Ste v. 184
V Trsta, v torek 0. julija 1918
letnik Xllil.
zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv."Frančiška Asiškega št. 20, 1. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefnnkirana nisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo.
_ Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista
„Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: za telo leto K 40-—, pol leta K 20—» tri rnescce K 10 - , za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8-—, pol leta K 4-—. == Posamezna Jtovilka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. -
10
Posamezne številke zastarele ^ vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov	po
vin ; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denar niti zavodov ;nm p > 3J vin; oglasi v :ekstu lista do pet vrst i\ iO.—; vsaka :>adaij.ia vrsia K J.- . Mali oglasi po-G vin. besedj, najmanj p- SO vin. O.jteie sprejema inseratii oddelek	Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta.
Pbčuje se izUfučno le upravi „Edinosti*. — Uprava fnseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. 20. Poštn ohranil nični račun št. 841.06Ž. _	Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.	■ -
zum mmm poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša:
Br,rb^ za postojanke na Tassonu vzhodno Mon-te Pertiea se je nadaljevala do popoldne. Sedemkrat se je vrf.el hrabri otočanski pešpolk št. 79 v protisuuliu na sovražnika, predao je bila tega napadalna volja popolnoma strta in je moral definitivno pobegniti v svoje jarke. pGlkovnl poveljnik. Otočane j pod;, >lk. Karel ZolTer, is umrl na čelu svojih čet junaške smri:.
Sicer na jugozapadu nobenih večjih bojnih dejani.
V Albaniji so prešli lialijani včeraj ob srednji in dolnji Vojtiši z močnim zapadnim V rilom v napad. V dolini reke nali3jai-i:c se sprednje oddelke j sin«, umaknili proti glavni postojauki.
Rtn. i i'In* luoa. j
M; \t>KO.
rrROLIN. 8. (Kor.) Vefrki glavni s'nn izvija: !
Zsoaduo bojišče. — Armada kraljeviča Rupre- < htr: Ton:7vsV.o »'clovai:je le oživelo zvečer fn na-' raslo !c!;om r,oči na cheh streneh reke Lys, "bi prekopu La Uassec in na obeh sttaneh Sončne od! črra do ča?a do \	Živahno poizvedoval-!
no delovanje. S!očr.«.-;j-i si n' : sovražnika pri Mer-j risti \r> južno Lysa ^o sc izjalovili. — Armada nem-,koga cesarreviča: Zapadno Cfinicati Thlerrya se h- nadaljeval;« ži-ahno topovsko streljanje. — Sunki sovražnika	odseku Clignonu in zapa-
dno Reims-i fo bVi isdbiti.
Poročnih siiiik šj izbojeval 2\. letalsko zmago, jrer.!	h % <«; ir-noj-.ter pl. i.ndcndorlf.
II. !. G A USKO.
>Or F JA. 6. (Kor.) V kolesu C crne in zapadno I), brc ..i Doi.Us kratko obojestransko topovsko sircisaujc.	Iljc stno uničili neko so-
V! v-; mtijilcii^ko skladišče. V dolini Strane žival:" > ietalsko delovanje.
*"! J 7. (Kor.) Zapadao Ohridskega jezera s.:: > razpršili neki francoski poizvedovalni od-tV'.ek. Severno Bitolja in pri Gradešolcl vzhodno rv jo bilo obojestransko topovsko delovanje t-.' .-Bi il) časa zelo živahno. Na obeh straneh " . _ • j polja so se sovražne napadalne čete po s v j pripravi poizkušale približati našim po-r.Tjp\3ib. a so bile pregnane. Na več točkah i o Vardsrja od časa do časa močnejše sovr-a ■oiianje. Ob izliva S trume smo razpršili tri poizvedovalne oddelke.
TURSKO.	-
iv iJAD. 8. (Kor.) Iz glavnega stana se po-
vršij lo težavno akcijo in si priboril pri tem novih lovorik. Odlikovala se jc posebno 4. pehotna divizija. Na asiaški planoti ie izvršil neki francoski cJdclek sijajen sunek v sovražne črte pri Zoc-chiju, premagal tamkajšnjo posadko in privedel s seboj 2 oficirja in 64 mož in več strojnic. Med liclino Frenzele in Brento je poizkušal sovražnik trikrat napasti naše postojanke •:. C- rnone, a je bi! krvavo cdbit.
Profiboliševiiki upor v Moskvi.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 8. (Kor.) Uradno sc pci.ča: Dne 6. julija popoldne ste dve skupim ieiaiakega ^bora pod vodstvom nadporočnika Christiansena in poročnika Bcchteta ob izlivu Temze močno poškodovali angleška podvodnika -C 25<r in šE 51«. Sovražni ruiilci so poizkušali oba podvodnika zavesti v luko. =C 25« ie bil epažen končno v potapljajoče™ sc stanju.
\VASMINGTON, 6. (Ker.) Mornariški oddelek •:crc^. da jc bil prevozni parnik TConvengton*. poprej C'ncinnati 05.329 ten, v pendeljek ponoči ra povratka potopljen v zapornem vodovju. Po-r.reša se <5 mož posadke. Potnikov ni bilo na krovu. Opažen ni bil roben podvodnik.
PRED SESTANKOM PARLAMENTA. Dr. SeSdSer vztraja na dovolitvi kreditnih predlog.
DUNAJ, S. (Izv.) Cesar je sprejel danes, ob 3 popoldne, ministrskega predsednika dr. Seidlerja v dclgi avdijenci, ki se je tikala predstoječe sestanka klubov i h načelnikov parlamentarnih strank. Kakor smo izvedeli, ie dr. Seidler mnenja, da pade odločitev o njegovi usodi pred drugim Čitanjem j predloge o proračunskem provizoriju, ki bo zui-
PoulMM boH v M«;kvt. — V*»« o pon*sr»ltef>j«i praiirevoluti/e.
o umer« peilanlk« grof« Mirbacha.
Pccfrcbnasli
t>

K
c.
r r. a t -
Vv'tf C:3 •
trontah nič va/neg«. Pet sovražnih letal Je dopoldne napadlo Carigrad z bombami. — r.išUi obrambnih strojev |e hvala Bogu ško-
majhna.

sovražna uradna poročila.
Italijansko poročilo. . • _ ob dolnji Piavl traja naš močen pri-Potem ko smo včeraj zopet štrli srditi ovražnika korak za korakom, smo prido-. .itje na prostoru in dosegli desni breg nove Pl. d Orisoiere do izliva reke. Nad 40 ujetni-!,- v. vrievši (i oficirjev, je ostalo v naših rokah.
