovanske mape	21.00 Dee. 14.—18. Za poštnino od dee 11. do dec. 14. 1.33 $ 23.33
Prebitek 14. decembra 191S____$185.48
LISTNICA UREDNIŠTVA,
13-letni naročnik iz Ribnice, sedaj v Cleveland!!, Ohio. — Daii hočete odgovpr zaslepljenim Slovencem, voditeljem in urednikom slovenskih listov. Vrzite proč najprej svojo slepoto, potem pa nam odpirajte oči' Avstrija ni nikdar naša domovina in £e vedno trdimo, da je bila naša mačeha. Tudi lta-lij.i ni naša prijateljica, temveč največja nasprotnica. Nikdar je nismo smatrali za svojo pokroviteljico. Ni naša krivda, tla je zdaj Italjan v naših krajih. A!i niste brali našega lista, ko smo prvi o-pozorili narod na pretečo nevarnost in ira pozivali 11a protest. Vsak narod si je moral priboriti svojo samostojnost, tako ?»i jo bomo t.udi mi. Naša stvar pa ni izgubljena, o tem smo trdno prepričani, kajti še je na svetu pravica in vsi narodi vedo, da so itaijan-ske zahteve krivične. Prišel bo dan, ko bo izrečena sodba rad vsemi krivicami in obsojena bo tudi Italija. Zuiairali bomo, oa ce na? je tudi manj kot Italjanov. Tedaj samo malo potrpi te in se ne hu-dujte na nas.
G. Mv Cleveland, O. — Srbov je okoli 5 miljojiov, Hrvatov 3 mi Ijone. Slovencev pa poldrug milj on. — Zračna razdalja med Clevelandoni in Washingt'>nom je nekaj nad '{00 milj.
AMERIKANCI V C0BLENZTJ.
Možje v nemških uniformah ne smejo v ozemlje, katerega so zase-, dli Amerikanci. — ltazoroženje
civilistov.
Ameriška okupacijska armada.
15. deeembra. —(Poročilo Ass Press). — Od danes naprej ne smejo več možki, ki nosijo nemško uniformo v ozemlje, katerega so zasedle ameriške čete v okolici Co-blenza. Izjema je le. če imajo se? boj dovoljenje ameriških vojaških oblasti.
Tozadevno proklamaeijo je izdal danes J. C. Rhea, načelnik ameriške komisije.
Politična zborovanja so začasno prepovedana. Od danes naprej tudi ni več civilistom dovoljeno nositi orožje.
Župani zasedenih mest imajo 1 dovoljenjem ameriških oblasti pravico podeliti onim osebam oro žje, ki opravljajo policijsko služ-j bo. —
[ Cena živil in dru pri h potrebščin mora biti za vse enaka: za Ameri-kance kot »za Nemce. Vse se mora prodajati po navadnih cenah,
Ozemlje, ki so ira zasedli Ameri-kanei, je označeno z belimi koli. Nemci morajo napraviti v angleškem jeziku kažipote, na katerih je^Jiatančno/»značena razdalja od bližnjega mesta oziroma vasi.
Kolin, Nemčija, 15. dwembra Danes so angleške čete končale zadnjo fazo okupacije nemškega ozemlja.
Danes zjutraj so prišle v Kolin
trt divizije angleške infanterije. -
f
Resnica ima ponavadi Teč jo moč, če se je mesto s surovimi besedami pove s prijazniau.'
KRASNO IZBRANO BLAGO.
Tavžentrože, lipov rvet, kamelje?;' lapuh, livošr ali preslioa, sladki janež • in izvrstni krvni raj. to je sedem ; raznih izvrstnih domačih zdravil in > pouf-ljiva k nji pa "Mali domači zdrav- j nik", vse skupaj zavarovano potoni j poste za $2.40. po zavzetju 10 eentov ver. Tekom dolsre zime se taki pripomočki večkrat zelo pot ret »u jejo: naročite jih sedaj, da jih boste imeli pri • rokah.
Za druga domača zdravila, kajti jaz i Jih imam v zalogi, pišite po brezplačni J cenik.	* I
MATH PEZDIR,	|
P. O. Box 772. City Hal! Sta.,
New York, N. Y.	i
IIBBBIMBWBBBBBHB1
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoli vrsta ladelujem ta popravljam po najnižjih cenah, a dole trpežno In zanesljivo. V popravo n nesljlvo vsakdo pofllje, ker sem £e na« 18 let tukaj t tem poslu In tedaj i svojem lastnem domu. V popravo vsa mem kranjske kakor vse druge harmo nlke. Stare kupim ali sprejmem v as
JOHN WINZKU WH Basi 9tmš BL. Clwaiasl. OMe !
Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevn. v Združenih državah.
POZOR, DRVARJI!
Charcoal Iron Co. of America v Newberry, Mieh., potrebuje delavce za delati drva za kemikalije. Plam od klaftre $2.65. Gozd je lep, še nikdar sekan, v ravnini, blizu kamp. ki so nove. Hrana stane $30 na mesec in prosto sta- j novanje. Za nadaljna pojasnila se obrnite na našega zastopnika: John Kuaus, Murphy Camp, Newberry, Mich.	(12-20—12) 1
Oženite se
PaSljit« um urno EN DC L AR in podali tub bomo popoln ^mimuki IuuIok z uUat j ■■m opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi m no- (
S>b dzklet in nekoliko odo*, ki iščejo dobrega ni poltene** moža. Lahko aami pi&etn in ukla-nete *ra£en zakon. Mi ino zmožni »toriti pošteno in dovoljeno posredovanje, uto ne Ste-dite dolarja, ki j« poaredi med vam! in ZAKONSKO SREČO. Pišite Se dun m:
RBUAMCB F. CLUB
Bn IN	Lm lagrtw. CmL i
POZOR ROJAKI!
J	Najuspešneje j
^^ mazilo za ženske lase kakor tndizai ■P molke brke in ^ Jg l»rad«. OU tega' /1W mazila zrastejo v mm Y Gth tednih kras- i ■4 ni. gosti iu dolgi lasje kakor tudi j možkim krasni br-! ^^^^^ ki in brada in ne ^^^P bodo odpadali in' BBB^* osiveli. Revmati-] v T zem, kost i bol »U trganje v rokah, nogab in v križa, ▼ osmih dneh popolnoma ozdravim, «-! ne. opekline, bule, ture, kraste in; grin te. potne noge, lnirja bčesa, oseb-' line v par duevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil, m a jamčim za $o.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošljeoi zastonj.
Krami Koledar sa feU ItM vsakemu zastonj, pošljite 3 cente za počta-rlno.
JACOB WAHČlC
(70S hui in. MX. Olirtlud, O.
Nova moč, novo zdr&vje, | nova čista kri 1 za tri cente.
i
Ako Imate alabe živce, imate bole«-. ne t želodcu in t ledicah, ako .ste slabi. Izčrpani, ne morete vati, ako se ram zapita, nimate dobrega teka, ako trpite zaradi neprebave, ako Imate bolečine v križu, ako vas pogosto boli glava, ako je va5a kri pokvarjena, nečista,
kateri ne poznate, temveč poSlJlte ' znamko za 3 cente v pismu, naslov in mi vam bomo z obrano pošto povsem zastonj in brez vsake obveznosti od ,vaše strani poslali na3e popolno la čl-• stih, zdravilnih trav sestavljeno prl-! r«tdno zdravila
JUVITO j
Naslov: JUVITO- LABORATORY South Hill Branch^. PITTSBURGH.
PA._-__'
Marsikateri človek jo precej do-1 hro spoznal samejra sebe potem ko je izpolnil popisovalno polo za tlo-hodninski davek ter vprašalno po
"to za konškripeijo.
■ ,
; Uad })i izvedel za naslov svojih «'.veh prijateljev MlIIAMLA VI-C\r in TKAN K A BROŽlO. J>o ; ma ^tn i/, vasi Gornji Zeinau p.rit Ilirski nistriei. Pred št i rit mi leli smo bili skupaj v državi Perui-; svlvania in potem snin so ra/jili Vi«* i G s«* nahaja nekje v Cleve-|i landn. l»mžie pa nekje v J*itl.s-i burili1;. Prosim eenjene rojake, j t"e kdo ve za nju naslov, da m; I ira naznani. ;ili pa ee samu <"• i-I tata, da ^e mi javita. — Anton j Tioš-tjarrčič. 501 Wells Št.. Steu-
i benville, Ohio. (17-19—12)
!---1
IT;id bi izvedel, kje je moj bratra-n ec BLAŽ (iORRAlt. doma i/J St. .Inrja ped Taborom pri Vranskem na Štajerskem. Pred 4. mese«i je bival v M»-Iveesj Roeks. Pa.. 815 Francis St.. kamor sem mn jiisal že dva plsm:).! j a sta mi bil-; vrnjena nazaj, zato ea iščem potom Gla.-a Naroda. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za nj^jra. naj mi blagovoli naznaniti.*ali naj se mi sam o^hisi. — Joe C! o rich ar, 228 J 1 Reed Št. Milwaukee, Wis. » (17-10—12)
IŠČE SE
dobre dogarje za delati francoske! Claret doge. Trajno delo, plačam J najvišjo ceno, imam izvrsten les.
