^ ^ A -m .mirni! uumi, K>: "4 Milili m\ *. * 118 m'M m 81 ______J V\ :<■/•:•; 4 Ob našem velikem prazniku Zgodovinsko mesto Jajce! —v stavo«, ki jo vidite na s.eumi, je u.iu n. zaseuanju avnuj izda* otraioi od Boi viciauandnt mu deioinič i]n't ski pionirji razvili svojo zastavo in pripravili kvaliteten pionirski program. Na svoje proslave bodo povabili svoje starše 'NidalievErie m, 2 strani> *r.V ; *-----•" ■; • ■ ' ■ lui*', , «.,■%*** Kako izboljšati delavsko samoupravljanje? Preberite in potrdili boste Pred gospodarskimi »od-flči se interese n pozabljajoč na skup-vrstijo gospodarske organ zac.je nost — zelo pogosto kršile pred-oziroma zanje odgovorni ljudje, P-*o na ta o»č n. de «o zataj-dc ki se morajo zagovarjati zaradi sredstva, ki bi jih morala dob-ti ki se morajo zagovarjati zaradi gospodar--ki.il prestopkov. Ret je, da so med tem' odgovornim; organ, tudi tak., k; so prišli na -isrrMasrs: arjLS&iijrs sssls ssrt r HrnSfrE ar-aai-M: ™r sar-is siva in družbenih odnosov ne- pe operativnega vodstva pod- odločajo pri vsaki važnejši raz- re deje cim prej realizira ... j .„v. - hote vprašuje, da li je mogoče, jetja. — Drug nezdrav in za P^vi. Za položaj, kakršen vlada ^t0€afn" 81 lJ°d.0 cla»i deda združene sUe delovnih ljudi družbeni razvoj nič manj škod- v delavskem upravljanju, in za , od taKem deiu dosegajo tolikšne uspehe v svo- ijiv pojav — teko imenovani posledice sklepov, ki so bili jem delu. ce teže pa je v našem »delavski anarhizem« — so ti- storjeni v podjetju, pa ne mo- c p08taja 1 sP°sobnl od- sredi razumeti vse tiste, ki za- sta podjetja, kjer teše za nekim rem« prenesti absolutne odgo- ®®Jar,a 1 “ .8TOJe dT® prcd radi svoje konservativne misel- absolutnim upravljanjem in go- vomosti vedno na člane dela v- J. . 1VC1 In “ruzD?'.1. , noeti nočejo videti utripa in živ- »podarjeniem, v katerih javno »kega sveta. Težko je namreč 0 tem P® smo P°zaDiii se dalje tud: take organ.Z-.cije, ti j-h vodijo ljudie, k, pri vsakem trgovskem poslu misl.jo najprej na^e, potem šele na podjetje Ker pa je gospodarsk.m organizacijam treba dokazovati samo objektivno odgovornost, jih oko l.ščina da so gospodarske pre- ljenja naše ogromne družbene govore, da je delavsko uprav- članom delavskega sveta, ko po- 03 ne^* drugo družbeno usta- st0pke zagrešile fiz čne osebe v “ =5=KE™™Stil...........''." ’• nih množic napredek, videti vsega tega, ker še vedno mislijo, de so delovne množice raja, ki je sposobna delati in Ne vidijo in nočejo videti, da je tudi njihovo pod- darstvu nimajo na možnosti, da organov in sumu- mesto da bi se ti ljudje ponve- lo pregledno gradivo o tem go- ^>d*?ciu, tar fne pol,t,ke- ti im Kniixi ________-_-7^ v. „i„„„s a. Je seveda tesno povezana s ustvarjati le pod komando sta- tili boljši in smotrneje urejeni spodarstvu Je glavni vzrok, da ^ ‘“no c« tv Ki«AlrM«elrlk Ali nntrnnil (‘lani Hftlavtkpira ex7A*a na nn. prOdlltLU VTlOSt JO ada rih birokratskih buržujev. Ali notranji organizaciji bi bili mogoči tolikšni uspehi, podjetja, zahtevajo v če se naš družbeni razvoj ne bi skem upravljanju nove, širše, saradi čestih nejasnosti in po-oslanjal ravno na zavest napred- svojo korist, ne more reš.ti včasih