lik je izvršil srdit protisunek dalje sever-; ■ :.icri Chiese nuove, ki pa je bil po srditem i?..V uglavljen. Novi in m očni napadi na naše post. ; :i\e pri Pontc di Saltenu (severno Orappe) in i-/izkusi sovražnih napadalnih patrulj na Cor-ik t: "»'iju (Sasso rosso) so se izjaloviti. Naši letalci so ■ [Ji jako delavni in obmetavali z bombami s. .r ne čete in središča onstran Piave. Sestre-sic bili dve sovražni letali. Danes popoldne ie kil sovražnik po petdnevnih neprestanih bojih pel" njen popolnoma na levi breg Piave. Zopetna osvojitev vsega obalnega ozemlja med Silo in Pi vo, ki je je ;.asedel sovražnik v preteklem novembru, je ovenčala naš sijajni uspeh v -veliki bitki in puvećujo beneški obrambni pas. Od 15. junija jc bilo privedenih 23.911 ujetnikov in 523 oficirjev in uplenjenih: C3 topov, 65 možnarjev za jarke, 1234 strojnic. 37.105 pušk, metalcev plamen, 2 letali, 5 milijonov puškinih patron,, mnogo tisce krogelj vseli vrst. velika muczica saperskega orodja, žic in drugih stvari. Osvojili smo zopet tudi vse izgubljene topove in materija!, ki smo ga izgubili v prvih ^bojnih tleh. (K temu poročilu se pripominja: Ako kujejo Italijani .s svojim napredovanjem v ustju Piave kapital, ne bomo izgubljali o tem nobene bescdlce, pač pa moramo zavrniti poročilo o ujetnikih in plenu. V zadnjih bojih na gorski fronti in ob Piavi smo izgubili kvečjemu 3.000 mož r.a ujetnikih in je narastlo torej število od 12 na 15.000. Od 15. junija dalje smo izgubili le 12 topov iu so Italijani prišteli najbrže iemu številu še one topove, ki so jih sami izgubili in zopet osvojili. Vse druge vesti so neresnične).
7. junija. — Med Silo in Piavo so naše čete z nekim manevrom in veliko hrabrostjo dosegle desni breg nove Piave in vrgle odtu sovražnika proti reki in se ustalile na velikem, zopet osvojenem ozemlju, ki kaže pri vsakem koraku sledove epičnega boja, kakor tudi sledove nad vse izrednih iz.sub sovražnika. 23. armadnl zbor je iz-
MUSKVA, 7. (Kor.) v Moskvi ie proglašeno obsedno stanje. Včeraj ponoči cd socijalnih revolucionarjev levice zasedena ižieionska in brzojavna, postaja je bila par ur-pezneje zopet osvojena cd bc!jšev:kov. V svojem stanu obstreheva-nl scciiaici revclncijonarji levice so poslali tekem včerajšnjega dne parlamerftarle. Boljšeki so zahtevali brezpogojno predajo. Socijalni revclncijonarji so prosili baje tudi železničarje, caj prL-čno stavko, kar pa so ti odkloni!:. Vesti, da sc nastale v Pctrogradu, Jaroslavu in- drugih mestih *tavke, so neresnične. Socijalni revolucionarji levice so izdali včeraj ponoči oklic, v katerem naznanjajo, da ie bil £rof Mirbach umorjen od teroristične sekcije socijalnih revolucionarjev. G!a-sem poročila vlade so dnsedaj aretirani voditelji socijalnih revolucionarjev, iv;ed katerimi se nahaja tudi Spiridova, priznali, da je bil izvršen atentat z vednostjo strankinega vodstva, da se izsili razbitje miru v Brestu. Kolikor je desedaj ugotovljeno, imata atentat in i rotirevolncija sledeče seslo: Vojna z Nemčijo! Vsled, te$a obstoja upravičeno mnenje, da bodo zmagali v Moskvi boljševiki. Preiskava c umoru poslanika je dognala dalje, da je bil zločin pripravljen že dolgo. Odrski grof Robert Mirbach ie bil namreč pred približno 4 tedni aretiran kot stanovalec nekega hotela, v katerem je neka švedska nrtistinja izvršila samomor. Bil je, kakor vsi r.^etirani sostanovalci, popolnoma nedolžen, a :e csfal kljub terr.u
, ,	4 c -JT - , j . . I aretiran. Vsa stvar je bila najbrže umetno upri-
žan od 6 mesecev na A. Sejdlerjcva vlada je od-j .	* ,	• ... .. „ ______t.n
, - , .	. . ... , , ... .,	.. zorjena od č anov fcormsije za boj proti protirc-
loccna, da vztratja na dovolitvi kreditnih operacij ,	. ,	i______ „ „„
t .	... \ .	,	...	. . volucijonar em, da bi se dcsegel vzrok za dostop
(vojno posojilo) iz vzrokov prestižnega vprašanja. ^ t^oslaniKu
Stališče Poljakov. Nova pogajanja z Nemci.	'	^ .. v ti	, A m,
/, v ,	,	. . i BEROLIN, S. (Izv.) BcljŠcviska vlada v Mo-
DONAJ. 8. (Izv.) Jutri zopet pneno pogajanja sky. Je rabifa Iepakc> v kafexem naznanja, da so
med poljskimi poslanci in zvezo nemških nacijo-j se sociiaIni rCvcIuajonarji združili z imperijalist',.
nalcev. Poljski klub je določil za svoje delegate na pogajanjih predsednika kluba dr. Tertila, dr. Bavarowskega. dr. Kolischcrja, Steinhauserja in bivšega ministra Kendzioria. Poljski minister rojak, dr. Tv/ardou'ski, bo istotako prisostvoval pogajanjem, od katerih pa je le malo pričakovati. V ospredju je namreč osebno vprašanje dr. Seidlerja, ki ga bodo Nemci vsled nesprejetja demisije hoteli sedaj držati za vsako ceno, dočim zahtevajo Poljaki nasprotno njegov odstop. Na pogajanjih se bo poizkušal dalje doseči med Poljaki in Rusini sporazum glede vzhodne Galicije. Ako bi se ta pogajanja ponesrečila, potem bo predložila vlada zbornici svoj lastni zakonski račrt o razdelitvi vzhodne Galicije.	-
--------
PODLISTEK.
P*flsti*B@vI@vi zapiski.
Roman. Iz francoskega prr.vedcl A. R.
Marki, ki je bil že od svoje mladosti prepojen s to mržnjo se ni mogel braniti nejevolje, ko jc hipoma zagledai pred seboj dedičinjo sovražne rodbine. Ni mislil na to, da je ta dedičinja dražestno dete petnajstih let in da ni niti najmanje kriva krivic, ki so jih zadali C ha umon ti La-tourjem.
Vendar pa ni odjahal.
V trenutku, ko je del nogo v stremen, da bi se zavihtel na sedlo, sc je gospodična de Chau-mont prebudila iz nezavesti in z globokim vzdihom odprla oči. . Marki se je obrnil
Berta jc vsa zardela in je hotela vrtati, toda bila je še slaba in se ie zopet zgrudila na tla.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Avslro-Ogrsko v Sohiogradu.
SOLNOORAD, 8. (Kor.) S pripravljalnimi deli zaposleni delegati in strokovni poročevalci udeleženih vlad pri gospodarskih pogajanjih so prispeli semkaj*Današnji dan se ie porabil za ustanovitev pisarne in pregleda materijala za jutršnjo prvo sejo. O pogajanjih bo obveščena javnost, v kolikor bodo dopuščale razmere, od časa do časa.
MONAKOVO, 8. (Kor.) Korespondenca Horf-inann poroča: Kakor smo izvedeli, gre pri predstojećih pogajanjih za ustvaritev bodočih gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Avstro-Ogrsko zaenkrat le za medsebojne stike, ki se jih bodo udeležili z nemške strani le zastopniki zunanjega urada, ne pa tudi zastopniki ostalih državnih oblasti aH posameznih držav. Pravih pogajanj pa se bodo razven prizadetih državnih uradov udeleževali tudi Prusi, Bavarci in Saksonci.
DUNAJ, 8. (Kor.)Sckctjski načelnik v ministrstvu za zunanje stvari dr. Gratz se je podal danes v spremstvu par zastopnikov avstrijske In ogrske vlade na pogajanja v Solnograd.