Fleischcr, 1258 Lewis St., Memphis, Tenn.
(12—12 v d) * j
, ;Rnda bi izvedela za naslov moje j prijateljice ANGELE ORE ČE K i vasi Tupaliče na Gorei^jskem.! I jmdomače Matevževa. Slišala j sem pred štirimi leti. da se je nahajala nekje v Cliieasri. Pro-| sim eenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, n:ij mi ga javi. j ! ali pa naj se sanva <všrla.si. ker ji; | imam nekaj važnega sporočiti.' ! Naslov- Ivanka Naglič. Box 72, ' Hiawatha, T'tah. (10-18—12)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZOiAVNB
. I3S Pw Aftn FHtifarjli, P«
t Dr. Koler Je najstarejši slovenski cdravnik. Specialist v Pittsburghu, Ki ima 28-letno prakso v zdravljenju vseh mogkih bolezni.
Zastrupljenje |
krvi xaravl s Bla-sovitim 6i>€, ki ira je lzumel dr. prof.-F>lich. r*e imate mozolje alt mehur- ' č-ke po telesu, v grlu. izpadanje las. [| boletine v kosteh, pridite in izčistil ! vam hom kri. Ne čakajte, ker ta bo-j lezen se naleze.
!j Vse m olike bolezni zdravim po okraj i1 Sani metodi. Kakor hitro opazite, da .I vam prenehuje zdravje, ne čakajte. m temveč pridite in Jaz vam ga botn zopet povrnil. Hydrosele ali vodno kilo ozdravim
•! v 36 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mekurja, ki povzročijo bo-I lečine v križu in hrbtu in vCasih tudi pri puščanju vode. ozdravim s gotovo« t Jo.
nevmatizem. trganje, bolečine, o-tekline. srbečice, škroHe in druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečl- 1 ste krvi. ozdravim v kratkem ča«u in ni potrebno letati.
Uradne tire: vsakdan Od f.' tir« zjutraj do S. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 8. zjutraj do S. popoldne.
S poito n« delam. — Pritflta osebno. — No pozabit« im* in Številko.	1
__ 1
Zapadna Slovanska Zveža
USTANOVLJENA	INK0RP0RIRANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado. bLAVNI ODBOBt
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 6232 Wash. Street, Denver, Colorado, Podpredsednik: ANTON VODlSEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado.
I. tajnik: FRANK SKRABEC, 44<H Washington sr. lieuver, Colo. II. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN JAR, 4422 Grant St, Dearer, Oolo, Blagajnik: JOE V1DETICH, 4485 Logan Street, Denver, Colo. Zftopnlk*JOHN PREDOVlC. 4837 Washington St., Denver, Colo.
NADZORNI ODBOB:
1.	nadzornik: JOHN GERM, 31« Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwind Ave., Pueblo, Col«, i. nadzornik: UIHALJ KAPSCH, 50S N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
1 porotnik: PETER MEDOS, Route 8, Bot 1M, Plttsbargb, Kansas i. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St.,	Col«,
B. porotnik: JOHiN JAKŠA, Box 272, Loulsvlll, Colorado,
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. S. BUHKET, 4487 Washingtra St.. Denver. Colo.
URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Voe denarne Dakaznlre in vse uradne sttsri se p«AlljaJo na gl. UJ-Dika, prltoibe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa ca predsednika glavnega porotnega odbora.
; MOŽ IZ STARE KAMENITE .
DOBE.	11
1 - I'
Mono, Eskimo «leeek, katorega^ je preti številnimi leti privnlel s'1 seboj admiral Peary i/, arktičnih pokrajin, je umrl v nekem tabo ■ rišču na posletliesih pljueniee. l»i • la jek omaj usluga. Čeprav je bila mišljena kot taka, da je Peary j vzel te»a dečka iz domačega sne; ' ^pra in leda. Mož i/ stare kameriit-dobe bi ne mogel preživeti v ino-. derni okolici, ki znaei seilanjo ci-I vilizAeijo. Po mnenju moža iz Cro-Magnons. ki je delal barvne slikr na 4»tene francoskih iti španskih duplin pred 20.000 leti. katere sli- , ke so se danes veže, pa l>i ta civilizacija ne pomenila <losti vspričo nevarnosti, katere po v z rot-a jo poulične kare. avtomobili, padajoči aeroplani, influenee in številne dnige stvari, ki pomenjajo večjo I nevarnost kot jn je pomenjal veli-kaib-ki tiger ali 7. volno poraščeni ; rinoeero.s onih davnih dni.
