Leto V.f šiev. 138. V Celju, četrtek due 6. decembra 1923» Poftnlna plačana b gotoeini. : • ,«•¦¦ \ \ f C \ ^ ^ .. ni ^^^^Hk I^HB^H^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^F ^BB VHSSH Staue ii-uii/ 'jf uiii, mesečno 1 _.n. Oflasi zam/n VjSine stolpca 50 \ ..^u tekstom 1 Din. I*osfetfneasnLt Stevxiit&i sfiL*ne 1 Din. Izftafa vsak torefc, čeirteR in soboto. 11rednl$tvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. llpre» v*iIStvo: Strossmayerjevau.5t. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Naša naprediia politika. V naSem listu se je že rnnogo ra;:pravij:i!O o potrebi skupnega in enot- nega deh» vseh naprednih političnih sil v Sloveniji. VrSilo se je to iz naše strani v smislu intencij vodstva de~ mo!:ratske stranke, ki.je to skupnost 1 povsod na javn>h shodih kakor v re- soiucijah in v svojih glasiiih dosledno že deij časn povdarjalo. Klic po skup- nem nastopu in ?družitvi naprednih sil pa doslej pri vodstvih ostalih naprednih | strank ni naše! potrebnega razume- vania in pozitivne^a odziva. Ker pa je ! to vsesplošna želja in zahteva napredne javnosti, ki čuti prav dobro, da je do- sedanje razdrapano in razcepijeno stanje nevzdržno in da treba preko politike oseb ustvariti zopet politično delo in življenje skupnih interesov in skupnih načel, smo kct javno glasilo idej nacionalizma in naprednosti dolžni, dst se z vprašanjem zopet in zopet bavimo. Z zadoščenjem opažamo, d?i se je tudi »Slovenski Narod« v Ljubljani postavil odločno in jasno v službo dela za enotno napredno formacijc. To nas tembolj potrjuje v zavesti, da smo na pravi poti in da započeto delo v ozna- čeni smeri nadaJiujemo po naših skrom- , nejših močeh brez ozira na levo in desno. Ne bomo polemizirali s »Slo- j vencem«, ki ima za ta pojav ozdrav- ! Ijenia in konsoiidacije rsaših domačih \ prilik )e posmeh in kritiziranje, saj je bj|o že od vsega početka tako, in bilo bi danes naivno od »Siovenca« priča- kovati kaj drugega. Slovenska ljudska stranka, koje glasilo je »Slovenec«, je pri zadnjih skupščinskih volitvah z lažnjivimi obljubami autonomije, zni- žanja davkov in pomoči bednim držav- nim nameščencem prevarala nerazsodne volivce in si tako prilastila v Sloveniji ogromno večino mandatov. Neuspehi te stranke, ki zida svojo moč na de- magogijo in hujskanje proti enotr.i in skupni državi se kažejo danes že vse- povsod. Ljudstvo začenja polagoma uvidevati, da je ona politika prava in ; dobra, ki računa z resničnimi razme- i rami in ne obljublja nemogočih stvari, kakor dela to nepremišljena mati, ki z nemogočimi obljubami tolaži svoie ne- godno dete, pa ne pomisli, kam vodi taka vzgoja. Rezultat zadnjih skupgčinskih vo- litev v marcu mesecu 1923 je oil po- razen za vse napredne stranke v Slo- veniji, porazen tern občutnejSe, ker so bile poražene one stranke, kojih delo J je slonelo in stop še danes na na- | rodnem in državnem pro.grarnu. Bolj porazen kot številčni rezultat zadnjih volitev pa je rezultat večmesečnega dela in neuspehov tega slovenskega zastopstva v Beogradu. NeupoŽtevanje gospodarskih in kulturnih potreb naäih pokrajin na eni strani, na drugi strani pa ogromna nova davčna bremena, ki ne8orazmerno obtez'jjejo naze sloven- sko prebivaistvo. Tu pr?.zno kričanje in zabavljanje na Beograd ne pomaga nič, zavračanje krivde na slovenske de- mokrate tudi ne zaleže vef, saj imajo samo enega po&Ianca, tudi kmet?|ci ne morejo biti za to odgovorni, saj iinajo tudi samo enega poslanca. Vsa teža odgovornosti in krivde pada na dele- gacijo Slovenske ljudske stranke. ki je prevzela vso odgovornost za usodo Siovenije, Razumemo, da v tako zavoženih rnzmerah klerikalcem ni baä prijetno, ako se razmere v naprednih vrstah čistijo ill konsolidirajo. !z r.as^ega na- prednega stališča to ni negativnc, ako kličemo napredne vrste v eno fronto. Mi se prav dobro zavedamo, da nas vse čaka ogromno dela v nova državi in da bomo to delo vprid državi in v dobro našemu narodu mogli vržiti k1 tedaj, ako nas bo vse ore, ki to državo ljubimo, družua najtesnejšu vez odkrito- srčnosti, bratstva in one požrtvovalne velik'i skupnosti, ki nas je nekdaj vo- dila v težkem boju proti Avstriji in Nemcem. Nekdaj nas je bilo malo; danes nas je armada delavoljnih ljudi, na nas je, da jih zaposlimo za nas vseh naprednjakov skupni veliki ci!j : narod in dr^ava ! Polifične vesii. Iz glbanja JDS. Glavni odbor j demokratske stranke je jmel zadnje dni več sej, na katerih se je razprav- Ijalo o pripravah za strankin kongres. V RuSah se je vršil sestanek JDS, na