Velika eksplozija na Dunaju.
DUNAJ, 8. (Kor.) V trgovini puškarne Norberta Linsbaucrja v Gumpendorferstrasse se je zgodila danes iz šc neznanih vzrokov velika eksplozija, ki je povzročila močna opustošenja v hiši. Sedem oseb je bilo ubitih, med njimi lastnik trgovine in dve osebi, ki ste š!e mimo hiše; več oseb je bilo ranjenih pri reševalnih delih.	~ -
Budimpeštanski časnikarji proti sedauil cenznrk
BUDIMPEŠTA, 8. (Izv.) Časnikarsko društ-f je na svojem včerajšnjem zborovanju z ozirom na dejstvo, da je pod sedanjo vlado cenzura še strožja, kakor pod grafom Tiszo, sklenila, da bo storila vse potrebne korake za svobodo časopisja.
Hrvatski s3bor.
ZAGREB, 7. (Kor.) Sabor je nadaljeval glavno razpravo o indemniteti. Posl. Bertić ie branil vlado in koalicijo proti napadom opozicije in je obsojal. da prepovedujejo frankovci boj Hrvatov proti Srbom, ki so močen patrijetičen element v deželi. (Klici: Vi ogrski sluga, madžaronski Štipendist!) Hrup je bil tako velik, da je moral predsednik prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi je izjavil Bcrtič, da je domnevanje, da bo rešitev hrvatskega narodnega vprašanja sledila neposredno, napačno.^ Vprašanje sploh še ni zrelo za rešitev. Nato je prešel sabor k interpelacijam.
Gospod de- Latour je začutil v sebi, kakor da bi ga nekaj posili vleklo k njej. Skočil je s konja in pristopil k dekletu.
—	Kaj se je zgodilo? — je vprašala Berta z negotovim glesem starega služabnika; — kaj se je zgodilo in zakaj ležim fako slaba in onemogla tu v travi?
—	Draga gospodična, — je odgovoril starec, — Grizelda, vaš konj, se je splašil, ko je pridrvel mimo njega jelen, in vam je ušel, da nisva mogla za vami. Prestrašila sta se in bi bila padla s konja, če bi ga ne bil gospod marki pograbil za brzde in ustavil.
—	Da, — je odgovorila Berta z dražestnim smeškom, — počasi se mi vrača spomin, — In pogledala je radovedno in obenem hvaležno markija, a rdečica ji Je Iznova zalila dražestiil obrazek. Nato je podala markijn roko in dejala: — Prisrčna vam hvala. Moj ubogi oče bi se bil tako žalostil, če bi bila umrla.
Marki se je obotavljal trenutek, preden ie pii»el
da bi vrgli sedanjo sovjetsko vlado.
BEROLIN, 8. (Izv.) »Svoboda Rosije« poroča, da ie delavska skupščina v Moskvi obdolžila boljševike, da so padli pred politiko nemških im-perijatistov na kolona. Skupščina je sklenila, di se mora mir, sklenjen v Bresiu-Litovskem, razveljaviti in izgnati iz Moskve vsi Nemci. Socialni revolucijonarec Kasa.ink je zsklical Trockemu: »Kaj je s predlogom poslanika grofa Mirbacha, naj se v zaščito sedanje vlatle pokličejo v Moskvo nemške čcte?= Trockij je razjarjen skočil kvišku in zakfical: *To je nesraama laz, ki jo razširjajo od Angležev in Francozov plačani agenti. Ako ne prekličete te trditve, Vas postavim pred re-vclucijsko sodišče!x
BEROLIN, S. (Izv.) Casoois Der Neue AbenJ* poroča, da je smatrati prelracijo v Moskvi ponesrečeno. Kaka nevarnost za boljševike ne obstoja več in se bo nastopalo s povzročitelji upora z vso strogostjo.
Izključenje socijalnih revoltieljoearjev Iz sovjeta.
MOSKVA, S. (Kor.) Moskovski sovjet je sklenil izključenje strankam socijalnih revolucionarjev in menjševikov pripadajočih člmov iz sovjeta.
Mobilizacija letnikov 1596 in 97.
MOSKVA, 7. (Kor.) Sovjet ljudskih komisarjev je odredil mobilizacijo leta 18S6 rn 97 rojenih, stalno ali začasno v Moskvi k.vajočih delavcev.
PODROBNOSTI O UMORU NEMŠKEGA POSLANIKA.
BEROLIN, 7. (Kor.) Iz Moskve se poročajo sledeče posameznosti o umoru poslanika grofa Mir-teacha: Da bi zamogia zagotovo prispeti v poslaništvo in h grofu Mirbachu. sta si oba morilca na podlagi nekega izkaza priglasila kot pooblaščenca komisije za boj proti arotirevoluciji. Poročala sta grofu Mirbachu o procesu nekega ogrskega oficirja, imenom Robert Mirbach in imela pri sebi celo akte procesa. Morilca sta streljala tako na grofa Mirbacha, kakor tudi na Jegaciiske-ga svetnika Riezlerja in poročnika M.llerja, nakar sta skočila skozi okno pritlične sobe na cesto in vrgla tekom skoka proti poslaniku še več rečnih granat. Drugi člaai poslaništva niso bili ranjeni. Morilca sta ubeiala v avtomobilu, na katerega je presenečena straža streljala zaman. Po Cičerinu In Karahanu sta prispela še Lenin In Sverdlov na poslaništvo, da izrazita istotako r.aj-globokejše obžalovanje radi zločina in zagotovita, da bo storjeno vse, da bosta zločinca kaznovana. Morilca sta pobegnila, kakor je bilo ugotovljeno, v prostore neke skupine socijalnih revolucionarjev levice, ki so bili takoj obkoljeni cd čet. Voditelji socijalnih revolucionarjev levice, Kenkov, Karlin in Spiridova, se dosedaj še niso zglasili v Velikem gledališču, k!er so bili zbrani vsi člani sovjetskega kongresa ?n ie toliko kakor gotovo, tla naj bi bil umor poslanika znamenje za upor proti gospodstvu boljševikov. Zdi se, da se
tega prctirevolucijonarnega gifcanta udeležuje c'e! socijalnih revolucionarjev levice skupno s socijalnim revolucionarjem desnice Savinkovom in njegovimi ententnimi agenti. Savlnkov je vodja ententnih stremljenj v Moskvi fn Ima zveze s Ceho-Slovaki in menjševikl. Ker člani stranke
socijalnih revoiucLjc^ar(cv levice pr.padajo tuJi komisiji za boj cor.tra prctirevcluciji. prihajata kot morilca v poštev dva cd teh, glavna odgovornost za sramotno dejanje pa pade na Savinkova. ki se je skril in pa r.a njegove plačnike. Cesarska vlada je izrazila sovjetski vladi Trdno prepričanje, da se bo zasledovalo mcrl'ce in jih kaznovalo.
MOSKVA. 7. 0<or.) Socijalni revolucionarji levice so se priznal: kot morilci poslanika Mirbacha. Njihovi v gledališču zaprti zastopniki so aretirani. Na r-zr.ih krajih mesta so se vneli boji protlrevolucijonarjev preti boljševikom, ki so bili dosedaj ugodni za slednje. Vsi člani poslaništva in drugi zastopniki nemških ob!asti so nepoškodovani.