Noben Eskimo ni še uspeval v 1 zmerno-toplem podnebju. Pokrajina Grenlandije ali Baffin dežele je morda enolična, enakomerno bela kar flela očem težave, a svežega, dobrega zraka je v izobiliei. Ta zrak ni zastrupljen o«| premojro-vega dima ter prija pljnčam do-i mačina.
Draft no seže nikdar do onih srečnih dežel in davki so malenkostni. Oče Eskimo družine, ki se-di v svoji ledeni koči ter prislu-•
■škiij«' divjanju viharja zunaj. s»* I r.e vprašuje koliko svojega doliod-l ka bo moral pla'-ati kruti vladi. 1Njega prav nič ne vznemirjajo .problemi prevelikega prebivalstva Njemu ni treba na ji i i|«-1;j za vojake. ki so prišli nazaj iz vojne. On je dobro prepričan, da je v njegovi deželi tlo-ii prostora za vse.
I I/, tega lahko povzamemo resnico, da spada vsak človek v nje-go.o i.istno dobo in <I;i no mora jKskiniu <|o\f»liti osiati lv-kiuio.
Pri številnih ljudi h je upanje na boljše čase le pričakovanje, da jim bo nekoč mogoče izhajati Itrez dela.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo SSI'Z št.
v South Korku, Pa., dne 28. decembra v dvoran: društvenega doma " !»odol juh". Vabljeni s > rojaki Slovenci in >»r.*i.tje II1 vati iz -south Porka. St. Miehacla, Kresi ova. Franklina iu C(»nc-inoufi'li. P larjalo bo domače t.^in-buraško drušivo Iiodoljub. Kdor hpreživeti par prijaznih ur. naj ne pozabi se vdeležiti te plesne veselii-o. '1'or -j. {»lesale.i in plesalke. 11a noče' Vstopnina 35r. Za žejne in lačne bo skrbel za to odrejeni o.ptor. Z a t* e tel-: ob (i. uri zvečer.	1. Suhadolnii:.
!	n.«-19—12)
Ali ste bolni?
Ako Imate kako bo lesen, ne glede na to, kako dolgo ln ne osirsjtf se ns to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. V nil vam bo vate zdravje.
n Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj ?as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate la revne. Jaz sem v Pittsburgbu najboljši fipecljailat za moSke ln sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj aa X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skoti steklo. Imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmortlranlh edravlL Ne bodite boje«! in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem Jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas storltL .' Imam Erllchov sloviti 606 aa krvne bolezni la ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti šote slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlsma, lelodCn« la Istrne bo lesni, srbenje, mozole ln vse kronične httlfnl
Prof. Dr.TTc?. BAER,
•n 8MITHFIKLD 8T,	PITrSBtlBGH, Pl
aa sproti poita. fAŽNO —Odre« to ln prinest s seboj.
Dr. L 0RENZ 644 Penn |
EDINI SLOVENSKO	$	.
OOVOBJEČI ZDRAVNIK	2LV6DU6	j
MoSSmEojSw čJ&r Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka Je sdrsvljenje akutnih In kronlSnlb bolesnL Jas mm ie sdrsvlm nad 23 let ter imam akošnjs v rseb boleznih bi ker »n»a slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti in sporna ti vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln sdravj*. Bkosi 23 let sem pridobil posebno skuiujo pri zdravljenju mofikllr Inteml Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pS j ta, da vas poopolaoms oadravlst. N« odiatejts, ampak prldUa M- t praja	j
Jas ondrarim aaatrnpljeno kri, sUšolJe la Bas po talsso, be-leant r grlo. Izpadanje laa, boteflas r kosteh, sUrs nmt, Urfln* telesni, oslabelost, bolezni v mebnrjo, ledlcab, Jetrab te ftslods«. casenlco, revmatisem, katar. Zlato Silo, navduho Itd.	j
av Unites ara aa: V ponedeljkih, sredah ln petkih od •. w*9 gjatraj do & popoldan. V torkih, četrtkih la sobotah od 9. ars aJntraj do & are zvečer, ob nedeljah pa do 2. ars popoldne. Pa polti ae sdrsvlm. Pridite oaebno. Na poaablta Ime ln naalov:	i
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pfttslrorgti, Pa.
■skstasi Onfl ndrsvnikl rablje tnlamli. da vaa issnmsjs Jas mam hrvatska Bi Ja staisca kraja, aata vaa UM atravla^