katerem sta razpravljala prt-dsednik obi. organizacije str«nke dr. Lipold in cbl. tajnik V. Spindler o ooutičnem položaju in organizacijskih vprašanjih. Shod zaupnikov JDS v Dravogradu je bil lepo obiskan iz prevaljskega in marenberškega okraja. Predsedova! je L. Grisogono Za Dravcgrad — Mežo in okolico se je ustanovila krajevna strankina organizacija. FinanČn? odbor in pravosodstvo. Na seji fir.ančnega ocbora j^ prijel demokra't Pera Markovič ministra prav- de ter kriti.riral njegovo pasivnost glede gmo-nih zahtev sodnikov. Dr. Krizman je ugotovil, da je na5e pravosodje prižlo v krizo, ker je nevarnost, da sodnijski stan podleže. Treba je urediti njihovo {jmotno stanje in doi.očiti pre- jemke, ki bodo ornogočUi sodnikom dostojno življenje. Iz seje ministrskega sveta. Na seji ministrskega sveta 4. tm. je poro- Čal dr. ftinčič o sestanku Male antante, ki se je določil na 7. 8. in 9. januar, nadf.ije je omeni! francoski kredit za otorülevanje naše vojske. Notranji minister Vujičič je referiral o likvida- ciji pokrajinskih uprav, sporočil je, da se Radio nahaja še vedno v Londonu, njegovi prijatelji so ea pozvali, naj se vrne v domovino. Koncem seje se je razpravljafo o imenovanju Ijubljanskega velikega župana, za katero mesto se poteguja 20 kandidatov. Ministri sami ironično menijo, da ni niti toliko radi- kalcev v Ljubljani. V poštev pridejo samo tri osebe. Vlada spremeni zakon o razvr- stitv! uradnJŠtvz. Vlada je pristala na izprernembo zakona o razvrstitvi urad- niStva v smislu zahtev, ki so jih po- slalf? posamezne organizacije, cdklonila pa je zahtevo, naj se puste draginjske doklade v sedanji višini ter izplača predujem v znesku 25% navadnih pri- «tojb;p. od 1. septembra. Upokojencem sü povišajo vsi prejemki za 100%- Bolgarski poslanik o Radiču. Todorov, bivši bolgarski poslanik v Beogradu, je izjavil glede Radiča, da je pokazal veliko zlobo ri3pram Bol- garski, ker mu je odpovedala sodelo- vanje pri rušenju države Srbov, iirva- tov in Slovencev. Nudil je posredovanje med bolgarskimi zemljoradniki in ko- mitaši, kar je pomenjalo provokacijo proti občnim interesom slovanstva. Vedno lepSe stvari prihajajo na dan o Radfčevi politiki. Novi nernäki kanceJar dr. Marx je podal pred državrrm zborom 4. tm. vladno iziavo, ki je biia z n?.vdu5enjem sprejeta. Nova vlada bo skušala v nai- krajšem času razčistiti ra>:merie med posarneznimi dežeiami, kanceJar je po- udaril pripadnost Poruhrja in Porenja k državni celofi ter pozval parlament, nsj deluje v korist države in naroda. iz ppv® carinske Iconfe- rence v Celju« Dne 28. novembra t. I ob 20. uri se je vršila v mali dvorani »Narodnega doma« pod predsedstvom upravnika tukajšnje carinarnice gosp. N. Kladnika prva carinska konferenca. Iz gospodar- skih krogov so se konference udeležili večinoma samo trgovci, dočim smo po- gre^ali zastopnike industrijskih podjetij. Želimo, da se prihodnje konference udeležijo sp!oh vsi gospodarski krogi, zlasti oni, ki so v lesni kupčijski zvezi z inozemstvom. Konferenco je otvoril predsednik konference %. K'adnik ter je po obi- čajnem uvodnem pozdravu prečita! raz- pis G. D. C. C. št. 61.446 z dne 25. okt 1923, ki objasnujenamen te konference. Navedeni razpis, osnovljen od gospoda V- T. Dimitrijeviča, ravnatelja Gene- ralne Direkcije Carin v Beogradu, do- kazuje nam jasno, kako silno potrebuje država pri izdaji raznih naredb in pred- pisov strokovnjaške predloge. Vse do- sedajne naredoe v carinski službi tol- mačile so se pri raznih carinarnicah različno, tako da je čestokrat država trpela na škodi. Krivično tolmačenje raznih predpisov in naredb je tudi pri gospodarskih krogih vzbudilo ogorčenje in nezadovoljstvo napram državi in sovraštvo napram njenim uslužbencem, ker z vsakim dnem naraščajoče pri- tožbe radi raznih nepravilnosti v vršenju carinske službe so ostale večinoma radt nesigurnosti v rešenju ad acta. Kaj si more v takem slučaju misliti uvoznik aH izvoznik, ako mu najvišja inštanca ne dopušča, da se za pravično stvar bojuje «n na vse zadnje izgleda tako, češ si sam kriv. Ampak temu ni tako, vsled takega postopanja nničuje država sama zdravi razvoj gospodarstva, na- mesto da bi razvoj gospodarstva ščitila in podpirala, ker v tern slučaju bi zopet le država imela večji dobiček kot ga ima do sedaj. Do tega spoznanja je prišel g. V. T. Dimitrijevič na podlagi ro.rnih pritožb, ki so mu dajale jasno sliko, kako se njegove naredbe pri raznih carinarnicah rešujejo. Da temu napravi konec, je sklenil stemi carin- skimi konferencami doseči ono, kar je za državo najboii potrebno in sicer pravilno enoobrazno tolmačenja raznih naredb carinske službe. K tem carin- skim konferencam priključili nai bi se tudi vsi gospodarski krogi, katerim je dovoljeno, da v raznih točkah carinske službe stavijo konkretne predlogeo tem, kaj bi se mogio v raznih zadevsh na- il. M. — AI. Peterlin Bätog: 12 Skrivnost mrtveca. Kriminalna povest. I. Ko se je vrnila, ležal je njen mož v oČividni omotici. Njegova levica je zdrknila s prsi in zdajci zapazi ona, da je tudi telovnik v bližini srca raz- trgan in okrvavljen. »Jfžešmarija 1« zakričala je z nova, »kaj se je pač zgodilo?