FRANKFURT, 7. (Ker.) »Fraiikfui (er Zsitur.g* pereča Iz Berlina: Glasom poročil, prispelih semkaj ponoči iz Moskve, se je zamoglo ugotoviti, da sta oba morilca pcslanlška pobegnila v neko poslopje, ki je zasedeno cd ententi prijaznih proti-revolucijciiarjev ir, ki je branijo isti s strojnicami. Splošno p; evladuje mnenje, da naj bi bil umor poslanika znamenje zn velik punt ententi prijaznih protirevoiuciionarjev. V Moskvi se vrše boji, o katerih "zidu še manjkajo podrobnosti.
Kaj jc s carjem?
MOSKVA, 7. (Kor.) Podpredsednik izvrševal-nega odbora sovjete,v v Jekaterinogradu je brzojavno sporočil sovjetu ljudskih komisarjev, da je vest o umoru caria Nikolaja ena številnih preku-cuških laži.
Čete Semcnova poražene. - STGCKHOLM, 7. (Kor.) Sovjet v Vladivosto-kn je naznanil, da so bile čete Semenova v Frans-bajkaiskem poražene in. da so se umaknile v Mandžurijo.
Boji ob murmansk {progi la v Sibiriji.
MOSKVA, 6. (Kor.) Tukajšnje časopisje poroča: Dne 16. junija je prispel v Kem oklopni vlak s francoskimi, angleškimi in ruskimi* črtami pod vodstvom ruskih oficirjev. Vlakovodja je naznanil, da ie prispel vlak za to. da se brani mesto pred prodirajočimi Finci. — Uslužbenci murman-ske železnice so se na zborovanju 26. junija v Kemu izrekli za boljševiške zastopnike in so Izključili člane socijalnih revolucionarjev in menj-Ševike iz železničarskega sovieta. — Kongres delegatov \ seh vojaških in mornariških oddelkov odseka »Belo morje — Murman« je sklenil sklicanje vseruskega kongresa mornarjev, da se pojasni naloga brodovja v sedanjem položaju. — V odseku Sisranu nahajajoči se postaji Halejka in Novo Paskoje ste bili zavzeti od sovjetskih čet. V smeri Skadrinska se pojavljajo kozaške patrulje. V odseku Omsk ugodni boji za sovjetske črte. Tudi v danskem ozemlju se vrše srditi boji s kozaki.	.
Upor češko-slovaških legij.
MOSKVA, 6. (Kor.) Na uralski fronti so sovjetske čete porazile Ceho-SIovakc In zasedle Kazlin. s čemer so pridobile gospodstvo v večjem del« železniška- proge Jekaterinogra-d-Ccljnbinsk
AiONAKOVO, 9. (Izv.) iz Vladivostoka se poroča preko Amsterdana, da so izročili Ceho-SIo-vaki v Vladivosioku boljševiškim oblastim ultimatum, v katerem zahtevajo, da se moreja boljševiki radi upornosti proti češko-slovaškirr odredbam takoj razorožiti.
tov, c/saniziranih v katoliški, takozvani »ljudski stranki«. Zmaga ni bila lahka, kajti kapital, inteligencija fn skeraj vse uradništvo so pripadali liberalni stranki, čočim se je za reveža kmeta zavzemaia le duhovščina in tu pa tam kak inte-ligeni z defele. Stališče teh poslednjih ni bilo prijetno, kajti radi njenega avsfrofilstva se je »ljudski stranki* od strani nasprotnikov očitalo izdajstvo narodnih idejalov: razkričani in zasmehovani so bili kot isustnacanti«, naziv, ki je prav tam nastal. Vkliub l;ma pa ie stranka vsled svoje agilnosti in zlasti vsled povzdlge kmet-ske^a stanu s p-močio zadružništva zmagala na vsej črti, tako, da so po uvedbi splošne volilne pravice prišli v državni zbor, razven dveh poslancev za Trento in Rovereto, ie zastopniki ljudske stranke. Eden najagilnejših voditeljev ie bil — dr. Conci, predsednik stranke in kluba v državnem zboru.
V državnem ibcruje siranka spadala k najzve-stejšim prisL-šem vsake avstrijske	in dr.
Ccnci je bil poosebljena udanost lu lojalno?:. Ravno zato je bi! od cesarja imenovan prvim pcdglavarjem za tirolski deželni zbor.
In tega moža je vlada pognala v opoziciionol-ni tabor! To pa se je zgodilo tako-le. Ob izbruhu laske vojne ni vojaštvo delalo razlike med »au-striacantf« In Irredentarji: kdo" je bil na glasu kot laški politik, je bil zaprt in obtožen radi veleizdaje ali pa vsaj interniran. In to se ie zgodilo tudi z d rcm. Concijcm. Celi dve leti je bil ta mož interniran v taborišču pri Katzenau. Sele o-tvoritev državnega zbora ga je osvobodila. Fnaka usoda ie doletela tudi druge voditelje iljudske strarke*, na pr. duhovnika OentiUija.
nežno ročico, ki mu jo je ponujala, toda ustavljati se pa le ni mogel. Prijel je roko in jo tako živahno pritisnil na ustnice, da mu Jo je dekle
bojazljivo odtegnilo.	J: .
-- •. -'.j-.,.
Nastajajoča ljubezen.
Marki je stopil korak nazaj In Je stal nepomično pred lepim, nedolžnim dekletom, ki ga je gledalo z iskreno hvaležnim pogledom. Gospodična de Chaumont le bila sicer še nekoliko bleda, toda cvet mladosti je kmaln zopet prodrl in smešek si |i |e vrnil na ustnice.
—	Oospod.... — le dejala, a se ie prekinila.
—	Cesa želite? — je vprašal marki z glasom, ki naj bi bil miren, kateremu pa se ]e poznalo u-tripanje srca.
—	Gospod* — I© prlčeia Berta izaova, ponovno mu podajajoCroko, — rešfl ste ml ilvllenje.
Marki le hote! drugič pritisniti lepo ročico na svoje ustnice, pa Jo ie izpustil tn odvračajoč dvir-all svoio roka
i	.	Nekdaj tako Krotki ConcF
postal neizprosen opuzicIionaJec, ki Je potem na praških slavnostih dal duška svoji globoki o-gorčenosti. To je bila njegova dobra pravica; dd, to je bila njegova — dolžnost, kajti le pes liže palico, ki ga tepe. Dr. Conci pa je vkljub vsei svoji ponižnosti In katoliški poMevnostl mož in ne kak Št:steršič. ali Lampe.
Tn za to možatost tc kil dr. Conci kaznovan!
Veliki transporti Atnerlkancev v Evropo.
AMSTERDAM, S. (Izv.) Meseca julija bo prepeljanih v Francijo 368.000 ameriških vojakov. To bo največji prevoz kar se jih je zgodilo kedaj v enem mesecu.
Avstralski ministrski predsednik o bližajoči se vojni odločitvi.
AMSTERDAM, S. (Izv.) =Sfandard<r poroča: Avstralski ministrski predsednik Hughes ?e izjavil v londonski trgovski zbornici, da se bo v prihodnjih 3—1 mesecih odločila vojna.
Izpraznjeaje Pariza.
BL'DIMP£§T, S. (izv.) =Az EsU poroča iz Ženeve: Dosedaj le pobegnilo iz Pariza poldrugi milijon ljudi. Iz Louvra so bile prepeljane vse umetnine v Tculouse.
Srebrna poroka angleške kraljevske dvojice.
LONDON, C\ (Kor.) Kraljevska dvojica »e praznovala danes srebrno poroko.