zares visoke in za nadaljnje poslovanje celo pogubne k-zm. So pa med nj:m; tudi gospodarske organ zac.je, kj ne pridejo na zatožno kiop zato ker so kršile predpise zaradi »voj ih lokalnih korist;, temveč zar-di neznanja odgovornih ljudi v teh organ zacij ah Razne inšpekcije, ki so dolžne E—sra-stos; nih delovnih ljudi, da si morejo skušajo negirati vsako zakon- vanja gospodarstva podjetja ....... , , ... . sami ustvariti in kovati svojo sko uredbo, IU urejuje v svojih razumljivo ne morejo nositi . P? ...... usodo, če se naš razvoj ne bi ja iz dneva v dan v vse večji meri ustanova, ki zbira evidenč- jih dostavlja višjim - -v« ko- ssiK*S£L.“rs5S: s^tssErsatTs: risti naših jugoslovanskih naro- vrzeli v predpisih, da bi le-te »li onega sklepa. Res je sicer, dov? Ne — ne bili bi mogoči to- izigrali v korist svojega pod- da so gospodarsko-politična pre-likšni uspehi. jetja. da vanja našim ljudem do neke V zgodovinskih desetih letih, Vsi ti in njim podobni ki so za nami, smo prehodili in zdravi pojavi in ekstremi so ka- socialističnem gospodarstvu — preživeli po času sicer krat- rakteristični ravno za vsa tista konkretni sklepi delavskega poaa v s ko, po doseženih uspehih pa ve- podjetja, v katerih je šibek po- sveta pa terjajo konkretno pro-liko obdobje, ki se je razvijalo litični kader, v katerih se kaj učevanje in poznanje tistega v različnih fazah, ki so jih na- radi uveljavljajo razni ekstre- gospodarskega materiala oz. rokovali čas in potrebe naše misti. Za taka podjetja in ko- vprašanja, na katerega se na- istočasno na i„ knmi- skupnostL Od prvotnega cen- lektive je značilno, da cesto- naša sklep. Do tega materiala pa * . . f0?,,,! .. tralističnega administrativnega krat zaidejo v konflikt z obči- elani delavskega sveta največ- ._ _..._______ sistema, ki je bil prva leta v na nerazumevanje in to ne samo pri ljudeh, ki so odgovorni za kakšno podjetje, ampak tudi pr družba, da so poslovvle v nasprotju ♦ predp *», da so delale nenačrtne invest.cije itd. Gospodarske orgamzac-je oziroma njihovi pred tflvn.k t><> se čestokrat str.njali z obsodbo raznih pojavov loaaiizma k; so ov— ralj napredek celote medtem ko stoča-no tak.h ;n podobnih pojavov v svojen testnem podjetju niso v.del- Men.m namreč, du je kršitev gospouar k.h predp.-ov tud: pojav lvk-l-zma, zlasti še, če tako krš.tev predpisa rodi željio po nečem kar v blag.njo skupno-t: m dovoljeno. Posamezni prekrški so po navad- videt: precej nedolžni toda po miši, ti moramo, da ti nedolžn. prestopki lahko prerastejo v =piošen pojav, ki nazatinje rod: problem za gospodarstvo celote Neredki so tudi pr meri, da se od .nšpokcij zahteva, naj ne naznanijo gospodarskega prestopka, naj ga »preg-edtojo jn podobno. Menim da je od organa, ki po zakonu mora naznanit; k. žensk., gospodarski ali upravni prekršek, kaj takega nemogoče terjati. Inšpektor nima pr-v.ce, da razmišlja o tem. če bo ugotovljen prestopek naznanil pr.toj- upravn.h organih in terenskih nemu državnemu organu ali ne družbenih organizacij h Na m- ne- mere pojasnila splošne pojme o politike in forumom. Skrbno proučevanje področja po komisiji bi lahko marsikakšnemu kolektivu pravočasno prikazalo storjene napake in