« Stefan Seljak se je vzbudil in ne- koliko zictvnal. A ni izpregovoril ni- česar. »Po zdravnika pojdem.« reČe Žena. »Nikarl« je dejal ranjenec težko sopeč. »Le zdravnika ne !« Žena se je začudila: »Zakaj ne?« »Nočem, da bi vedel Se kdo drug o tem,« odgovoril ji je mož. »Za božjo voljo, povej vendar meni, kaj se je zgodilo !« nadaljevala je ona. »Le prikimaj ali odkimai na moja vprašanja I« je silila vanj. Ker se ni ganil, Ojunačila se je ona: »Ali si bil napaden?« On je molčal. »Ali te je kdo hotel oropati?« Mož je namignil nemo na desni hlačni žt p, kjer je nosil denarnico. Imel jo je še. Tudi uro in verižico je še nosi!. Oropan torej ni bil. A nekaj se je moralo pripetiti vendarle. Mašfe- vanje? Pa s kom bi živel v sovrafitvu? Ko je gostilničarka še o tem raz- miSljala, odpro se vrata, ki jih je po- zabila zakleniti. Minila je že zdavnaj policijska ura in mhče nima več pra- vice, da bi zahteval pijače. V sobo je stopil mož male in sključene postave. Na nje^ovem obrazu je b;io razbrati zvijačne poreze. V mestu so ga klicaii za Grbca, ker pra- vega imena mu ni znal skoro nihče. Poznali so ga pa vsi, da je hinavec in prekanjenec. Šolski otroci so se nor- čevali iz njeL3i a odrasli so se ga bali jn izogibali. Saj je rad pren^Sal poSte; in kdor se je bat, da bi bilo očito, kar je mislil, govoril in nameraval. moral se je skrbno varovati pred nj'm. Mno- gim je že škodoval na tak način, če tudi nehote. A prigodilo se je tudi, da je koga skrivoma ovadil županstvu, in to radi malenkosti. In ba§ to ga je zamrzilo mnogokaterniku. ' K« je zaprl vrata za seboj, pogle- dala ga je gostilničarka neji-voljrjo. *Kaj pa §e ho*!ete, Grbec?« ogo- vorila ga je osorno. »Pol'c vina, prosiml« je odgovoril s prijaznim nasmeškom. I »Saj veste, da je že zdavnaj po- ! licijska ura,« reče mu gostilmčarka. i »Ali mislite, da vam born dala pijačo ! za to, da me jutri ovadite?« ! Grbec ni odgovoril ničesar. Pri- 1 bližal se je zofi, kier je Seljakovka se- | dela poleg moža, in opazoval začuden ranjenca. I »IC?«j pa vam je?« je poi?.vedoval ra dove el no. S(jljük se je vzravnal s tfžavo. »Padel sem na Čelo, izpodtaknilo se mi je zuna; v ttmi,« odgovoril je s slabotnim glasom. »A krvaveli ste mcčno«, je nada- Ijeval Grbec, »telovnik ie ves krvav!« »Poiditel« je podila gostilničarka neljubega gosta, »Zaprem gostllno. Moj mož je potreben počitka.« Grbec ni črhnil besedice. Obrnil se je in stopal proti vratom. Seijak je prijel Ženo za roko ter j ji zašepetal: »Ne dai, da odide, sicer j izda vse! Le piti mu daj, kohkor se mu poljubil Ko ozdravim, potem naj govori, kolikor mu drago. Le te dni naj molči!« Utrujen se je ranjenec zopet zgrudil na zofo. Gostilničarka je pogledala začu- deno moža. Kako skrivnost neki imaš? Razložiti si ni mogla tega. Utiski pre- tečene ure, nemirne slutnje, strah, skrb, bolečina, razburjenje, vse to je tako uplivalo nanjo, da se ji je stemnilo za trenutek pred očmi. Pa ojunaüia se je ter je stopila h Gibcu, ki je bil 2e pri vratih, in mu je rekla kolikor mogoče prijazno in mirno: »Le pomudite se 5e nekoliko! Oprostite, da sem vas žej- nt'ga hotela odslovitil« Napolnila je kozarec z vinom ter ga postavila pred Grbca na mizo. »Prodati vam sicer ne smem.pi- jače«, je pristavila, pa kdo mi more zabraniti, ako vam jo hočem podariti?