Odstcp čitenskesa kabineta.
SANTJAGO DE CH1LE, 7. (Kor.) Kabinet je odstopil.
Br. Conci - odstavljen t
S cesarsko določbo od 22. junija t. I. je bil poslanec Jr. Conci odstavljen od dostojanstva prvega deželnega podglavarja na Tirolskem.
Kakor izhaja iz nemSkih komentarjev, je ta nenavadna odredba kazen za udeležbo dra. Concija na praških slavnostih.
Po svoji obliki je ta odločba sicer čin cesarja samega; v resnici in po naši ustavi pa je to odredba sedanje vlade, ki nosi zanjo vso odgovornost. V tem smistu je ta odredba podvržena tudi javni kritiki, ki jo po svoji nenavadnosti naravnost izzivlje.
Da se uie gorostasnost prav pojmi, je treba pred vsem imeti pred očmi, kdo je dr. Conci.
Od nekdaj ]e na južnem, izključno laškem Tirolskem obs'ajalo nasprotje med gospodujočlm razredom veleposestnikov in mestno plutokracijo,, združeno z mestno Inteligenco na eni strani In širokimi masami revnih kmetov in kolonov na drugi. Pred demokratizacijo voiilnih redov je bil južni Tirol zastopan skoraj izključno le po pripadnikih omenjenih priviligiranih razredov, ki so bili vsi več ali mani, svobodomiselnega svetovnega naziranja in iredentističnega mišljenja, do-čim le bila masa kmetskega prebivalstva vdana katoliški cerkvi la Avstriji. Nasprotje ie t!lo veliko ta ie po razširjenja volilne pravice, ki je v politično življenje spravilo široke ljudske mase, dovedlo do hudih tc;ev, ki so pri vseh volitvah končali skoraj s popolno zmago ljudskih c'?mcn-
Concijev slučaj nam pr-v jasno pravi, kam nas vodi Scidlerjeva vi3da: v oči sestanka državnega zbora kaznuje vlada poslanca radi njegovega političnega prepričanja. Povdarjam »prepri-čanja,*. kajti kaznjivega dejanja r.i dr. Conci zagrešil nikakega. Njegovi govori v Prari niso 1-mcli velcizdajnlške vsebine temveč so bili le o-ster protest proti pretrpljenim krivicam, proti sedanjemu vladnemu zistemu.
Ravno zato pa Je sveta dolžnost vseli neodvisnih poslancev, da odločno nastopijo proti takemu kršenju poslanske neodvisnosti. Poslancc ni uradnik, ki ga lahko minister po svoji volji imenuje In cdstavlja; poslanec je mandatar svojih volilcev in samo tem je odgovoren. Kdor sc po ruski revoluciji hoče še posluževati Metteraihovih sreAtev. spozna kmalu, da se igra z — ognjem. S takimi sredstvi danes ne bi mcsci operirati niti Melternlch. kaj še le cn — Seidler! Pri tem se tudi ne sme pozabiti, da je bil Metternich pre-pr?čan, da s svojo politiko služI državnim interesom. dočim služi Seidler le tisti ostudni zmesi denuncilsntov, korlstolovcev in puhlih glav, ki se zbirajo ckolu velepalrijotov Ci la \Volf, Tcufel in Wlchtl.
Latinski pregovor pravi: Quem Deus perdere vult. deinentst 'Kogar hoče Bog pogubiti, tega spravi ob pamet).
S tem bi se tudi mi lahko tolažili, ako ne bi Seidler potiskal v pogubo le sameca sebe, lem-več rudi našo državo in žnio tudi nas. Ali pa je to morda v našo rešitev potrebno?
Dr. Rvba*.
©ollticfie vesti?.
Dalmacija je dala sijajen zgled. Dne 2. t. m. se ie vršilo v Splitu manifestacijsko zborovanje odličnih zastopnikov vse Dalmacije brez razlike strank In političnega mišljenja. Prišlo je do cno-dušnega izraza političnega razpoloženja in mišljenja, kakor se je razvilo v deželi v teh štirih letih svetovne vejne. Druga za drugo so padale pre-graje, ki so ločevale stranke. Narod je izpregle-dal In vidi seda}, od kje mu grozita nevarnost In poguba. In sedaj so padle vse strankarske ograje In narod se ie na tem sestanku pokazal ujedinje-nega v enem taboru. Bila je sprejeta dolga vrsta resolucij, nanašajočih se na cbupno gospodarsko stanje v deželi, posebno pa še na stradanje ubogega prebivalstva. Politična resolucija pa govori v lapidarnem slogu In želeli bi, da bi ta Iskreni glas čuli in uvaževtli tudi v Banovini, kjer so ravno sedaj prišle politične razmere do take stopnie razoranostk zastrupljenosti In strankarskega fanatizma, da gledamo na fa kaos z žalostjo in obupom. Resolucija <e glasi: Hrvatje in Srbi iz vseh krajev D:.'.T.aci;e, pristali vseh dalmatinskih strank, zbrani na sestanku v Splitu
Stran IL
.EDINOST** štev. 184
V Trstu, dne 9. Juli/r< 1918.
dne 2. Julija 1918, so enoglasno -složni v sledečih i
vodilnih mislih: I. Resnost zgodovinskega časa, ki ga. preživljamo, skupnost pretrpljenih preganjanj !n nadlog, očivldni načrti naših narodnih sovražnikov, naperjeni direktno proti naši narodni eksistenci, so že zbrisali vse stranke in njihove razlike in so duševno ujedinili vseskupno prebivalstvo dalmatinsko v eni politični misli in enem političnem cilju: to je, da etnično edinstveni narod Srbov, Hrvatov In Slovencev Ima neodtujljivo pravico in dolžnost, da s sredstvom samoodločbe ustvari svojo edinstveno neodvisno državo. — Temu primerno smatramo potrebnim edinstveno politično delovanje vsega prebivalstva dalmatinskega, dokler ne bo pridobljena ali vsaj zagotovljena dosega tega vrhnega narodnega cilja; in vsako cepljenje narodnih sil radi vprašanj druge vrste, ali takih, ki danes niso aktuelna, ~smatra-mo kot škodljivo za narodno stvar. II. Izbere se uprava Narodne organizacije v Dalmaciji, Srbov, Hrvatov, Slovencev, sestoječa iz 15 oseb, katero število pa se more po potrebi tudi povečati s kooptacijo. Ta uprava bo vodila akcijo v Dalmaciji v smislu teh načel ter bo sodelovala in po potrebi opominjala k identični ali analogni akciji ca združenje neodvisnih narodnih elementov po drugih naših krajih in bo v ta namen določala delegate Dalmacije za eventualni splošni narodni svet Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Vrba, Ivanka Godina, Marija Zorman; pregledo-valca računov Silvester Godina-Ban in Rudolf Sancin-Cemot. V proslavo desetletnega obstoja podružnice se je takoj po občnem zboru vršila v veliki dvorani Gospodarskega društva zabava, še lepše obiskana, ki je donesla velik denarni uspeli. O zabavi podrobno poročjlo v naslednjih dneh. ___(
Z. J. 1. podružnica Trst II. se vrši danes 9. t. m .ob 7 odborova seja. Vabijo se vsi odborniki in zaupniki, da se seje polnoštevilno udeleže.
Pevsiio društvo »Kolo«.. Danes zvečer ob 8Yt pevska vaja. Ker je to zadnja vaja pred počitni carni, prosim, da pridete vsi. — Pevovodja.
stvari.