kje so pomanjkljivosti v organi za- p—* >' *»»» S‘ctki liS“: zacije .zvajajo poz.tivne gospodarske predp-se, gledajo kot na nekaj, kar je neživljenjsko n celo odveč Neredki teh ljudi priznavajo kot uspeh v delu in-špekc.je «mo kr m.nal. ki se preganja m kaznuje po kazenskem zakonu, medtem ko v od-kr.vanju gospudar-kih prestop- M ^ , mi družbenimi interesi in ho- krat ne pridejo, ali pa ga - če **a dela pred družt” kov ne v^d-jo posebne koriH. za našem delu in razvoju nujen, čejo popolnoma samostojno in Je na razpolago - le površno na "svojem*1 delov- seveTzelo^n^čno^ škodljiva :m mestu. Men.m, da to inšpekcije prej Nesmiselno bi bDo sedaj ča- poklicane, da odkrivajo n opekati na izid novega družbenega zarja j o na gospodarske prestop- smo po nekaj letih uveljavili za neodvisno odločati o višini svo- proučijo. Da pa so člani kolek- mestu je proizvodnje in tudi o ceni tiva vendar zainteresirani na Ne vprašujejo gospodarstvu podjetja, nas pre- še pa o posledicah samolastne- pričuje dejstvo, da so ravno “ ““‘ ^ rada vs.ljujejo ga ravnanja in dela in kaj bo člani upravnih odborov, klima- MV^lemente de- Jani, k: po zakoni morajo in spldh pr3v deU!j * • 1 trgu. Ti ljudje no- jo bližnji vpogled v gospodar- ^vl^X Ja«o smejo opravljati ta posel. Za *-- ‘ nanh nn.nn.it. am- skj material, zelo aktivni v re- ‘»vsKega upravljanja. jasno _J( J\>__. .. u. m n,i» naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj veliko sociali- svojih izdelkov, stično idejo: upravljanje vse naše gospodarske in družbene dejavnosti naj prevzamejo ne- že jutri na krraf^Uudj^sanii^U vel javljanje pak radi na polL usto vpijejo Sevanju’ raznih vprašanj. Tako ””” in se pritožujejo, da jim drža- so nekatera podjetja za razna va ne pomaga na tržišču, go- gospodarska vprašanja v okviru brez zgleda in primera, po mne- voro, da se dopušča anarhija, delavskega upravljanja vzposta-nju mnogih ljudi pri nas in v ne vidijo pa. da jo sami ustvar- vila komisije, ki danes že presveto nekaj tveganega, vendar ja jo na tržiščih. Tudi znan rek: »Kjer ni tožnika, n; sodn.kal« ne b. v t.kem pr.-meru korist.l inšpekcije bi delale precej po svoji gl-avi, če bi bilo odv^no od nj.h kaj bodo naznein-le in kaj ne ... O teh stvareh sem pisal zaradi tega, ker je z-dnje ča-e vedno več pojavov, da podjetja, ki jih inšpekcije naznaa.jo go-po-darskim sod ščem, »prit skajo« nanje, naj umaknejo nazn nitev m podobno. Inšpektor k; vestno im dosledno opravlja svojo službo se po takih »prid g ah« o P*31-ragrafarstvu, o neživljenjskem gledanju, o birokracij: ‘td., kaj vprašanja, če te velike ideje je bilo spričo okoliščine, da je v zgodovini beni plen menjal samo določene proporce v naši družbeni graditvi in nič drugega — zato bi bilo prav zgrešeno čakati in odkrivanje »č.stega« kr m nala so še številn; drugi org ni kar Visoke kazn neredko vzbujajo pri delovnih kolektiv h in zadrugah uprav čeno razburjenje. je imela ta ideja svojo zanesljivo osnovo: naš revolucionar Vsakemu našemu delovnemu me določenega sestorja človeku, ki odloča v naši druž- tja. Ta praksa cej samostojno rešujejo proble- zanemarjati delo in poglablja- mnenju krim nal tud; v qo-spo-,inimV„n„, podje- v delavsko upravljanje. h nr„,t„nl< h W so družbi pa seveda ne pomeni da ga tud; Odgovorne osebe mevadno opta-nšpekc je ne bodo odkrile. Ci-sti kriminaj sem dal pod narekovaj zaradi tega, ker je po mojem darsk.h pre^topk.h, k: so družbi vičujejo kazn z »nežvljenjakimi« inšpekc jaml, ki da so krive da podjetje zabrede v težave, da se v zadrugi pojavi jjolitični problem namesto da bi same pokazale nase Bolj pametno, kot Uivo osnovo: na« revuiuuiuiun- u.uvovu, umuva v .