« Grbec je bil s tem seve zadovolien. Prvemu ko^arcu je sledil drugi in tretji in tako naprej, dokler seniso pokazale krnalu posledice tega pri Grbcu. Gostilničarka je med tem obvezala možu rano na čeiu, preiskala in obve- zala ono na prsih in ugotovila, da sta obe posledica strela. Dalje prih. Mv*p . *J OVA C Of» A ". r:8 praviti in kaj bi bilo potrebno, cla se carinsko poslovanje enostavneje in pra- vilneje vrSi. Na teh konferencah vodi se zapisnik, v katerem pridejo vsa glavna vprašanja, predlogi in pritožbe zabelježene in jih inora vsaka carinar- nica vsak mesec G. D. C. predložiti. Na podiagi teh zapisnikov je G. D. C. dana možnost, da se o mnenju gospo- darskih krogov natančno prepriča in olajšano bo delovanje pri izdaji na- daljnih ukrepov glede carinskc službe. S tenii carinskimi konferencami se bo doseglo dvoje. Na eni strani upamo, da se bo carinski zakon v dogiednem času rnoderniziral, priiagodil danaSnjim razmeram in da se bo komentar ca- rinske tarife izpopolnil. Na drugi strani sprijaznili bi se gospodarski krogi z vsernt carinskimi predpisi, carinski or- gani prinčili bi se praktično misliti, v glavnem pa bi spoznavali težkoče go- spodarskega stališča ter opustili bi v bodoče razne šikane in zapreke, ki so jih do sedaj imeli na dnevnem redu. Na naši prvi carinski konferenci se je debatiralo v glavnem radi cari- njenja poStnih zavitkov, carinjenjapred- metov, ki pri drugih carinarnicah dru- gače carinijo, izjednačenje nekaterih točk carinske tarife, praviino tolmačenje razpisa 45.477 1920. leta in 25.402 1921. leta o držaljanstvu in konečno glede carinenja vseh predmetov na tukajšnji carinarnici. Carinfenje poštnih zavitkov. Oca- rinjeni poštni paket se izroči lastniku 5 priznanico vred, to se pravi, da btago lahko tedaj dvigne, kadar je vse pla- čano in tudi ne dobi prej nriznanice na vpogled. S tem je trgovcu ali last- niku paketa vsaka pot do reklamacij zaprta za slučai, ako v deklaraciji najde nepravilno taksacijo nlaga. Potreba je na vsak način, da se dovoli predhodni vpogled v deklaracijo, ako se strinja z blagom, ako ne, tedaj še lahko rekla- mira. Kakor huro je carina plačana, se ista ne vrne. Nadaije opozarjamo vse gospo- darske kroge, da za poštne poSiljke, ki pridejo s takozvano spremnico (Begleit- schein), je pri carinjenju iste, izvorno spričevalo vsekakor potrebno, ker v nasprotnem slučaju carinijo se te po- šiljke po maksimalni tarifi- Tako blago prihaja navadno iz tranzitnih skladišč ter je izvorno izpričevalo dotičnega tranzitnega skladišča brezveljavno. Pri- poročamo tedaj, da se vsi lastniki takih poštnih pošiljk s spremnico pravočasno od pravega liferanta potrebno in pra- viino izvorno izpričevalo preskrbe. (Konec prihodnjič.) MESTNO GLEDALlSCE V CELJU. Repertoar: Petek dne 7. Prinček. A. Nedelja » 9. » Izven. Torek » 11. »Škaljka«. B. Gostovanje ge. Juvanove in Saričeve. Ceüske novice. Redni sestankl članstva Krajevne organizacfje JDS v Ce!ju se vrše redno vsak četrtek ob pol 9. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Miklavžev večer Nar. Čltalnice v Celju se vrši v sredo 5. tm. y.vecer ob 8. uri v gornjih prostorih N^rodnega doma. Vstopnina za odrasle 5 Din, za mladino samo v spremstvu starišev 2 Din, drugače ista nima dostopa. Da- rila za Miklavžev večer se sprejemajo v sredo od 6. ure naprej v veliki dvo- rani (vhod^ skozi dvorišče ali malo dvorano). Želeti je, da bodo naslovi čitljivi. Miklavževa obdarltev revne dece, ki jo priredi Kolo jugoslov. sester v Celju, se vrši v sredo 5. tm. ob 3. uri (15. uri) popoldne v veliki dvorani Na- rodnega doma. Stariši, ki žele obdariti svojo deco, naj pošljejo darila v sredo dopoldne od 10. do 12. ure v Čital- nico, kjer plačajo 3 Din v prid revne dece in dobe potrdüo društva. Zavitki naj imajo natančen, s črnilom pisan naslov. Vstop k obdaritvi je dovoljen samo s potrdilom, ki se dobi tudi pred vhodom. Kolu jugoslov. sester so za Mi- klavževo obdaritev revne dece podarili: Kavamiško udruženje in g. König po 100 Din, g. dr. Sadnik 40 Din, gospe Baebler in M. Tisch po 30 Din, ga. M. Con 25 Din, ge. Kirbisch, Schiess in Breznik po 20 Din, ge. Skok. Okulič, Holeček, Majcen, Watzki, Čatič in gd. j Kunšek po 10 Din, ge. Stadler, Kovač in Kollaritsch po 5 Din, ge. Germ in Obal po 2 50 Din, ga. Lorber 1 Din. Gdč. Nets KunŠek 1 srajco. Češka man. trgovina 2 para rokavic. -*« Srčra hvala! Dalje sledi. Organizadja jugoslovanskih nn- cljonalistov v Ceiju je priredila dne 1. decembra t. 1. veJepomembno in v vsakern oziru dobro uspelo proslavo naSega ujedinjenja. Obssgaia je dva dela : slavnostni in oficijelni del ob 11. uri dopoldne in zabavni del ob 8. uri zvečer. Obakrat se je napolnila velika dvorana Narodnega doma z narodnirn občinstvom. Predpoldne je otvori! s!av- nostno zborovanje predsednik tukajšne »Orjune« g. geom. Tripalo z globoko, krasno in premišljeno zasnovanim Lo- vorom, Y katerem je povdarjal, kako hvaležni moramo bit] has Srbom za naSo osvoboditev in ujedinjenie. Ne jztikajmo malenkosti, avnpak bodimo veiiki in širimo to zavest med na5 narod, zlasti med na§o mladino, kakor dela to ba§ Orjuna. P^zva! je nav;.oče, naj zakltfejo mlademu in junafikemu kralju: Živijol Med burn'm odobra- vanjem tega govora so se oglasiii pevci ter zadonela je po dvorani mo.tročna pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Zatern je nastopil starosta tukajšnjega Sokola, g. dr. Hrašovec ml., ter z vznesenimi besedami slavil sokolsko narodno m'sel in sokolsko delo pri uiedinjenju. Zopet frenetičen aplavz in zopet lepo u bran a pesem »Na Adrijo !