RIBE.
Do ponedeljka, 8. t. m, opoldne so se oddale ribe na 29 fino izkaznicc. veljavnih za 98.497 odmerkov. Danes ostane na vrsti odrezek I. do 51. 51.000.

v
u
Dan narodnih aposto'ov. Zagrebške »Novine« pišejo v prigodnem članku, kako sta sv. brata Ciril in Metod, podelivši jim slovenski jezik za bogoslužje, rešila severne in južne Slovane, da jim niso mogli več v imenu vere in kulture usiljevati tu? jezik. S tem sta jim ustvarila predpogoje za kulturno življenje, za njihov neoviran državni In narodni razvoj. Njiju delo je podlaga kulture vseh Slovanov. Posebno pa za nas južno Slovane. Tedaj se nismo klali radi tujih Interesov. Tedaj nam niso še tujinci zapisali v dušo, da mi Slovan? nismo eno, da ne smemo biti to, ker to da bi Škodilo našemu katolicizmu in našemu pravo-slavju. Bili smo tedaj Še sabula rasa, na katero sta sveta brata pisala slovanske besede bratstva in ljubavi. Tedaj nismo še poznali razlike med hrvatstvom in srbstvom, nismo še občutili potrebe klanja in medsebojnega uničevanja! Na našo nesrečo se Je kolo svetovnih dogodkov drugače zavrtelo. Rim nas je potegnil na eno stran, Bizant na drueo. Ostanke zapuščine sv. bratov so nam rešili tihi in ponižni glagoljaši, izročali so jo od roda do roda hrvatskemu narodu kot znak ?n Simbol našega narodnega življenja, naše zavesti fn našega prava v univerzalni katoliški cerkvi. In danes slavimo v unijatski cerkvi sv. Cirila in Metoda Boga v našem slovanskem ieziku. In ti blagi slovanski zvoki nam pripovedujejo o veličini iij pomembnosti tega narodnega praznika, svetnikov. kf sta nam prva prinesla luč krščanske pro-svete, v katere znamenju pridejo Jugoslovani do popolnega verskega In kulturnega edinstva! — Oospoda Susteršič in družba! Tako piSejo hrvatski katoliški duhovniki? Kako se ti zvoki razlikuje od — vaših. Seveda morejo pisati tako, ker mislijo, čutilo in hrepene kot Jugoslovani, ker ne omahujejo med dvema tečajema kakor vi: za narodno ujcdinienie smo in — nismo!
Za šentvldsko šolo! Pod tem geslom se le priredila v nedeljo popoldne v svetoivanskem Narodnem domu veselica, kaleri le bil namen, da prinese kar najznatneiši prispevek za novo slovensko ljudsko šolo- v Sentvidskem okraju za katere udejstvftev Je poleg že zbrane znatne svote vendar še treba večjeca zneska. Prireditev — vreme je bilo ugodno — je privabila v svetoivanski Narodni dom tako številno množico, da so bili napolnjeni vs? vrtni in tudi notranji prostori. Spored Je bil preprost, a vendar primeren, In sta izvajala pevske točke pevsko društvo »Kolo« in svetoivanski mešan zbor v polno zadovoljnost občinstva, ki se ie tudi drugače dobro zabavalo z raznimi, pri takih prireditvah običajnimi stvarmi. Na vrtu veselo petje, v dvorani pa živahen ples. Zal, da se občinstvu, vsled vladajočih razmer. nJ moglo tudi z živo besedo pojasniti pomen prireditve, ki pa je v ostalem v najlepši meri dosegla svoj namen v vsakem, tudi v gmotnem ozi-ru. kar je pač bila glavna stvar. Posebej naj omenimo, da Je bilo tudi za postrežbo prav dobro poskrbljeno. za kar gre pač predvsem zasluga g. Gradišarju, pod čigar vodstvom se Je svetoivanski Narodni dom preporodil res v dom, kamor naše ljudstvo e veseljem zahaja. Vsa prireditev |e Imela prisrčen, domaČ značaj, ln se Je končala brez vsakega neljubega dogodka, obenem pa je znatno podprla našo novo slovensko šolo pri Sv. Vidu. Čast vsem, ld so pripomogli do takega lepega uspeha!
Za vdove ln sirote -v Trstu, Istri in sežanskem okraju. Imetje pri c. kr. črnovojnlškem okrajnem poveljništvu št. 5 v Trstu ustanovljenega vdovskega in sirotinskega zaklada znaša s koncem meseca junija 1918. leta K 35.C9i'55. Meseca decembra leta 191S se upravičencem razdele letne obresti zakladnega imetja in 1/15 glavnice. Pravico do podpore imajo samo ubožne vdove in sirote po padlih ali zaradi ran ali bolezni umrlih
Knlii©vnqst m umet^osl
Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. — Simfonijski koncert opernega orkestra, ki se je vršil pod pokroviteljstvom namestnikove soproge baronice Lucy Fries-Skenejeve v korist tržaškim vojnim sirotam, je privabil lepo število občinstva. vendar pa so bile operne predstave menda vse bolj obiskane. Koncerta se je udeležila tudi gospa pokroviteljica. Spored, razdeljen v dva dela, katerih prvega je vodil g. Baranovič, drugega pa g. Sachs, je obsegal v vsakem delu po tri točke In se Je otvoril s cesarsko himno, ki Jo Je občinstvo poslušalo stoje. Wagnerjeva predigra »Mojstrov-pevcev je tržaškemu občinstvu znana iz raznih koncertnih prireditev. Izvajala se je sno-či dobro, s pravim umevanjem, a vendar ni dosegla toliko uspeha kot ostale točke, med katerimi je bila po vsej svoji tvorbi popolnoma osamljena, in to še tembolj, ker so tej točki sledile one mehke, saniave, pristno italijanske Smareglijeve tri predigre v »Pittori Fiamminghi«, ki jih je podal g. Baranovič s pravo, rekli bi, lirično tenko-čutnostjo. Navzočemu skladatelju je občinstvo prirejalo po vsaki točki prisrčne ovacije. Cajkov-ske^a »capriccio Italiano« pač ni eno najboljših del
oseb moštva, ki so bile v področju tega povelj- te^a velikega ruskega mojstra, in zdi se nam, da nfštva pristojne in uvrščere v formacijah, ki jih


je postavilo c. kr. črnovojniško okrajno povelj-ništvo št. 5. Prošnje je doposlati najpozneje do 30. septembra 1918 c. kr. črnovojniškemu poveljništvu št. 5 v Trstu, ul. Cccilia de R:ttmeyer. Morebitni darovi naj se pošiljajo tudi na isti naslov.
Al lettori Italiani. Per una fatale dimenticanza le bozze deli" articolo sTrleste e II dott. Tuma« non furono corrctte, cosi che laveste del penslero apparvc macchiata di errori tipografici. Speriamo che i lettori italiani II avranno corretti da se e per questa volta vorranno scusarci.
C. kr. državna obrtna šola v Trstu. V petek, soboto in nedeljo dne 12., 13. in 14. t. m. bodo razstavljena dela učencev c. kr. državne obrtne šole v Trstu, ulica Stadion 5t. 31, iz minulega Šolskega leta. Razstava bo odprta od 9—12 in od 3—6. Vstop prost.
