233. številka. Ljubljana, v četrtek 11. oktobra. XXVII. Ho. I s n -/»»k dan ave«er, lairasi nedelje ua praznika, ter volja |>u pont. prejeman sa *vstru-oger»*e deželo za vse letu 15 gld., z» pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jedea " 1 gld, -10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za posojanje nadom račun« ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa ftetrt leta. — Za tuje dežele toliko vo£, kolikor poštnina znaša. 7.* oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po -r> kr., ee se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrHt tiska Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresuem trga st. VJ. Upravni itvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne vtvari. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem vabi uljudno vse zavedne Slovence k shodu zaupnih mož ki se bode vršil v sredo dne 24. oktobra t. I. v Golovcu v veliki dvorani pivovarne „Masslgarten" ▼ Št. Vidskem predmestju. 2Zetčreta]K 0*0 '/,3. -ari popoludne. Vzpored razpravam: 1. Nagovor predsednika. 2. Sedanji politični položaj in naše narodne tirjatve. 3. Organizacija stranke v obče in s posebnim ozi-rom na bodoče občinske ter prihodnje deželno-in državnozborske volitve. 4. Naše gospodarske razmere in potrebščine. 5. Slučajni predlogi in nasveti. K temu sbodu so uljudno vabljeni vsi udje katoliško-politicnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo tega važnega sboda udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov upeljani biti. — Zenstvu vstop k temu sbodu al dovoljen. —^j,^ Nova svetovna država. V tem, ko je evropska diplomacija ugibala, na kak način, v katerem obsegu id v katerem trenutku da j poseže v japonsku-kitajski spor, so si Japonci povsem nepričakovano hitrostjo zagotovili sami zmago in sedaj je tudi že evropska diplomacija uverjeua, da je za intervencijo ugodni trenotek zamujen. Brez dvoma bodo Japouci kot zmagovalci v kratkem narekovali pogoje miru, kateri pogoji bodo ugodni evropski trgovini. I& raznih prokla-macij japonske vlade je razvidno, da ne misli zase zahtevati nikakih privilegijev, ampak da bo jedrno tirjala, naj bo Kitajska vsem narodom pristopna. To utegne evropskn velesile sprijazniti z japonsko zmago. Glede Korejske, za katere neodvitmust se poteguje Rtmija z vso odločnosti«), kam Japonska ti neodvisnost formelno priznati ter tam od nje Zihtevane rt i irme izvesti v imuni korejskega kralja. Vse kaže, da si Japonci niso osvojili ramo vojaško strategijo evropsko nego tudi diplomatično. Uior jim ni samo M«ltke, ampak tudi B.Hinarc«. Japonski minister vnanj h del odklanja z laskavim usmevom nasvete evropskih diplomatov, vojska pa se trudi dognati boj s Kitajsko prej kakor se za more Evropa odloČiti za kak važen korak. Poručila časopisov in diplomacije soglašajo v tem, da hoče japonska vlaia prizadeti Kitajski nekoliko Čutnih ran, da jo tako primora ugoditi njenim zahtevam ali da prouzroči odpravo mandžurske dinaBtije. Stopila je v boj, poznavajoč povsem dobro notranje razmere v Kitajski. Že od I. 1845. je imela v raznih krajih na Kitajskem svoje ljudi, ki so bili zajedno vohuni in politični agitatorji, bila je torej korenito infirmovana o vojaških razmerah kitajskih in o mišljenji kitajskega naroda, mej katerim si je pridobila mnogo simpatij. Japonski nameni za bodočnost so očitno panmon-golski. Japonci vseh strank govore* le z največjo srdi-tostjoo krivicah,katere dela Evropa vzhodnim narodom. O tem, kako so Francozi ravnali s sijamskim kraljem, govore s penečimi se ustmi io takisto jim je pri srci usoda narodov Iodo -kitajskih. Kitajsko dolže, da je vsega tega kriva, ker se ni z vso silo potegnila za Tonking in se osramotila v očeh vseh Azijhtov z mirom, sklenjen m 1. 1887. s Francijo. Japonci se ne bore zoper kitajski narod, ampak zoper kitdiBko dinastijo, katero hočejo nadomestiti z narodno in zajedno napredno dinastijo, „ki bi izvedla potrebne notranje reforme in osvobodila mongolski svet evropskih pijavk". Rusijo zmatrajo Japonci za „polmongolsko* državo in jej zato niso sovražni. Skratka: Japonci, osvojivši si evropsko civilizacijo, hočejo biti nje nosilci in predstav Ulji na dalnjem azijskem vzhodu in Evropejce z nje pomočjo iztisniti iz Mongolom lastne Azije ter tem narodom pomoči gospodarski io kulturelno ter jih politično in narodno zjediniti. Evropa je doslej gledala na Japonsko, kakor gleda na Srbijo in Bolgarsko, (egar prebivalce zmatra za gnoj svoje kulture in radi česar si je izmislila frazo, da je kultura mejnarodna. Tudi o Japoncih ie Evropa domnevala, da si zato osvojuiejo evropsko kulturo, da bi čim prej bili upreženi v evropski jarem. Japonska ima svoj parlament, svoje časopise, o javnem mnenji se je torej lahko inlor-movati, a veoder j» evropska diplomscija vsa presenečena, videvši, da je dala sama Japoncem orožje v roke, ■ katerim bodo Evropce pregnali izvzbodne Azije. Japonska je dokaz, da le tista kultura zamore imeti velike uapebe, ki se snuje na narodno mišljenje, na narodno podlago in kateri je puvzdiga lastnega naroda končni Bmoter ! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubi i a ni, 11. oktobra. Celjsko vprašanje. Fureg^er in njegovi hujska|oči pomagači so zdaj vse svoje delovanje, s katerim hočejo preprečiti za nas ugodno rešitev Celmkega vprašanja, koneen-trovali na to, da pr dobe za svoje namene češke Nemce. Jedro nemške levice so češki Nemci, oni odločujejo o vseh korakih levice in te bi Celjski kričači te pridobili zase, bi zauioglt uničiti koalicijo in za sedaj preprečiti UBtaDovitev slovenske male gimnazije ali kar nam bo vlada že hotela dati. Češkonemški listi se bavijo sedaj izključno s Celjskim vprašanjem iu bavil se bo Ž nj m tudi shod levičarskih dež. in drž poslancev iz Češke, ki bo snide začetkom prihodnjega tedna. Toliko je gotovo, da levičarski klub Bvojib članov ne bo silil, glasovati za vladno predlogo, gotovo je pa tudi, da s tem Foreggerju ne bo nič pomagano. Zato sili sedaj češke Nemce, naj pritiskajo na levičarska ministra -Ako se ta nečeta zoperstaviti slovenski zahtevi, naj bi levica stopila v opozicijo. Ker je znano, da je mej češko-nemškimi poslanci mnogo takih, ki se ne-čejo potegniti za Celjane, sodimo, da je vse Fureg-gerjevo prizadevanje zaman. Izjemno stanje v Prani. Listi javljajo, da namerava mladočtška stranka, koj ko se Bnide drž. zbor, staviti nujni predlog, naj se razveljavijo izjemne naredbe. Odločili so se za to formo, ker je pri razpravi o nuinosti tega predloga mogoča meritorična debata, kajti da bo koalicijska večina nujnost odklonila, o tem pač ni dvomiti. Zanimivo imenovan je. Podpredsednik deželnega šolskega sveta gali-škega dr. M bael Bobrzvoski, za časa snovanja koalicijske vlade kandidat za portfelj naučnega minister- LISTEK. Jezičarski drobiž. (Dalje.) 2.) Zabavišča ali otroški vrti? Zabavišča so nemškega izvora; drugi sinonim „otroški vrt", goli prevod nemškega .Kindergartna", priča že na prvi mah jasno o tem. Toda to naB nič ne moti; tudi od oaaprotuikov se treba učiti. Nemci, to jim moramo priznati, bo izvrstni šolniki, in morda se po pravici oni sami bahajo, da nas je 1. 1866 pri Kraljevem gradcu zmagal njih — „šol-mašter". Velikanski pomen šol v obče in zabavišč ali otroških vrtov posebej uvideli smo, menda še ne prepozno, tudi mi, ki naB že borba za obstoj, borba h tako mogočnima sosedoma sili rabiti vsako orožje iu vBa sredstva, s katerimi razpolagajo tudi naši narodni nasprotniki. In tako imamo že tudi nekaj zabavišč ali otroških vrtov, ki ohj nam pomagajo ♦ •rovati naše narodno posestno stanje. Utegnil bi se kdo posmehljivo obregniti, rekoč: »Zavode že imate, o njih tehniškem poznamenovanju pa bo še vedno pričkate in ne veste, ali bi rekuli [ zabavišče ali otroški vrt" Takim posmebljiv-cem odgovarjamo, da je vsekakor bolje, da imamo že stvur in se prepiramo samo še o nje imeni, nego da bi bilo narobe. Omenili smo že, da otroški vrt je goli prevod nemškega „Kindergarten". No, to ne bi bil nikakeršen vzrok, da ne bi vzprejeli te poslovenjene tujke. Nob bo odrekla sankcije tej predlogi in za vse drugo re bo dalo doseči porazumljeuje, ali kompromis, če i e bodo magnatie veternjaki popolnoma odnehali. Vlada je rt sena največje skrbi m gled* lutka mirno V bodočnost. /. do v.s'»o seme gre v klre eti, bi ga vlada razpustila. L'sti javljajo, da s ' bo skušala vlada iz lepa porazumeti z državnim zborom, ker se hoče ogniti konti ktu. Tekom prihodnjega tedna bo odločilna seja mimsterskega sveta. lielgijske volitve* Na dan 14. in 15. oktobra se vrše* prvič po novem volilnem redu volitve v belgijski parlament. Klerikalna stranka, utegne sijajno zmagati, ataro-liberalna stranka katero vodita Fee-Obaa in Qraux pa popolnoma propasti. Nameravala zveza ■ staro-liberalci in progres sti se je vsled odpora socijalistov popolnoma razbila. Klerikalci imajo sicer mej soboj velike razpore, ali ker so njih poravnanje odložili, dokler se volitve ne svrše, ne bo to uplivalo na volilni boj. Naihujfia bo bitka za Bruseljske mandate. Redarji in orožniki bodo vzdrževali red in mir, vojaki bodo konsign-rani. Ker se mora vsak volilec volitve udeležit', utegnejo v Brusel u zmagati nekateri socijalisti, po deželi pa nimajo mč upanja io takisto tudi ne v drugih mestih. Kitajsko-japonska