« Ko se je nato za- hvalil predsednik Orjune občinstvu na lepo uspelem slavnostnem zborovanju, je prečital brzojavni pozdrav naSemu kralju, ki ga je občinsrvo soglasno sprejelo z oduševljenimi vzkliki na kralja, je biio zaključeno jutranje slavlje z narodno himno : »Bože pravde«. — Tudi večerna prireditev, zasnovana v velikem slogu, kakor to ume samo naS mladi in za nacijonalno misel vneti predsednik, nudila je potnikom mnogo- lične zabave. Stari Sokol, brat Benčan, je tudi ta večer, kakor že tolikokrat poprej, pokazai svojo umetniško iznajd- Ijivost, ssstavil je par krasnn uspelih aiegorij: poklonitev troimenega naroda kraliu Aleksandru in pa zbor mladih naših borcev za domovino, zbranih okro?^ svoiega vladarja. Da obudi v poslušalcih spornin na naše s'e r:e uje- dinjene brate, se je oglasila tarn iz daljave koroška pesem: »Tarn čez izaro« in požrtvovalna gdč. Anica Čer- nejeva je globoko občuteno deklamo- vala GregorčiČevo »Soči«, za kar je žela zasluženo pohvalo in prejela v dar krasen Sopek svožih riageljnov z dr- žavno trobojnico. Vosele pesmi druStva »Komšija« so ogrevale srea po<;etnikov in vrnes so zveneli zvoki celjske že- lezničarske godbe- Člani celjske^a Dra- matičnega društva so pa predstavljali s svojo znano rutir.o Karolijevo simbo- lično igro: »Jugana, vila najnnlajša*. Po ten; oficijeinem vzporedu se je raz- vila neprisüjena prosta zabava do zgod- njih ur v polnem redu. V slovesnem razpoloženju, kakor ga tako slavje sploh zahteva in zasluži, razhajali so se ne- številni gostje polni hvaležnosti v svo- jem srcu prirediteljem. Proslava držuvnega prazutka je potekla v naS'em mesta ?.eio lepo. Raz državnih in skoro vsih privatnih po- siopij so plapolale državne in narodne zastave, trgovine so bile celi dan za- prte, obrati so mirovali. V farni cerkvi je daroval ob 1/29. g. vikar Jurasek ob oküni asistenci slovesno zahvalnico, pri kateri so bili navzoči predsJavniki civilnih in vojaskih oblasti, raznih kor- poracii in druStev. Pravoslavno opravilo se je vršilo ob 10. uri in evnngelsko ob II. Pü cerkvenem opravilu je spre- jemal g. vladni *:vetnik dr. Žužek razne predstavnilce. Vse sole so praznovale praznik ujedinjenja v svojih pro.siorih. V Četrtek dne 6. 12." 1923. ob 5 uri zvečer nastopi v Sok. domu v kino- dvorani sv. Mikiavž z svojim sprem- stvom. Nastopijo, kakor vsako leto malčki iz otroškega vrtca v Gaberju z raznimi deklamacijami, dvogovori in igrico. Ker je v sredo nastop sv. Mi- klavža v mestu Celju, katerega Ga- berjani obiščemo, se vsled tega za če- trtek vljudno vabijo vsi Celjani kakor tudi širša okolica. Ako želi kdo oddati za svojce zavitKe, naj iste pošlje gosp. Dolžan v gostilno Sok. dom, katora to iz prijaznosti sprejme. Vstopnina 3 Din za osebo. Podružnica C in M. za Ga~ berje in Okolico. Umrl je v pondeljek, dne 3. tm. v Arclinu pri Vojniku po dolgem, težkem trpljenju g. Martin Vrečko, veleposestnik, stavbeni podjetnik in dolgoletni bivSi župan občine Škofjavas. Pokoint je bil znan daleč na okiog po svoji delavnosti in podjernosti, s kojo si je vstvaril j lepo blafxostanje, bii pa je tudi v živ- iienju odiočno naroden nioi Naj po- .čiva v miru ! ZalivaUi. Odbor Organizäcije jug. nacijonalistov v Celju izreka tem potom iskreno zahvalo za sodeiovanje na pro- slavi 1. öecembra: Dramatičnemu dru- štvu, Ceijskemu pevskemu druStvu, pevskemu društvu »KomŠiia«, nadalje vsem požrtvovalnim gospem, gospo- dičnam in ^ospodom, ki so s sodelo- vanjem ali s prispevki pripomogTi k uspehu proslave. Novo razplsana porotna skčaja. V petek 7. decembra se bo vrsüa raz- prava s5e proti Antonu Šnntai radi po- neverbe in Edmundu Grüuwaldu rztdi zlorabe uradne oblasti. Plesni tečaj trgovskih in banCnih naotavljencev. Vsem gg. trgovske in bančne stroke naznanjamo da se go- renji t.ečaj do nadalinega preldne. TeČaj knjigovodstvj natuk. Ijud- skem vseučilišču sa v sredo vsled Miklavževega večera ne bo vr5i!, paČ pa zopet v petek tega tedna. Koncert pevskega zbora »Svo- bocle* v Mariboru. Siavno občinstvo opoxarjamo, da se je moral koncert navedenegsl pevske^a društva, ki bi se moral vršiti v