«», o*— -a- ------ nam zgovorno 'Vsc čestokrat bolj nevarni kot Pf na- - . . . . ni delovni člpjjrik je že v prvih bi na svojem področju, mora pravi, kako nujno je poglablja- {® 1 n“^!™ vadna kaznlva dejanja. Vedeti razpravhat-. o tea^ če je Stih svoje svobode dok^S to- bit, jasno, da morajo naži za- nje.v upravno de,o in kako naj 1 At na ^aovorS likšno zrelost, da mu lahko mir- koni odrejati pravilne medse- aktivno pritegnemo k delu vse no zaupamo to veliko nalogo, bojne odnose v naši družbeno- člane delavskega sveta. P rak- *■** lovnih množic proces tokrat nad- na to, ali odloča o velikih ali sestavljene po operativnem človeške napore. Toda vse na- malih problemih v gospodarstvu vodstvu in članih delavskega pake, ki smo jih napravili pod in družbi. Zavedati se mora, da sveta. Te komisije naj bi se for-silo razmer in v naši neizkuše- utegne včasih najmanjša, a ne- mi rale po že obstoječih opera-nosti, so odpravljive in jih bo- pravilna odločitev, zlasti pa v tivnih resorjSh. Njihova dolžino odpravili, terjale pa bodo našem gospodarstvu, roditi zle nost bi bila, da zbirajo in pri-seveda še določen čas. Za nadalj- posledice. previjajo material za seje njo gradnjo našega sistema pa Kje so vzroki takih in podob- upravnega odbora in za zaseda-Imamo danes po desetih letih nih vrzeli in napak? Mnogo jih n ja delavskega sveta. S tako že trdno, čvrsto materialno je in dolžni smo, da jim išče- organizacijo bomo poglobili de- lih disproporcev v našem go- šij0 predpi6( delovni kolektivi, spodarstvu, kar pa bo seveda |0kajn organi ;n še drugi, ker navsezadnje l hko rod zelo ve- like težave *v oo spodarstvu celote Tako na primer tež;ve ki se z njim-, borimo v našem skutinem gospodarstvu prev sedaj, lahko v velik mer; pr pitojemo okoliščin:, da so nekatere (ali pa mnoge) gospodarske organizacije — gledajoč samo na svoje ozke poklicati krivce na odgovornem in zahtevati od njih, da najprej preštudirajo predpise, nato pa naj jih spoštujejo :a izvijajo. Podjetje ki bo dosledno v izvajanju zakon it neti, ne bo imelo opravka z inšpekcijo in z go-oo-darsk'm sod ščem. Ce pa «o take gospodarske organ zacije, ki v okviru zakonitosti ne morejo poslovati, je bolje, da jih ni... Zakjuček bo naiiepšl (Nadaljevanje s 1. strani) ln predstavnike vseh društev in organizacij. V HRASTNIKU Ob 17. uri popoldne, na dan vanjem vseh sekcij. Sodelovali ved bo Gobce ve kantate »Svobodo tudi telovadci TVD »Par- hodna domovina«. Pionirska gle-tizana« in učenci vseh šol. Zad- dališka skupina bo s sodelovanji dan pouka prod praznikom njem profesorjev Glasbene šole bodo tudi po šolah interne pro- ponovila v torek, 29. nov. ▼ slave. Pevski zbor »Svobode I« dvorani »Svobode« v Sp. Hrast- osnovo — teže pa je z razvo- mo in odpravimo. V našem pri- mokratičnost v upravljanju in Ob 17. uri popoldne, na " nrkMtmm nriora- niku snevoivm »v Jem nove družbene miselnosti meru se poglobimo in poglejmo ustvarili pogoje za stvarno od- 28. novembra, bodo v 'ora'’a koncert slovenskih narodnih objemu«. . rnmm IMM *«* U n, Kta* . d»U„k«up»vU.. .OV.