vojna. Najnovejša poročila iz vzhodne A sije potrjujejo izvajanja v današnjem našem članku. V Mongolski je nastala revolucija, ki se čedalje bolj razširja. Uporniki so pregnali vse kitajske upravne in finančne uradnike iu kitajski cesar je s tem izgubil □ajizdatnejšo pemoč. Rusiji je ta revolucija kaj neljuba, ker bo je že razširila do sibirske meje in bi io labko tudi prestopila. Zato namerava postaviti kordon ob ceh meji. Evropske velesile Be še vedno niso natančno dogovorile, kako varovati intereee svojih na K tajskem bivajočih podanikov, pač pa zbirata zlasti Rusija in Angleška čedalje več lad'j na kritičnem nipstut in čedalje jasnaje se vidi, kako velik je mej njima vladajoči antagonizem. Dop )I»SI. Iz ttpoiln f e Idrije, dne 9 oktobra. [Izv. dop] (Veselica) Tukajšnje .bralno društvo" priredilo je due 30. septembra veselico v proslavo cesarjevega godu, katera se je kljubu marsikaterim oviram prav povoljno izvršila. Udeležba je bila, zlasti od strani domaćioovt jako obilna ter nas je tudi kijubu zelo neugodnemu vremeuu počastilo nekaj Idrijčanov. Vsi so na ta način pokazali, da se zanimajo za naše društvo, da jim srce bije za dom in cesarja. Pevski mešani zbor, broječ 16 močij, pel je vse pesmi prav izborno, posebno smo imeli priliko občudovati moč in lepoto ženskih glasov. Želimo, da bi se ta zbor Čedalje bolj krepil ter nas še večkrat z milimi slovenskimi pesnimi razveseljeval. Govor v proslavo cesarjevega godu segal je vsem navzočim do srca, zlasti pa istega sklep, v katerem je gosp govornik nas vnemal k ljubezni du cesarja in do svoje m le domovine, zlasti do slovenskega naroda, proseč zbrane, naj to veselico, katere čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila io Metoda, pomoči tudi gmotno podpirajo. Ta prošnja ni ostala brez uspeha, ostanek dohodkov presegal je naše nadeje in veseli nas vse, da smo mogli tudi sami pripomoči tej [>rekoristoi družbi ter ji poslati za naše razmere znaten znesek. V igri „Kateri bo?" izvršili so vai gralci svoje uloge i o ko častno. Pričakujemo, da nas gosp. igralci in igralke, kakor s to prvo predstavo Še večkrat z jednakimi nastopi razvesele. Mej posameznimi točkami svirala je c. kr. rudniška godba Idrijska kaj izborno, zlasti so nam ugajale slovenske m češke narodne pesmi. K ma* teriieloemu uspehu veselice gre še posebna pohvala našim ženskam, katere so se neumorno trudile ■ prodajo šopkov in srečk. Bralno društvo pokazalo je s to prvo večjo veselico, da se da z združenimi močmi veliko doBeči. V teku štiriletnega obstanka se je isto dobro utrdilo, zlasti pa v tekočem letu, ko si ie oskrbelo svoj harmonij, pomnožilo izdatno izposoienke — lz tega razmišljevama razvidimo, | koko je pretiran purizem in ne samo smešen, amjiak tudi kvaren; ko bi šlo po Želji puristov, to bi ue zabrisali vsi taki sledovi tujih vplivov. Narod v svoji celoti purizmu m naklonjen; pretirani puristi bo omejeni omikanci. Toda ti naj bi pomislili, da slovenščini ne preti pogibel od prostega naroda, naj si tudi robi 3j tako „po kranjsko"; pač pa mu preti istinita opasnost od njega omikane.-v, katerim nem ščioa ali laščina prav t h L > gladko teče sli pa še glajše nego materinščina. Smela, pa resnična je naša trditev: Kadar bodo vsi Slovenci tako izobraženi, da bodo znali tako dobro nemški kakor slovenski, potemseza-čenja tudi — naš konec. To'aži nas le ta m sel, da to še ne bode tako kmalu, zlasti ako vztrajajo nemški Štajerci in Korošci pri svojem po hvalnem ukrepu, da se oni počno učiti s'ovenski. S „puritanskega" stališča torej ne bi prav nič ugovarjali .otroškemu vrtu". Naj tu gredoč omeuiui, da tudi Tadjani, ki že vrlo izkoriščajo to nemško izum te v, žalibog, da zlasti nam v škodo, pravijo takemu zavodu .giardino ufmtile" t. j. otroški vrt, in vodi ga jim .giardiuiera" t. j. vrtnarica. li vender se b tem na pol domačim, na pol tujim izrazom, s to tujko v domačem krilu odločilni krogovi niso zadovoljili, in mislim, da po pravici. Nirod kot tak, to je njega celota ali velika večina, je samodržec, Buveren; ou dela jezik, on sme vzpre-jemati ali odklanjati tujke; kar on stori, je vse prav. Ali duo cum faciunt idem, non est idem! Kar sme storiti celi narod, tega na smeio njega pojedinci, naj si so tudi omikanci. V našem bIuč&ju se gre za to, da omikanci uvedejo mej narod naredbo, ki bode gotovo narodu v korist; ali narod je še ne pozna, in omikane, ki jo uvedi) m raj o jej tudi dati šele ime. Ko bi narod sam vzprejel to izumitev od Nemcev, to bi jo bil najbrže s tujim imenom vred, in tekal bi jej .Kiadergorten" ali kako podobno, in mi bi se lahko zadovoljili s tujko; vsaj izpodriniti bi jo bilo jako teško. Ali stvar je tukaj, kakor smo že r.