soboto, dne 8. decembra, vsled tehničnih težkoč preložiti na pri- hodjn soboto, to je dr;e 15. decembra. Vsem, ki so si sedeže že za^igurali, naj si «ste shranijo za prihodjo soboto. RazpJs xdravnlSke službe Zdrav- stveni odsek za Slovenijo razpisuje službo §es- zdravnika za protituberku- lo^ni dispanzer v Celju. Stara vcjaška bolnica je v dezo- Jatnem stanju. Zadnji sneg in nevihta sta poslopje podrla za prilično osern metrov na široko. Ker je nevarnost, da se zidovje podre na pasante, je var- nosfna oblast zaprla pasažo ob obzidju. Najboljše bi bilo, da se celo poslopje, ki ni v kras naSemu mestn, demolira. Okrozüi zdravniki v Slovenijl, osobito oni severno Save, imajo dne 9. tm. v Narodnem domu v Celju zbo- rovanje. Ker je dnevni red zelo važen, rned druKirn vsebuje tudi točko o zo- petnem ukinjenju plač, «e vsi gg:- kole^J okrozni zdravniki vljudno in nujuo va- biio na ta sestanek, kateri se vrši ob 15. (3. uri popoldne). Za nabavo učnih pripomočkov revnim žolarjem je iz neke pravne za- deve poslal mestni osnovni 5o!i od- vetnik g. dr. Milko Hr«šovec znesek 150 Din, za katero naklonjenost se mu iskreno zahvaljujeta obe Solski vodstvi. ZišČSti dece In rniadine yt daroval znesek 50 Din kapetan gosp. Zvonimir Martinčevič. Iskrena zahvala. Odbor zažčite. Vsem nsšim cenj. domačim tvrd- ! kam, katere smo pri razdelitvi nas'ih prosvetnih tabl»c»Govori rnaterni jezik!« in »Svoji k svojim !* vsled preobilega de!a mogoče prezrli, tem poročarno, da se oglasijo vsak četrtek ob uradnih urah od 19. do 20. ure v naši pisarni v Narodnem domu. — Odbor Organi- zaeije jugosl. nacijonalistov v Celju. Razpis službe. Pri Okrcžnern ru- darskem uradi v Celju, se sprejme pis. pnmočnico. Nastop takoj. Več se poizve v pisarni tega urada. CELJSKA POROTA. Uboj. V pondeljek 3. t. m. se je začelo pri tukajžnjem okrožnem sodišču zim- sko poroino zasedanje pod predsed- stvom g. dvornega svetnika dr. Josipa Kotnika. Na zatožni klopi je sedel trideset- letni oženjeni posestnik Jožef Megla \z Sopot. Obtožen je, da je z udarci z nekim ostrim orodjem in s suvanjem 7. nogami povzročil smrt svojega tasta Franceta Plevnika. Obdolženec Jožef Mi-g'a se je pri- ženil začetkom leta 1919 na dorn svo- jega tasta Franceta Plevnika. Z njegovo ženo Rozalijo sta bila solastnika po- sestva, ženini starši Franc in Rozalija Plevnik so si pa izgovorili dosmrtni užitek in gospodarstvo. Obtoženec je bil miren in priden delavec, pozneje pa se ;o ^dal pijančevanju. Kakor hitro je bi! pijan, je bil po izpovedi večih prič divji in nasilen, tako da so se ga vsi bali. Dne 15. avgusta letošnjega leta je popival v gostilni Peter Pasa- riča v Podčetrtku, Tomaža Kosija in Ignacija Jakopinc v Olimju. < Neža Pasarič, Tomaž Kosi, France J Trupej in fgnacij Jakopinc so izpove- j dali, da je bil Megla nekoliko vinjen, | a ne hudo pijan. Okoli 21. ure je priSel dornov in zače! razgrajati, da je žena kozalija 2bežala v gozd. Njegov tast Franc Plevnik, ki je ležal na bližnjem iSkednju, je od5el v srajci in spodnjih hlačah proti nisi, da bi pomiri! raz- grajača, kar je potrdil tudi Franc Pirš. Obdoiženec je pa vrgel svojega tasta na tia, nakar se je ta zvalil po bregu navzdol do ceste, tarn pa vstal in stekel, obdolženec pa za njim. Drugo jutro so naSli Franceta Plev- nika ubitega na travniku, bil je popo!- notna nag-, spodnje hlače in srajca pa so ieüiaie 20 korakov okrvavljene od njega oddaljene. Mrtvec je imel polno podplutb in je bil po celem teiesu zmečkan. Priča Rozalija A^egla pravi, da je slišala očecove klice: »Pepo pusti me«, jn padanje udarcev, kakor od kakega kola. Obdolženec priznava dejanje, pač pa trdi, da mu je tast očitai pijanče- I vanje in ga udaril po slavi, kar ga je j tako razburilo, da se jg spustil v tasta j in ga suval s čevlji in tepel z rokami. j Porotniki so potrdili vprašanje na uboj soglasno in je sodni dvor obsodii ob- toženca na tri ieta težke ječe. Tatv;na Jn obrekovanje. Popoldne se i-rt zagovarial Friderik Glöckel, doma \z Fühna na Nemškem, oženjen s-?dJar v Babni gori. Obdoiženec je bil v let» 1922 in 4923 uslužben pri Florijanu Gajšku v Loki pri Žusmu in Edvardu Stipanzu na Pristovi. Pri tej priliki je dobro spozna! krajevne razmere in odnesel Florijanu Gaj5eku blaga v vrednosti 59.023 K 80 v, Supanzu pa v vrednosti 5700. K. Proti svoji ženi Mariji Glöckel je obdolžil tatvine krivo prodajalko pri Fl. Gajšeku Anico Rautner, vsied Cesar je biia omenjena aretirana, a pozneje izpuSČena, ker se je izkazala njena ne- dolžnost. Obdolženec tatvino popolnoma