™.. doUv.k«. U®* V VIDMU-KRSKEM nje. pa se bomo lahko takoj sveta za gospodarstvo podjet- slavnostne akademije s sodelo- pesmi se razvija in raste mnogo počasneje. Ta razvoj je rezultat trenja in boja med staro in nove miselnostjo, rezultat spopada med starim in novim svetom. Nova, napredna družbena miselnost pa bo prodrla ln se vkoreninila z neutrudnim vzgajanjem našega človeka v socialističnega človeka. Danes nas tarejo še razne materialne težave, ki imajo svoj ru uavvuwullvl, „„ —------ --------- ----------------------------„---------------------. - vzrok v pogojih, v katerih smo postaja jast skupnosti, je ostalo leti. V umetnih sušilnicah ta na sejah bivšega OLO Krško o nar, ki ga je uprava prosila za živeli in morali živeti. Te težave tu le nekaj starih kopitarjev, ki surova kopita posušijo na vla- razširitvi kopitarne v Sevnici, pomoč ali za posredovanje Je pa vendar vsakodnevno odkla- ^ v kratkem Času spravili ko- go do 8 odst Po suSenju obli- kajti tesni prostori, predvsem sicer pokazal zanimanje, zal pa nja hitra rast naše proizvodnje pitamo v obrat Začetno obra- kujejo ta surova kopita na ko- pe neprimerna higienska zašči- je ostalo le pri besedah * * 1 težavno; pimih strojih na razne načine, ta, to nujno terja. Leta 1951 se kakršne oblike pač zahteva da- je delavski svet tovarne odločil, našnja moda. Kako se je razvijalo kopitar-stvo in Kopitarna v Sevnici (Nadaljevanje n konec) številke, nato sušijo ta kopita v Večkrat smo že pisali često- . . Po osvoboditvi, ko je tovarna posebnih sušilni »h eno do dve krat pa so bile obširne razprave man. Vsak odgovoren funkcio- ... . i ... ** 4 .1 < il_1_• A. _ _ __z _ l_ L. S_I T r\ n Irt nn 4 imrnuo rvroc i 1 n 7 n niča ln umivalnica za delavstvo, treba je le še montirati vanjo stroje in urediti še posameznosti. Za ureditev tega objekta bi potrebovali samo dva milijona dinarjev Uprava, kakor tudi upravni odbor, je to svojo težnjo že predočil vsem pristojnim organom, vendar za- Ccntralna proslava bo n* predvečer Dneva republike v kino dvorani Videm - Krško. Program bodo izvedli Glasbena šola, DPD »Svoboda« in šolska mladina. Po šolah bodo interne proslave. V SEVNICI Sevničanl bodo praznovali letošnji 29. november s slovesno akademijo, ki jo bodo priredili na predvečer slavnostnega dne. Dramski odsek »Svobode« bo prikazal na odru zadnje dejanje Kreftove drame »Velika proizvodnjo, tovanje je bilo silno bomo predvsem zaradi zastarelosti naprav da iz lastnih sredstev zgradi in sredstev 'Premagali jih ______ s proizvodnjo potrošniških do- imeli tu ln tam popravila, teža-brin, ki jih naš delovni človek Ve so bile nadalje z lesom in s danes najbol, pogreša. To delo surovinami sploh. Kljub temu na zunaj majhna Zato človeka delovali tudi pete in gaianterij-bo razumljivo terjalo še mnogo pa je kolektivu uspelo za prvo ob prihodu v strojnico