-ki , drugačna; tu bo gre zi to, da omikanci okratijo sami svojega otroka. Tedaj pa je omikancev dulžnuBt, da najdejo izraz, ki se prilegaj po jedni Btrani pomenu in bistvu krščene stvari, po drugi Htrani pa strogo ustrezaj jezikovnim zakonom. Mi sinu-.), da so za vselej prešli časi, ko so naši pozvani in nepozvani jezikotvorci si izmišljevali spake kakor: „glasovir, hlapon, očali, pogin, zaton" itd. (Dalje priti.) knjižnico in število muzikalij. Želimo temu za naš kraj prekoristnemu društva, da bi se čedalje bolj raecvitato in širilo. Domače stvari. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Iz Senožeč se nam je danes brtojavilo, da so tam jednoglasno izvoljeni volilni možje, ki bodo glasovali za našega kandidata; proti-agitacija je sopet zlorabila cerkev in se posluževala celo obrekovanja, a razsodno ljudstvo se ni dalo zapeljati. Prav tako t — Kandidat nale stranke, sa Katerega je došlo vodstvu .Slovenskega društva" že obilo važnih glasov, okliče se v kratkem. — (Agitacija proti družbi sv. Cirila n Metoda.) Z ozirom na dopis v „E iioosti", kateri smo doslovno priobčili, in ki pripoveduje, na kak način sa agituje zoper našo šolsko družbo, pravi sinočni .Slovenec": .Z ozirom na notico objavljeno v „Eiinosti", da nekdo, ki ga prišteva „Slovenčeva" stranka svojim pristašem, hujska proti družbi sv Cirila in Metoda z lažmi, izjavljamo, da odločno obsojamo tako pičenjanje; glede družbe sv. Cirila in Metoda pa se sklicujemo na Članek objavljen v Slovencu" dan pred letošnjim občnim zborom družbe sv. Cirila in Metoda. Kar smo takrat zapisali, to je tudi Še Btdij naša misel, za postopanje posameznikov pa seveda ne moremo biti odgovorni". Po naši sodbi ni stvar s tem še dognana, pač pa je olajšano „E iinostinemu" dopisniku, da pojasni VtO zadevo. Podlo agitacijo, katero .Slovenec" .odločno obstoja", katere pa kar nič ne taji, je treba popolnoma razkriti, slovenski svet mora izvedeti, kdo su je na tak način predrznil z blatom ometa-vati naše najvažnejše društvo, našo Ciril-Metodovo družbo. — (Osobne vesti.) Pudmaršal baron K gen Albori, znan v Ljubljani izza Časa, ko je tu bival, je imenovan tajnim svetnikom. — (Slovensko gledališče.) Po neljubi pomoti uredništva izostal je v včerajšnji kritiki stavek, ki je bil na posebnem listu pisan: .Gospića M. Nigrinova je kot obrstarica na novo vzbudila željo, da jo km a u vidimo v kaki večji vlogi." — Znana priljubljena opera .V vodnjaku", ki se poje jutri, se je letos na novo vprizorila. Namestu dveh dejanj, kakor dosedaj, ima samo jedno dejanje z orkestralno mejigro, ki označuje čar kresne noči. Novo dekoracijo s kresovi, zvezdatim nebom itd. je priredil gledališki mojster g. S ta d le r. Po Blo-dekovi m čni operi ho p-j i Mascagnijeva ognjevita .Cavalleria rustičan a". Skupna predstava teh dveh tako različnih muzikalnih biserov podaje pri jate!jem opere izreden užitek in je pač opravičena nada, da bode gledališče prav dobro obiskano. V prvič stopi pred slovensko občinstvo altistka gdčna. Helena Tovvarnicka pl. Sadova v vlogah Polone (v vodnjaku) in Lo 1 e (Cavalleria). Viogo Jerice (v vodnjaku) poje gospa Iuemannova, Jankota pa g. Pavšek. Ostale vloge v obeh operah so znane iz minule sezone. — (Koncertna sezona »Glasbene Matice" 1894/9 5.) »Glaobeua Matica" kot slovenski koncertni zavod, kateremu je namen, gojiti ia pozdigati slovensko glasbo in petje ter eloveuBkemu občinstvu podajati v kolikor mogoče popolni obliki domača in tuja slavna glasbena dela, sklenila je, tekom koncertne sezone 1894/95 prirediti tri redne velike koncerte pod vodstvom g »spoda koncertnega vodje M. Hubada. [evajali jih bodo: a) zbor: pevski zbor .Glasbene Mat ce" in eventuelno del šolskih zborov; b) orkester: si. godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj B Igijcev št. 27; c) sodelujoči solisti. Prvi koncert bode tekom novembra, drugi tekom januvarija iu tretji tekom prve polovic i aprila. — Ukrenilo se je, da se izvajajo samo nove, v slovenskih konc rtih dosedaj še nepoznane skladbe, in Bicer izvirno slovenske, češke, ruske in druge slovanske in inorodne. Natančno] i načrt koncertom je razviden iz vabil, ter ga prijavimo v jedni bodočih številk. Da se .Glasbene Maticu" koncettui zavod v bodoče postavi na trdno stališče, da se koncerti obdrže na dosedanji umetniški višini in se z njimi osigura dosleden napredek v glasbi in petju, razpisuje „Glasbena Matica" za navedene tri koncerte bodoče sezone koncertni abonement pod sledečimi pogoji: Sedeži za vse tri koncerte stanejo a) cercle a 6 gld., b) sedeži I. reda a 4 gld. 80 kr., c) sedeži II. reda a 3 gld GO