Vse člane »Učiteljskega društva za Trst in o-kolico v Trstu« vabim na zelo važen pogovor, ki se bo vršil v četrtek, U t. m. ob 6 pop. v slovenski šoli na Acquedottu. — Predsednik.
Upravni odbor za prehrano gojencev slov. o-troških vrtcev ima v torek 10. t. m. ob 4 pop. važno sejo. — Iv. Vrščaj.
Izpiski plačilnih nalogov glede onih odmer vojnopridobninskega davka za leta 1914., 1915., 1916. in 1917., ki so bile Izvršene do konca junija 1918., leže v javen vpogled od 10. do 24. julija 1918. v uradnih urah (od 9. predp. do 1. pcp.) pri tukajšnji c. kr. davčni administraciji Trst I. (Piazza Chiesa evangelica 2, III. soba 112).
Begunka Josipina SušmeJJ, ki Je bivala na Kja-dinu št. 565., naj se radi neke zanjo važne zadeve zglasi v vojno-pomožnem uradu Pol. društva »Edinost* v ulici Carlntla Št. 39., I. nsdst.
Narodno-socijalna mladinska organizacija vab? odi« mike. Člane, ter prijatelje organizacije na važni sestanek, ki se bo vršil v pe1ek; 12. t. m., ob 7 Jn pol zvečer v prostorih Z. J. Z. v ul. Ca-rintia 3*' I. Bratje, mladina! Pridite polnoštevilno na ta važn' sestanek, da se pogovorimo o naSem novem delovanju. — Odbor.
Pozor, kdor kupuje zastavne listke! Mestna zastavljalnica nam sporoča: Avgusta meseca leta 1916. je c. kr. deželno sodišče v Trstu spoznalo nekega C. C. krivega hudodelstva goljufije v smislu §§ 197 In 199 k. z„ ker je ponaredil zastavni listek tržaške mestne zastavljalnice serija 139 št. 44160 in sicer tako, da je število cenitve In zastavnine K 2*80 oz. K 2*— izpremenll v K 18*80 oz. 12'90. v Številkah In besedi, ter Je dostavil tudi napoved »4 volnene maje«. To ponarejeno javno listino Je prodal nekemu O. B. za 6 K. Deželno sodišče ga Je obsodilo po § 202 k. z. zarad? hudodelstva goljufije v dvamesečno poostreno »ečo. T? obsodba bodi v opomin tistim osebam, ki kupujejo zastavne listke brez premisleka. odkod prihajajo.
Mestna zastavljalnica. V sredo, 10. t m. se bodo dopoldne In popoldne prodajali na javni dražbi nedragocenl predmeti, popoldne perilo in obleka, zastavljeni na zastavne listke serije 142.
Naročnikom lista in oglasov! Od več strank dobivamo potom poštne nakaznice denar ne da bi nam javila dotična stranka, za kaj Je denar poslala. Nekateri pošiljajo denar za oglase. Javljajoč. da sledi pismo ln besedilo. Ali pisma ne dobimo. Razmere so na pošti take, da Je veliko čudo, ako od 100 na nas naslovljenih pisem dobimo polovico. Zato prosimo vse one, ki so poslali denar za oglase, da nam blagovolijo še enkrat poslati v priporočenem pismu besedilo, ako oglasi niso bili še uvrščeni, In sploh priporočamo vsakomur, ki pošilja naši upravi denar, da nam tudi javi, za kaj ga je poslal, namreč: za naročnino, za tiskarno, ali za oglase. Seveda velja to edino le za poštne nakaznice, ne pa za poštne položnice, ker imajo le-te našo posebno številko in zaznambo.
Podružnica CM D v Skednju je imela dne 29. junija svoj IX. redni letni občni zbor. Bil Je krasno obiskan. Mnogo mater in očetov se ga Je udeležilo, največ pa mladinlčev in mladenk. Zbor so počastili s svojim prihodom t. g župnik Macarol, naš bivši poslanec g dr. VVlifan In mnogo drugih odličnih domačinov in gostov. Predsednik Je pozdravi! z gorkim! besedami, zahvaljujoč se vsem za udeležbe In za vsefe! pripravljene pomoč za CMD. Tajnik Je oplsai razvoj podružnice v desetih letih In orisai vnete dele naidelavnejšega predsednika, kar Jih Je keda! I-mela podružnica,- g. Cirila Valentiča. Zaradite*« Je bilo tudi poročilo blagajničarke In vrtnarice res sijajno. V odbor so bili izvoljeni' predsednik Ciril ValentIČ. podpredsednik Anton Lavrenčič. tejnlka Ivan Grbec in MicI Sancin-Drejač. blaga jničarja Josip Sancln-Kotalj in Klara Godina-Cok. odbornik! Ivan Flego-Lazar. Anton Sancln
di vsebine, a izvajalo se je z vso bravuro, tako da je bil vsaj zunanji uspeh največji. G. Sachs je drugi del sporeda otvoril s popolnoma modernim delom mladega hrvatskega skladatelja Stančića, »scherzom«. v katerem se kaže močna ustvarjalna sila, originalnost v iznajdbi, obenem pa vendar tudi pristna jugoslovanska obeležba. Delo se je izvajalo s pravim ognjem in tudi doseglo popoln uspeh. Zućcoliieva simfonijska pesem »Jesen«. z vsemi znaki letnega časa, katerega ime nosi, božajoče nežna skladba je našla v mojstru Sachsu najboljšega tolmača, kateremu je občinstvo, kakor tudi mojstru Zuccoliju, katerega je priklicalo na oder, izkazovalo obilno priznanje. Najsijajnejša točka sporeda je bila Dvorakova peta simfonija v e molu. Izvajanju je vtisnil gosp. Sachs vse znake svojega pristnega umetniškega pojmovanja velikega čaškega mojstra, čigar duh je v vsej svoji mogočnosti vel iz tega do vs*;h podrobnosti kakor izcizeliranega izvajanja. Občinstvo. hvaležno na tem izrednem umetniškem užitku, se je njemu in po njem na tako višino po-vzdignienemu orkestru oddolžilo z največjim odobravanjem. Trst že dolgo časa ni imel prilike iia bi čul v svoji sredi taka res mojstrska Izvajanja in jih bo v bodoče težko pogrešal. —r.
• » •
Večeras posljednja predstava najuspjelije opere u sezoni Smetanine »Prodane nevjeste«. U naslovnoj ulogi izvrsna umjetnica Irma Polak. Ostale glavne uloge pjevaju ug. Rijavec, Križaj, Se-var, Binički, g.dje Zlićar. Pospišil. Pabst. Dirigira Milan Sachs.
• • •
Sutra, u srijedu, počasno veče (častni večer) vrlog umjetnika Josipa RHavca. Izvadjati će se Madame Butterfly va gdjom Ogrodzkom u nas lovnoj ulogi.
Tu$nIm src m naznanjamo vsem sorodn kom, prijateljem ic znancem | Žalostno vest, da je naš preljubi soprog in oče
KEmmm
v 61. letu svoje starost, dne 29 rožnika, nenadoma umri na Opčlnah fn lani pokopan 1. t. m. Zem^ki ostanki dragega pokojnika se prenese;o svojeĆa*no na pokopališče k Sv. Ani.