priznava. Večina ukradenih stvari se je našla pri njern in pri Ijudeh, katerim je prodal razne predmete. Porotniki so potrdili soglasno vprašanje glede tat- vine, nakar je sodni dvor obsodii ob- toženca na dve leti.ječe. Po psestani kazni pa bo kot inozemec izgnan. Zopet uboj. Dopoldne v torek se je zagovarjal pred porotnim sodifčern Franc Pirc, 23-Ietni samski rudar v Senovem, ki je Jožefa Laboharja v sovražnem na- rnenu s sunki z npžem na tak način poškodoval, da je radi tega umrl. Dne 30. septembra 1923 zvečer se je nahajala večja družba v restavraciji v Senovem. Okoli 21. ure so se srepli pred restavracijo fantje Franc Pirc, Ivan Hlebec, Karol Škobenje, Alojzij Boh in Ivan Petan. Pri tej priliki je poškodoval Alojzij Boh z nožsm iahko Karola Škoberneta in Franceta Pirca. Ivan Hlebec je pa z iato udaril Alojzija Boha, da se je zgrudil nezavesten na tia. Ko je to videl njegov svak, ki se je nahajal nekaj korakov oddaljen pred restavracijo. je cddal iz sümokresa tri strele v zrak. Ves ta prizor je opazo- vala priča Terezija Faktor, ki je stala na pragu restavracije. Price so izpovedale, da ko is oddal Jožt-f Labohar strele, je obdolženec Franc Pirc zaklical: ^Sed^j pa strelja na nas, glej, glej. bi še danes rad pobiK čakaj, Čakaj, ti bom že pomagal.« Jožef Laboher je bežal nato pred Fr. Pircem in Ivanom Petanom po cesti. Čez kakih sedsm minut ss je Franc Pirc vrnil k restavraciji, dočim se Ivan Petan ni več vrnil. Priča Terezija Faktor pravi nadaije. da je vprašala nato Fr. Pirca, misleča na Aloizija Boha, ki je Se vedno ležal na dvorišču: »Ali je on že umrl«, nakar je obdolženec odgo- voril: »Še ni, pa bode kmalu.« Takoj na to pa je prebledel in vpraSal: »Fak- torca, koga ste pa mislili?« Ko sem pa odgovorila: »Teg«, ki tu pod pra- gom leži«, je pa obdolženec oogovoril: »Enemu sem dal štiri štihe.« Priču Jožef Omerzu pravi, da je Jožef Labohar dotični večer ob 21. uri potrkal na vrata njegove v bližini re- stavracije se nahajajoče hiše in gaprosil, naj pride ven. Ko je stopil iz hiše, ie • naSel Jožefa Laboharja na pragu le- že^ega. Povedal mu je, da je zaboden in ga prosil, naj gre po njegovo ženo. Ko je vprašal Laboharja, kdo ga je zabodel, mu je odgovonl, da tega ne ve. Spra- vili so ga nato k zdravniku. Bil je tako •it -v. 1 ?K M C) V 4, ?> O R A ;f »*. 3. "iežko poškodovan, da jc drugo jutro •tzdihnil. Po zdravniSkem mnenju je zadobil urnrli Labohar tako težke poškodbe, da je vsled izkrvavitve nastopila smrt. ObdoUenec taji celo dejanje. Toda po izpovedbah prič ni bil drugi kakor Fr. Pirc. ki ie poškodoval rajnega tako, da je nastopila smrt. Porotnikom so bila stavljena vpra- šama glede težke lelesne poškodbe in uboja. Obsojen je bil radi težke telesne poškodbe na 10 mesecev težke ječe. Težka telesna poškodba. V torek pop. se jo zagovavjal prcd po- rotnim sodiščem 27-lotni samski po- sestnikov sin Anton Pfieničnik v Pir- šenbregu, ki je ranil Martina Žitnika z #iožem preko desnega očesa, da ie Žitnik izRubil oko. V noči od 19. na 20. sept. 1923 je biia zbrana večja družba pri belenju koruse pri Tereziji Jagričevi v Piršen- bregu. Po polnoči so začeli plesati in pri tern je začel že nekoliko vinjeiii Martin Žitnik sitnariti ter je udaril z •golo roko najpreje Vinka PSeničnika, nato njegovega brata Antona Pšenič- nika in njesovega bretranca Franceta PSeničnika. Obtoženec se izgovarja, cia je bil vsled tega ravnanja tako raz- feurjen, da je potegnil nož in prizadjal Martinu Žitniku označeno poškodbo. Martin Žitnik pravi, da ie res udarii omen jene, nato sta ga pa napadla ob- dolženec in njegov brat Vinko, ter «4a je eden sunil v desno oko drugi v hrbet. Ta dejanski stan potrjujejo tudi na- vzoč> price. Obioženi se je zagovsrjal s silo- branom in bo treba zas!iLanja novih prič", vsled tega je bila razprava pre- iožena na prihodnje zasedanje. Posüstvo in rop. V sredo 3. t. m. se je zagovarjal pred poroto Ivan Babič, 25. letni sainski posestnikov sin v Pajižliah radi posilstva in ropa nad Emo Čulk. Dne 15. septembra je šla 51. letna Ema Čulk okoli pol 7. uro zvecer iz Ojsterške vasi proti Braslovčam. V bližini Braslovč je prišel za nio neki neznanec, ki je peljal poleg scjbe kolo in se začel z njo razgovarjati. Ko sta prišla v bližino nekega kozolca, je za- vil dotični mož s kolesom pod kozolec, češ da se hoče malo odpočiti. Ema Čulk pa ie nadaljevala svojo pot. Ker se ji ie zde!o vedenje neznanca sum- ijivo. je začela bežati proti Polzeli. Dotičnik pa je naenkrat prihitel za njo, zagrabii eno naramnico1/njenega na- hrbtnika