kr., d) sedeži III. reda a. 2 gld. 40 kr. Za rolbine treh oseb stanejo sedeži takisto za vse tri koncerte: s) cercl« a 15 gld., b) sedeži 1. reda a 12 gld., c) sedeži II. reda a 9 gld., d) sedeži III. reda a 6 gld. Vsaka nadaljnja oseba v rodbini placa za koncert a 1 gld. Vsak koncert Be bode objavil 10 dnij poprej. Abonenti imajo pravico, izbirati ri sedeže v svojih abonovanih vrstah tekom prvih sedem dnij po razglasu koncerta. Zadnje tri dni pred koncertom se vrši splošna razprodaja sedežev. Kdor izmej abonentov ni izbral sedeža, njemu ga v abonovani vrati društvo prihrani. Svota Be lahko plača v dveh obrokih. Naročila za abonement se vzprejemajo pri odboru in v knjigotržnici gospodo. Antona Z-gorjana, Kongresni trg št. 7. — (Železnica po Savinjski dolini do Kamnika.) O načrtu te železniške proge bode v kratkem poročal v železniškem odseku državnega zbora poslanec Mhael Vošnjak. — (Izpiti zdravnikov in ž ivin o zdravnikov,) ki žele dobiti stalne službe za javno zdravstveno službovanje pri političnih oblastvih, bodo v drugi polovici mesepa novembra pri namestništvu v Gradcu. Prošnje, oziroma oglasila k skušnji je poslati do dnć 25 oktobra namestništvu v Gradcu. — (Glas iz občinstva.) Z dežele se nam piše: Drob ža, srebrnega, niklovega in bakrenega imamo trgovci, da ne vemo kam ž njim. Prinesi ga na pošto ali na kolodvor — te ž njim odslovi, prinesi ga velikemu trafikantu — ga noče, drugi trgovec se ti ga ubrani in davčni urad ga kar ne vzprejme. Kaj hočemo torej? Ali naj ga proč mečemo? Pristojne oblasti prosimo, da naj nam vender kako opomorejo, ker to v resnici trgovino ovira. — (Nevaren tat.) MeBtna policija Ljubljanska zasleduje že delj časa nevarnega tatu Janeza Goloba iz Grgariev pri Tolminu, kateri je — kakor dognano — izvršil že več tatvin ter je bil najbrže sodrug Frana K-fm m;i. kateri je bil pred nekaterimi tedni v biši št. 8 na Tržaški cesti in flagranti zasačen ter dež.dnemu sodišču izročen. Ker je bilo znano, da se klati Golob po Ljubljanski okolici, patruljirala sta včeraj dva mestna redarja v okolici in sicer v civilni obleki. Ko je prišel redar Alojzij Slano v ec pogledat v Zorekarjevo go stilno v Podsmreki, napadel ga je Golob, ki je bližajočega se ndarja takoj spoznal, za veznimi vrati z nožem ter ga težko ranil. Predno je redar Pogačnik mogel priti na pomoč, iztrgal se je Golob Slanovcu iz rok ter utekel. Golob, ki je star okolo 25 let, prodajal je pred kratkim po Ljubljani celo zbirki raznovrstnih ur, ki so brez dvojbe bile ukradene. — (Mehanično gledališče.) Gierkimjevo mehanično gledališče na Cesarja Josipa trgu ima vkljub že nekoliko neugodnemu vremenu vender veliko privlačno silo posebno za mladino, katera ae tam reB izvrstno zabava. Gledališče, ki je v Ljubljani Še ud zadnjega tukajšnjega boravka leta 1889. v dobrem spominu, spopolnilo je svoj repertoir z nekaterimi zanimivimi točkami. Program je vsak teden nov. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 30. septembra do 4. oktobra. Novorojencev je bilo 17 (=27 56 %o), umrlih 19 (=31 20 °/0o), mej njimi bo umrli za vratco 1, za jetiko 6, za vnetjem so-piluih organov 1, vBled starostne oslabelosti 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi je bilo tujcev 7 (=368%), iz zavodov i) (ss47 3°/o)- Za vrat c.i sta oboleli 2 osobi. — (Nov otroški vrt.) Deželni šolski svet kranjski je dovolil načelništvu uršulinBkega samostana v Škofji L«ki, da sme ustanoviti otroški vrt, ki bode v zvezi z vnaujo dekliško šolo. — (Nova šolska poslopja) V kranjskem šolskem okraju se je razun nove šole pri sv. Ani početkom tega meseca odprla jednorazrednica v Dražgušah. Še ta mesec se bode izročilo povekšaoo Šolsko poslopje v Predvoru Bvojemu namenu. Novo šolsko poslopje v Št. Lenartu je že pod streho, isto-tako novo prizidani del deške ljudske šolu v Škofji Loki. — (Zdravstveno stanje.) Na Slapu pri Vipavi je zbolelo 14 osob za logarjem, izmej katerih sta 2 ozdraveli, 1 pa umrla. Naročilo se je občini, naj skrbi za dobro pitno vodo, ker je glavni uzrok epdeuiije slaba voda. — V Trstu je bilo v minulem tednu 34 slučajev vratice, umrlo je 7 otrok. Za škrlatico je zbolelo 18 otrok. — (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Št. Kancijan in okolico) ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. v Št. Kancijanu na Koroškem v gostilni , pri Majerju". Po zborovanju bode prosta zabava. — (Veselica Ciril-Metodove podružnice Me d gorske) na Koroškem, katero je priredila pri Podkrnosu, je bila sijajna. Došlo je okolu 200 ljudij Govorili so prav izborno gg. župnika Vidovic in Bayer in neki mladi kmetski sn. Gledališka igra „Svoji k svojim" se