prijetno ske izdelke, hkrati pa bi ta no- Kopitamu v Sevnici izgleda dvorano, kjer bi poleg kopit iz- naporov. ne bo pa naše najte- silo zadostiti domačemu trgu. na ta način bi lahko proizvodnjo takoj povečal. - - . . . Misliti moramo še na to da preseneti, kc zagleda pred se- va, moderno urejena dvorana t ,, niso jztrošeni ln da bo I 1_____1 AAA 1 J II. J __1 n n.n4n(nn.M or, »S 1 fr, V* TIH » ... puntar! ja«. Nastopila pa bo tudi Zelja kolektiva je, da se čim- pomlajena godba na pihala, te-prej reši ta problem, kajti edino lovadcl TVD »Partizana« pa bodo pokazali nekaj telovadnih točk. Sodelovali bodo tudi: moški pevski zbor PGD Sevnica, sanitarne ga je'premagovanje nasprotstev ke tudi izvažati. S svojimi kva- gih strojev, ki stoje tesno drug inšpekcije. Pri gndnji so žavnejše delo: dosti težja nalo- Kmalu so pričeli svoje izdel- boj preko 200 kopirnih in dru- ustrezala predpisom ^ sanitarne preko njlh v bodoče si0 še na ' * - j • - 1 - —• - ■■■ nale- i, v cikcaku V dvorani je moderna kooal- med staro miselnostjo, ki se "je VitetAtmi kopiti so se kaj kmalu poleg drugega. Kopito gre pri teli na neštete težave stoletla vsaiala v človeka in uvrstili med prve na svetovnem Izdelavi iz stroja na stroj, torej pomanjkanje finančnih sredstev miselnost lo ki to ustvarja re- tržišču. Pred leti so glede na po tekočem traku. Nerodno, je ta dvorana sicer zgotovljcna, volucionaml čas. Tako naleti- strukturo kopit pričeli misliti predvsem pa zamudno Je to, da ni pa Se v celoti dovršena, zara-mn v našem družbenem razvo- tudi na Izdelavo pet da pa „ ju na težave, da se številni ne bi šlo preveč lesa v odped- nost temveč sem ter tja, to je menu. ljudie še ne zavedalo svojih na- £ na izdelavo galanterijskih log In dolžnosti do družbe ta- jelkov. Niso pa ostali le pri ko na primer tudi na področju besedah, marveč so leta 195? res pričeli z izdelavo teh artik-našega delavskega upravljanja. ln to s podobnim tehnolo-Težave so konservativni naz.o- JRlm proceso^kot prl kopitih ri posameznih naših ljudi za pete grecj0 namreč preko kopir sti v manjših podjetjih ki na- filh strojev jn njim podobnim merno zaustavljajo razvoj de- avt0matom, medtem ko gredo lavskecta upravi lanla In še ve- galanterijaki izdelki preko Sadno teže za absolutnim, oseb- blongkih stružnic nim vodstvom v podjetju. Ti Galanterijski izdelki, kot so ljudje še dostikrat na prikrit, za pne, ročaji za konjske neopazen način zavirajo spod- jčetke, srpe itd., prodajajo v bude za boljše, demokratično pretežni večitil tovarni Ceco gospodarjenje v podjetju: vese- Holievac v Karlovcu, li Jih, če se jim posreči Izločiti Sam proces proizvodnje kopi Iz podjetja ravno tiste ljudi ki je zej0 zanimiv Za Izdelav' so žrtvovali ln so pripravljeni kopit pride v poštev le bukov li žrtvovati ves svoj prosti čas za gabrov les Les v tovarni raz zdravo, demokratično rast de- žagajo ter ga ročno obrežejo v lavskegi iinra^ihnla. Taki in grobo obliko konita, Ko je tako njim podobni ljudje so zado- grobo kopito izdelano, označijo dijaki nižje gimnazije, cicibani is otroškega vrtca in tambura-ški zbor Produktivne mizarske zadruge. ' Zaradi tisoče koplt Produkcija v tovarni je zado- NA SENOVEM