in jo vpraSal, kaj je v njem. Ema Čulk je v strahu začeia z rokami in deänikovn okrog" sebe mahati, ne- znanec pa jo ie vrgel na tla, Čuik ie začela vpiti, nasilnež pa je za.dostil svoji pohotnosti. Ker je še kričaia, jo je udaril parkrat po ustih in jo med spolnim občevanjem držal za vrat in tolkel^ po glavi. Med tem se je pri- ¦bližal' r.eki voz in pohotnež se je na tihem odstranil. Ema Čulk je Ie še slabo stokala. Ko se je vüz oddaliü, se je napadalec povrnil, prisropil k imenovani, ki je imela roke na prsih ürekrizane, ker je imela za nedrijem dva 10 dinarska bankovca, jo sunil tako, da je padla in ji je odtrgal dva gumba na bluzi ter izvlekel izza bluze dva bankovca, nekaj raznih pnpirjev, in bei robec, v katerega enem oglu ie bilo s črnilom zapisano ime Hema. Ko se je polastii navedenih stvari, se je oddaljil. Ema Čulk je Se nekaj časa onemogla ležala ob cesti. Ko se je qpomogla, je prišla k sestričniku Francu Čulk v Rakovljah, s pomočjo Jakoba Baša in Terezije Rajnik. Ema Čulk je bila po obrazu, vratu, prsah in nogah tnočno opraskana, obraz ji je bil vsled udarcev močno zatečen, iz spolovil je imenovana močno krvavela Drugo jutro 16. septembra je Franc Culk naznanil vso zadevo orožnikom v Braslovčah. Orožništvo je ugotovilo na licu mesta, kjer se je naoad \z- vršil, da je imel napadalec «osto kri- žaste hlače, ker so se poznali odtiski njegovih hlač na zemljo. Ker je orož- ništvo u^otovilo, da se je obdolženec vrnil preisn ji večer s koiesom, se ustavil v gostilni OrtI, zapustil gostilno okoli pol 8. ure zvečer, torej ob času, ko se je dejanje izvršlo in imel takrat rižaste hlače, sta se podala 2. orožnika na obdolžencev dorn in sicer okoli tO. ure dopoldne. Ugotovilo se je, da je imel sveže opraskljine in ugriznino na desnem palcu, kakor je navajala Erna Čulk, Orožniški narednik je hotel videti obieko. ki jo jtal poldrugi mi- lijon dinarjev, je popolnoma izginil. Smrtna kosa. V Rajhenburgu je umrla v soboto v starosti 78 let vele- posestnica gospa Neža Kocjan roi. Dvornik. Pokojna je bila vrla narodna žena. Blag ji spomin. Odffovürtii urodnik: Lie. Edvard Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna t'skarna v Celj«, Poslano*). Zvedeli sine, da razširjajo neka- teri ljudje vest, da je Ljudska posojil- nica v Celju ponudiia kavarnarju g. Kosu dva milijona kron posojila, da ne bi sprejel plačilnega natakarja iz »Ev- rope« g. Mencina. Nato trditev izjavljamo, da bi g. Kos take^a posojila ne mogel pri nas dobiti, če tudi bi zanj prosil in nam ponudil pupilarno varnost. Trditev, da smo g. Kosu posojilo ponudili, je na- vadna izmišljotina in laž; kdor jo razsirja, jednostavno laze. Ljudska posojilnica v Celju. * Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo Ie v okvitu zakona. Bs«RWfiicsi BCoštomaj razj)roda 30. razaib damsHiit Hit po zuiianih c«nat Kontoristtnja zmožna vscli pisarniških de! in z večletno prakso so v veietrgovini takoj s p r e j m c. Ponudbe z vsemi navedbami iu znesek za- htevane place na poStni predal 44, Celje. Su knj &> zimska popoinoma nova modna se p r 0 d a pri krojaškemu mojstru Lu- dviku Seliäek. 1 SOBÄ sna2na, svetla, dobro kurljiva s po- sebnim vhodom se takoj odda ene- mu ali dvema s;ospodomH. Kje se pozve v upravi. 1 Ppodajalka dobro izvežbana in že z daljSo prakso se takoj «pf-ejm© v veietrgovino. Ponudbe na poštnj predal 44, Celje. 2—1 Lowski pes se proda. Vpraša so Zavodna St. 72. 1 Črni ptremog, 2~1 veletiJ8%i premoQp bukova in mehk^ dr»va žagana in sekana dostavlja v vsaki množini na dorn tvrdka BRATA BATIČ Ljubljanska c. 14. Na potu iz Celja v Žalec se je v ne- deljo popoldne, dne 2. tm. izgubiHa Kdor jo je naSel, naj jo odda proti po- stavni najdenini šolskemu vodstvu Zalec. Prostovoljna javna dražba. V soboto 8. deceinbra ob 10. uri dop. se vrši iamtst dražba mBina na dva tečaja, l/4 orala zemlje, v Pečevniku St. 11. pri Celju. Izkiicna cena Din 40.000. Proda se posestvo: Zidana hlša, zraveit svinjski hlev, vse z opeko krito, sadni vrtzbrajda- mi in dve veliki njivi. Vpraša se pri Anton Plauinäek, Trnovlje štev. 91 pri Celju. 2—1 f>revzamem raztrgano perilo in nogavice vpopravo. Tudi za hotele, sanatorije in kopaliSča. Gosposka ulica 20, I. nadstropje. 1 Stanovanje s prehrano išče m!ad, soliden in miren uradnik. Pogoj: zraČna, svet- la in Čedna sobica, po možnosti električna razsvetljava. Ponudbe na upravo lista pod: 11223, 2—2 Prevzarnem takoj gastiiiroo v najem (tudi na deželi). Ponudbe na upr?vo Nove Dobe po »11.375«. 5-4 Proda se skoraj nov sivafisii st