je prav dobro predstavljala. Ljudstvo je bilo navdušeno. — (Slovenskim rodoljubom,) ki zahajajo v C -lovec, bodi na znanje, da najdejo slovensko družbo vsako sredo zvečer od ljt8. ure v go-stilnici botela „pri Sandvrirthu", kjer se zbirajo Celovški Slovenci v klubovi sobi koj pri vbodu v hišo oa desno. — (Llovdov ekspresni vlak.) Iz Bremena v Trst bode vozil nov brzovlak, ki bode izdatno pospeševal hitri promet mej severom in jugom posebno za potnike, ki s severa preko Trsta potujejo v Afriko ali z juga preko Bremena v Ameriko. Zveze z dotičuimi parobrodnimi družbami bodo kolikor moči točne. Ie Bremena do Trsta bode vozil vlak v 32 urah in imel direktno zvezo z Ll<>y-dovimi parobrodi. — (P r e r a d o v ić e v spomenik v Zagrebu ) Podstavek za spomenik hrvatskemu pesniku Preradoviča je tudi dogotovljen in je dospel te dni v Zigreb. Začelo se bode torej v kratkem postavljati spomenik, ki ga je, kakor znano, veledušno podaril sedanji gledališki intendant dr. Št. pl.Miletić mestni občini. Mej tem Be prireiajo nasadi, ki bodo okolu spomenika na akademijskem trgu. — (Razpisane službe.) V področji fin. ravnateljstva v Ljubljani mesto davčnega višjega nadzornika v VIII., eventuvelno davčnega nadzornika v IX., li i koncipista v K čin razredu in fin. konceptnega praktikanta z adjutom. Prošnje v 4 tednih predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. — Na dvorazredni ljudski šoli v Velikem Gabru drugo učiteljsko mesto b plačo 450 gld. io prostim stanovanjem. 1 - Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Darila s Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Braluo društvo v Spodnji Idriji 50 kron (l>o blagajniku g. L'op Punčuhu) kot čisti ostanek veselice v korist prekoristui družbi sv Cirila in Metoda — G. Ana Maj zel j v Št. Jarneju na Doleoj-pkem 10 kron, katere je daroval neimenovan gospod v veseli družbi. — Skupaj 6 0 kron. Živeli rodoljubni darovnici in darovalke in rjib nasledniki! Pod |i ornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju poslal je g. Peter Kraigher, trgovec v Postojini, 50 gld., katere je nabral mej rodoljubi v Postojini. Darovali so sledeči gospodje: J. Kuttin, trgovec 1 gld.; dr. Ivan Eržen, okrožni zdravnik 5 gld.; Ferdo Gaspari, ces. kr. živinozdravnik 1 gld.; Peter Kraigher, trgovec 1 gld ; J. L o n č a r 3 gld.; dr. Dragotiu Tr eo , odvetnik 5 gld. (letos že drugi dar); R. Š e b er, tiskar 1 gld. ; dr. Jul. Kotzmuth, c kr. oliiami zdravnik 1 gld.; F. Jurca, trgovec 5 gld.; Anton Ditrich, trgovec 1 gld.; visoko-rodui marquis Fer d. Gozani, c. kr. okrajni glavar 1 gld.; V. Parma, c. kr. okr. komisar 1 gl.; Karol Scbwabe, c. kr. gozdni komisar 1 gld.; Jan Ružička, viši geometer l gld.; F. Arko, posestnik 1 gld ; Al. Burger, posestnik 1 gld ; J. V i č i Č , žujmn 1 gld.; Janez Jež, posestnik in trgovec v Stermci 1 gld.; Ant. Vodopivec, c. kr. poštar 1 gld.; Gust. (Jmahen, c. kr. notar 1 gld.; Jos. Orešek, c. kr. komisar 2 gld.; Al. Kraigher, trgovec 1 gld.; Joa. Dekle v a, trgovec 10 gld.; Jos. Inocente, trgovec 2 gld; J. Primožič, učitelj 1 gold. — Iskrena hvala vsem blagim darovalcem 1 Zahvala. Podpisana kmetijska podružnica izreka tem potom v. deželnemu odboru v Ljubljani za podporo GO goldinarjev kot prispevek v napravo kmetijskih strojev najtoplejšo zahvalo. Kmetijska podružnica v Planiui, dae 10. oktobra 1894. Razne vesti. * (Shod avstrijskih železniških urad* ni kov) boda dne 2. in 3 decembra na Duoaji. Ker se bode namreč podržavilo več železniških prog, se boje uradniki, da bi jim to ne bilo na škodo že pridobljenih pravic. Na tem shodu se bode torej v prvi vrsti razgovarjalo, kako varovati te pravice. Razpravljale se bodo pa tudi druge želje pri želez mcab službujočih uradnikov in puduradoikov. * (Novi krvnik oa OgerBkem) Z* razpisano službo krvnika na mesto umrlega Kozareka se je oglasio 54 prosilcev, nekateri celo iz inteligentnejših krogov. A nobeden se ni mogel izkazati, da bi bil že praktično izvrševal krvmško službo. Konečno se je oglasil neki kmet Mihael Bali, posestnik, ki je kot vojak v Bosni pridobil potrebno kvalifikacijo, ker je tam obesil nekoliko obsojencev. Tako je zmagal svoje konkurente in dob.I službo. * (Grozen čin obupne matere.) V Pa-r zu se je pripetila nastopna strašna dogodba. De« lavec IIutTmann ;e bil že dlje časa bres zaslužka in je pijančeval vsled tega Ridbiua njegova bila je v največji boli. Te dni morala bi tudi iz sta uovauja. Obupna mati kupila je na dolg oglja, položila svojih pet otrok oa jedino slamnjačo, katero je še imela iu |e usm tda sobe in otroke b < g enim plinom. Ko je zvečer prišel Hrti man domov, našel je, vrata