Ana roj. Petelin, soproga. Ana, hči. Ivan, enoletni prostovolec. sin (odsoten). Eliza, svakinja. Miroslav Petelin, policijski oficijal, svak.
ftrfrfff rp krasno stanovanje ; (4 sobe, kopal-UUUh	nica. mula sobica in 2 dru°;a pro-
stora) v ni. Kanđler St. 8, I. nad
pro-
2411
DVAfifl tO lopa P°ročna	T/meti, lepa
IrlUUU dl! oprava sestojeća iz 2 {.arov zaves in 2 posteljnih pokrival, okviijev in podob. Ulica Valdirivo 2:?, I. Pursič.	2-127
flVAfffl f A od 5 do 10 hI dobrega belega vina. rruuu MS Ul ca Geppa it 23	2425
Deklo
sa hišna in poljska dela iftCe Jakob Bol«, Rojan, uL Moreri št. 90.	24 6
Nftlllfl	obleka in spodnje hlače ie zame-
lluVU nja z belo moko aLi dragim. Ulica Val-dirivo 22, L	2 »28
z dvema otrokoma išče pridno deklo na kmetijo za gospodinjstvo. Zglasiti se je r ul. Tor S. P; ero št. G, vr^-l2r	242^
Vdovec
PinsRe scfis
kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma.
Utfouec
čevljar, sreda je starosti, išče v svrho ženitve vdovo brez otrok ali gospodično s premožen,em. — Naslov pove Ins. oJd Edinosti f oJ »Št. 3199".	3lt>9
porabiu, fobro pcpravijenc
prevozne sede
nove in stare, za olje repo in zelje
JCS* kupi Sisačka tvornica Kisele repe I zs'.;i
Slsck, Hrvatska.
----5»
0
a
I
^'ZlOSaaBSSSEZZi KUPU1HM
Z . * po najvišji!, cen;
vi	X
i II
BL
& Lesni E&SMBKKv**?? deJ le i
J (Pluz >a> i 2.1.
„Li*pior& Gesli? A matizrno.
piouuii se prodajv vseh lekarnah.
(pioti revralgi.ji, rev-'! matizmu. skrnini in D 10
Trš3UiRe-obr&a zs: ru§a o Tri!1
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
VABI
na
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠiJEJO NAJ SE V • - NARODNI DOM V TRSTU - -
DAROVI.
—	Ob obletnici smrti svoje nepozabne matere daruje g. Fran Bandel za šentvidsko šolo K 25*—.
—	O priliki poroke gospice Vere Ponikvarjeve z g. dr. Kernevom se je podarilo zavodu sv. Nikolaja 50 kron.
—	Franc Senk 2 K za belvedersko podružnico CMD. Denar hrani uprava.
Poslano4!
Osem posredovalcem ovčle volne In volne za žlmnfce I
V smislu naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916 d. z. št 156, se zaplenijo
vse zaloge ovčje volne,
ter se ta upotrebi v vojne namene.
Vse zaloge ovčje volne, posebno pa tuđi volne za žimnice, treba oddati na
L in kr. Habiralolco volne v Trstu,
Vla de! Pešce St 4.
Volna se plača po predpisanih najviSjlli cenah ter se sprejema ▼ uradnih urah.
Za nakupovanie volne so upravičeni tudi legitimirani kupovaici volne, isti pa se moralo legitimirati z Izkaznico trgovinskega ministrstva.
Zaplemba se razteza tudi na najmanjše zaloge ovčje volne.
Patrijotična dolžnost vsakega posameznika je, da odda volno, ki jo tako nujno potrebuje armada na bojišču, pri čemar bodi posebno naglaSeno, da se za isto plačajo visoke cene, In ker se vsaka prekrSba kaznuje od političnih oblast! na podlagi obstoječih zak določb t denarno kaznijo do K 5000 ali pa zaporom do 6 mesecev.
„K. d. k. milltfirisclie Leltang der WoHsQinmelstelle fflr KOsttulamr
(c. Id m.HMniu volnen TnMa MMilU)
Uradne ure od 8—12 ln 2—6.
ki se bo vršit
v torek, dne IS. julija 1918 ob 8. ari zvečer v zadružni!) prosto: ih uL L Frca-cesco ti'flssisi St. 20, IL
DNEVNI RED:
1.	Poročilo nače ništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje letnega računn.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Privoljenje nagrad načeistvu.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.	•
8.	Slučajnosti.*) TRST, 8. julija 1918.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga s neomejenim jamstvom. Ulčakar Josip, L r.	Ferfolja Alojz, 1. r.

:\f
i\
F "J
ZOSOZOH/
Dr. J.. Če
v Trstu, ulica Poste vecciil* 1«
vogal ulice deile Po^tc Izdiranje zobjv bre-.: bo leein. — Plombiranje,
-- U iVi fc. T MI ZOBtJE -
srebra ln titmjje
kupuje po naj vi jI i cenah dobro/ i.a a urarna fn zlatarna
AlOJin P0W! v Trsta
Piazza Barrieru v. 2.
vsafc? vgžcs? ob 9%
lite prife
Vslopninr fc 1*—
lil ur pi
i <
f i s
Pri Krnetijskizradrugi v
V-
Račjem na Štajerskem
») OPOMBA. § 37. rađrnžnih pravU. Vsak zarlrnSnik sme na obCoem zbora staviti predloge, ki niso na dnevnem redu, & jih mora nazn;ini i pismeno načeistvu vsaj pet dni pred občnim j ge dobljC pC najnižjih Ceiiafc razne pir /boroiu	tenlne (jerbasi), riževe metle, železni
mlini za zrnje, razni drugI stmiit žica, bodeča žit a, olje za stroje, ir.a?a z? vozove, cikorija, umetna gnojila In dr-gc kmetijske potrebščine.
Zobozdravnik -
Offo Laciprecht
se |e povrnil
in je odprl svoj ambula-torij v uliei S. flieolo 7
(Palača Dreher) telefon 104
ca. m
u »I »
v Tr«m se Je precsllla na Corso St. 15
v Mvfo cfafitrnlco G Zercov, "z & FIrHo.
Velika izigra srebrnih fn zSatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. ?
Cene zmerne.	Cene zmerne j
se dobi v vsaki množini pri R, Malalan-u na Opčinah.
Proda se v tržaški okolici
HIŠA za 25.000 kron.
HlŠa ima 9 prostorov, krasen vrt, velik hlev, gostilno, tobakarno, žganjarno.
Kupovaici naj pišejo pod Hida* Ins. odd. Edinosti.
fl
i
Trst - Ola Stadion 10 - mi
OUprt od 8*2 zueč2N»j
Vstopnina K 2 =
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon.
Češko Budjevičlca Restavracija (Bosš-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v itL O. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska ppstreiba in slovenski
ied?!ni ffS*r.
JADRANSKAr
Trst Uia Cassa di Risparmo štej. 5 (Lastno m\m)
Kapital In rezerva K 23,500.003,-
Fllljaike: Dunaj Tegethofstnsse 7—9, DubrofnU, Ko;or Ljubljana, Metkov.ć
Opatija, Split, Sijenih, Zadar.
Vloge na knjižice 3 \ °o	krtjH
gacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de ize, pro se itd- Daje
Eredtijme na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladi či;i. — Safe >eposits. — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papir j.;* roti kurzni izgubi, revizija žrebanja «rečk ilcL brezp'ač:io Stavbni : e it,
rem )Ours
Čroti Kurzn. .	c .
rediti. — Borzna narcčl.'a.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt meni
Telefoni: 1463, 1793 In 2666.	Brzojavi. JAPKANS1
===== Uradne ur«s od 9 de 1 popoldne =r—

T -T tT'-'