zaprta. Razbil je okno in našel ženo in otroke mrtve. * (Zgorelo gledališče) V Longtonu na Angleškem je zgorelo minuli petek tamošnje „Q leenB"-gledališče. Družba, ki je igraia v njem, je izgubila ves svi j inventar. Gledališče se je zgradilo šele pred štirimi leti in je bilo najlepše v vsej pokrajini. * (Grozen prizor pri borbi z biki) so je pripetil v mestu ZacatecaB v M-ksiki. Besen bik je nabodel na roge jednega izmej bikoborcev. Potem je zazdražeua žival skočila čez ograjo mej prestrašene gledalce io nasadila še tri osebe. V nastali gneči i« bilo mnogo osob potlačenih in poškodovanih. * (V ječi rojeni ) Nadzornik ječe v Alle-ghany C >uufy v Severni Ameriki ni bil malo lzne-nadeian, ko bo mu z utraj naznanili, da bo čez noč prišli trije novi prebivaki v z»por, akopram so duri dobro zaklenjene N ka žjna, ki je bila v preiskovalnem zaporu, je povila trojčke. Tak slučaj je pač brez primere v jetniški zgodovini. Dunaj 11. oktobra. Tajni svetnik grof Egbert Belcredi je danes umrl, star 78. let. Od leta 187 3. do 1891. je bil drž. poslanec. Pokojnik je bil ustanovnik klerikalno fevdalne stranke na Moravskem in je podpiral češka narodna prizadevanja. Trst 11. oktobra. Vlada je uprizorjenje baleta „Pietro Micca1* prepovedala iz ozirov na javni pokoj. Liberce 11. oktobra. V tovarni Adler in tovariši je razpočila dinainitna bomba. Skoda je neznatna. Peterburg" 11. oktobra. Carevič in jeden veliki knez prevzameta regentstvo, a ne samo nominelno, kakor se govori, ampak dejanski. Berolin 11. oktobra. Profesor Leyden je nocoj odpotoval čez Aleksandrovo v Li-vadijo. London 11. oktobra. Listi javljajo, da se princezinja Helena d' Orleans zaroti s pre-sumptivnini prestolonaslednikom avstrijskim, čim mine rodbinsko žalovanje po grofu de Pariš. London 11. oktobra, Iz Shanghaja se javlja, da so Japonci pri Shan-llaj-Kvarni izkrcali vojsko 40 000 mož. Pri Shan-llaj Kvanu je konec kitajskega zidu in Japonci imajo v lasti železnico do Tsjentsina ter morejo biti v treh dneh v Pekingu. Poslano.*) Knt.ku ča^mka .Slovenec- v Ljubljani. O tenipora, o moreš 1 — Rtjui osnovatelj hrvatskega gledališča Josip Freuilenre.ch spisal je 1857. leta svoje .Graničane". — Ta ljudska igra je preložena na iu niimki, bolgarski in nemški jezik in tudi Si bi jo igrajo z velikim uspehom že 37 leti — Povsod, kjer je kaj s!o\anskega čutenja, je ljudska igra „G r a o i č a r j i* navdušeno sprejeta in 37 let ie dobra in pohvaljena bila! — Modri, učeni kritik .Slovencev", kateri je do zdaj že toliko umnega in vzvišenega spisal, odkril je — da igra „Graničarji^ nič no veljal Torej so tisti sto tisoč i Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Uumunov in Nemcev, katerim je igra ugajala, vsi bedaki — kritik .Slovencev" pa najpametnejši mož! , Dragotin Demeter Freudenreich-Veselič, sin spisatelja „(iraničarjev". *) Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleVS zakon. 60.000 gld. znafia slavni dobitek Lvovskih razstavnih uretk, ki se izplača po odbitku samo 10%, v gotovini. Opozarjamo našo cenjene Čitatelje, da se bode žrebanje vršilo nepreklicno dne 18. oktobra.. U^ST Opeia! Zadetek ob ',8. url sveder. štev. 7. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 593 V petek, ilne 12. uktolirn 1M»I. Prvi nastop altiatke gospice Helena Towarnloke pl. Snove, Na novo vprizorjeno: V vodnjaku. Opera v jednem dejanji. Spisa) R. S. Poslovenil Fr. Oerbie. Uglasbil Viljem fJlodek. Kapelnik g profesor Pr. Gerbić. Ituziaer g. J Nolli Potem: (Kmetski vitezi ) Opera v jelnem dejanju, uglasbil Pietro Mascagoi. Besedo ■pisala 0. Tar^ioni-Tozzetti io 0. Meoasci. Kapelnik g. Fr. Oerbie Režiser g. J. Nolli. Začetek toono ob V,H. uri, konec po 10. nri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka it. '21. Vstopnino glej na pledaliikem listu. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 14. oktobra t. I. Blagrajna a« odprt ob 7, ari sveder. Iz uradnega lista. Izvršilne ali eksekutlvne dražbe: Matetžs Sterleta lemij Sće v KuzarAab Ctfnjeaii 3525 gld., ilne 15. oktobra in 14 novembra v Ložu. Jere Haaovec posestvu v Ljubljani, Lupljeoo po Mariji Rikovec v Krškem za 2541 gld , cenjeno 12928 glo., potom relicitacije, dne 15. oktobra v Ljubljani. Antona K k a r j h posestvo v Predvoru, cenjeno 1425 gld., d ne 15. oktobra m 19 novembra v Kranju. Jerneja Markiča v Strebinji zemljišče, ceneno 308 gld, dne 15 oktobra in 19. novembra v Kraniu. Posestva vlož st 668 in 669 zemljiške knjige kat. občine Karlovsko predmestie cenjena 40O gld., due 15 oktobra in 19 novembra v Ljubljani. Matevža J a g r a posestvo v L'ubljam, ce n i*■ n«> 5800 g'd , dne 15 oktobra in 19 novembra v L;ubliani. Prostovoljna dražba: Janeza S up a na iz 1'odkuž v okruiu Kraoiaka Gora p«sMbuo v St Volu nad L'ubljano (pnglnpta št 7 m 8 s travnikom), dne 22. oktobra. Izklicna cena 5000 gld , I"mJ katero se poa<>Rtvn ne bode oddalo. 1 mrli so t/ I, jiil>IJ«.i.l: i), oktobra: Marija ICraiič, lampiatova .Vh i. 7»j let, i?v. Petra ceat* At. 53. — Mina Runedek, prodajalka, 74 let, ntadentovske ulice st. 5. 10. oktobra: Mi0 oiebni vlak t Tri,i«, Pontabal, Haljak, 0a-Iotbo, FraAaantfaala, r.jiibno, Dunaj, čaa Salatlial t Holnograd, Dima* ris Anrttian. OA ti. Mri «71 mir*, ilojmtitiln* maaani Tlak t Noto maito, KoiaTJa. OS ti. Mri MO mi«. >U,,>"t***« oaabni Tlak t Trhi«, Poutabal, Beljak, OaloTae, Franaanaraat«, Ljubno, Selsthal, Dunaj. OS 41. tari 14 min. r>»;>afxrfnn oaabni Tlak T Trbia, H«ljak, (leloveo, Ljubno, ona Raltthal t 8olao|rrad, Ijninl-Oaatoiu, Zali na Jaaaru, Ino moti, Hrf«nli-. Onriii. Oanavo, Paria, Bteyr, Lina, Omunden, Iachl, BndajtTioa, Pitanj, Marijina Tara, Kfar, B*ranooTa t»ra, Karlova vari, Prafro, I.i piko, Dunaj Tia Amatettan OS 0. uri SO min. mr**rr maianl vlak v Noto ene »to, Kočevja. Prihod v Ljubljeno (juž. kol.). OS 3. uri 53 hiIh. mjttfrnf ošabni Tlak a Dunaja Tia Amalattan, IJp-sija, Prag«, PraaeoTifa rarov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Bndajavio, Holnog-rada, Linoa, Hta/ra, Omundaaa, Isohla, Ana-»••a, Zella na jaarni, L«nd-Oaat«ina, LJubnaga, Oelovoa, Itotjaka, KTkbaanafaat« Trbi»» OS H. mri « min. »lutrttj rnalanl vlak is Kocavja, Novoga maata. Oa II. uri )t7 min. H«,, oaabni vlak s Dnuaja Tia Amatetten, I.ipaO*1! Praga, KrancoTih varov, Karlovih varov, Hgra, Marijlnib, varoa, Planja, Buiiajn.it-, Solnograda, Ltnoa, Btovrs, Parisa, Oanova, Cunba, Hrtutiiie, Inomuata, Z«lla na jaaaru, L«nd-(iaataiua, Iuogab Of loTra, liianaa, Ponlabla, Trbiža OS IS/, uri 441 nun /.»•;>r,/i«r*n<» maaani vlak is KooaTJa, NoTOgm mest«. OS 4. Mri 4H mirt ;.o>-o/M,f»»<■ oaabni Tlak s Dunaja, Ljubaaga, SoUthala, Hvii.ka, Oaluvca, Pranr.anafost«, Pontabla, Trbiia. OS *. Mri 34 mit*, mvf+tr maianl vlak ls Kocavja, Novega Mesta. W» 9. Mri HI mi M. s««jAa)f oasbul vlak s Dunaja preko Amstettona in. Ldnhnaaa, Maljaka, Calovoa, Pontabla, Trbiia. OS 7. . »■ m " .. io. os a. • V ii oa BO to uri se . ta „ »o m B8 Odhod ls LJnblJane (dr*., kol.; min. nfutrnf v Kamnik. . f>viiciiuifn» , , ,, SSSSar ii m (alednjl vlak le oktobr« me Beca ob netlaljah In prasnlklli,). Prihod ▼ LJubljano (drž. kol.). min. mfutraj is Kamnika. - - - . ■ trevor/- ,, ,, , „ (alednjl vlsk le oktobra mesec* ob nedeljah in prazni kili.) Službo OuTetništeoa pisarja m miteta ieli sopet Tzprejeti mlad mož z dveletno prakso ter ? možen slovenskega in nemfikega jezika. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod n u h1 i »v om : Fran R., poŠta Ituvse, Tlaria Kant, na Htn\er«ke iu. (1157—1) Čevljarski polH in S sa takoj vzprejmeta pri (1156—1) Jos. Kollman-u na Bledu h. št. 71. Dr. Behring-ov ( lek proti difteriji [ (lekovita krvna sirotka) \ prirejen pod kontrolo gospodov protVaorjev dr Beh- ■ rlng-a iu dr. Ehrllob-a, >>ot.«>m gospoda zdrav- T stventiKa avetoialca dr. Llbberth-a. P linliivii |0j 9 v lekarni Trnk6czy-jevi \ TT ILi3-u."t>13a.nl. (iMr>—a) | priporoma po nitki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Izvrsten, naraven prosekar toči se po 44 lil*, liter samo pri (liis—2) Eliji Predović-u ■ nt 1'olJiussUi «*e»tl at. HI in ms Ti<'Hiir«ki <*(>Mtl št. 2. I 1 F. 1 9H* o II 7^ T5? St, 124. i I Izredni občni zbor prve dolenjske posojilnice registrovane zadruge z neomejenim poroštvom »klicu so s tem na dne 28. oktobra 1894 ob 9. uri dopoludne v pisarno mestne občine Metliške- Ako pa k temu občnemu zboru v zinisHi 39. po^ojilnirnili pnivil dovolj povabljenih priAlo ne bo, lode drago občno zborovanje dne 18. novembra 1894. 1, ob isti url in na lasem kraji % dozoivkOin, (Iu so bodo ta dim o n;i dnevni rad stavljenib predmetih brez ozira na stovilo na-v/.oćih dniitTfiiikov aklepalo. -kH>- Dnevni red k občnemu zboru je sledeči: 1. Je-li in pod katerimi pogoji bi se zadružno posestvo v Crnpmlji vi št, 3pl kat. obč. Loka na kose prodalo? '2. Hi li se smelo veleposestvo „Dobro Bubnarci" V last posojilnice kupiti in potem na kose za dobiček prodati? 3. l*od katerimi pogoji naj bi posojilnica za sodni okraj Metlika založila 1000 gla. za železnirne namene in s katero svoto prispeva naj k temu tudi posojilnica? — (U&4) Metlika, dne 7. oktobra 1894. - . „ . 4 Nacelstvo. 1 i i i 1 i I i atS^fcSaTSS^aMaSSsMa^SSaSisiSSafia " aaeSSaSBavSSža -*>~-'—J Isdaj&telj is oogovorui urednik: Josip iN o 111. Lastama 111 tlak »Na.ouue Tiakarn«rt.