Nerodno, je ta dvorana sicer zgotovljcna, voljlva. Kljub velikim naroči- Proslava bo 29. novembra v _____ _ je to, da ni pa še v celoti dovršena, žara- zalaga s kopiti ves domači kino dvorani na Senovem. Sotle gre od stroja na stroj narav- di česar še ne služi svojemu na- trg, eno tretjino svojih izdelkov delovale bode vse sekcije »e- lVloeai tivvaiu zbvt je uuu U«icv n»vai ug pa izvaža. Sčasoma bo treba misliti na gradnjo nove tovarne kopit in *o mogoče v sesta-/u kakšnega industrijskega tomblnata Z gradnjo pa seveda re mislim, da bi bilo treba z njo pričeti takoj, marveč recimo, z desetletno obnovo tovarne, kajti današnja tovarna nikakor ne ustreza več sedanjim razmeram. To so zaenkrat seveda le daljnosežne perspektive. Prepričani pa smo, da bo gradnja nove tovarne le postala nekoč tvarnost, če bo delovni kolek-Iv podjetja skrbei za dvig in cvaltteto proizvodnje in si t tem ustvaril sloves, ki ga bodo upoštevale tudi oblasti in mu ludile Izdatno finančno pomoč, da bo v Sevnici postala graditev tovarne stvarnost. novške »Svobode«. Prav tak® bodo Imeli po vseh šolah Interne proelave šolski otroci. V Brestanici bo na predvečer Dneva repubMkc ob 19. uri slavnostna akademija. V BREŽICAH Tudi v Brežicah pripravljajo bogat umftnlškl program. Na slavnostni akademij! bodo sodelovale vse kultumoprosv-tne skupine In otroel šol. Po šolah pa bodo 1«vedli otroci svoje lastne proslave. V RADEČAH Radečanl bodo proslavili Praznik republike v *v'*J'*m domu »Svobode«. Naštudirali ■o glasbeno spevoigro »Dllak-nco-sjak«, ki o bodo uprizorili v soboto in nedeljo. Pred *ečet-kom Igre bo slavnoot«* iovor o pomenu tega velikega dne. .. , x. ;S * . f§ -, • S ' ^' t' S »V.-. ^HIL \ /v ymk fpfr Boidar Jakac: Ranjenci 2e treji dan 90 Nemci bajta« po Bohorju, uspeha pa nobenega. Zdaj je komandant nejevoljno ukazal, da se enota porazdeli ne tri kolone :n vsaka naj krene v drugo smer. Če nalete Spotoma na kaj sumljivega, naj kratko in temeljito obračunajo. Naneslo je tako. da se je Janez, kurir bohorske tehnike, prav tij čas napotil v ves in se oglasil pri prvi kmetiji Iz žepa je potegnil »Radijsk’ vestnik«, ga skrivoma izroči gospodarju in mu šepnil: »Le beril Od vraga jih vsepovsod garbejo’ Nam tu pa tudi ne morejo do živega.« Kmetu so se razigrano zabliskale oči toda kakor da &o ©steklenele so se h p zatem zastrmele skozi okno: »Svetoil« »Švabih je kriknil za njim še kurir :n sin1! proti durim. Gospodar je plani' v kuhinjo, vrgel časnik v krušno peč in. ker «e da mirno odšel proti durim Takrat se je ves zmeden pripo-dil v hišo hlapec Marko »Vse zeleno jih je. kamor ti ponese okc,« je ves trd aatarnal. »Kakor kobilic, ooc-------!« »Molčil« mu je zaukazal Janez m ga močno stresel za rame. »Tebi ne store mčeSer samo miruj!« FRANC ŠETINC PRVE ŽRTVE »Vse zeleno. .1« je še vedno jecljal Marko »Tiho. sicer jim postaneš zares sumi j-vi« Hlapec se je zdaj le še tresel in kazal skozi okno. Hiša je bita obkoljena, z dvorišča se je slišalo, kako vojak robne nad gospodarjem. Vs k poskus bega bi pomenit samomor. Kurirju je šinila v glavo rešilna misel. N peči je zagledal staro canjo in jo bliskovito potisnil M-rku v roke. »Nal Trgaj io in obračaj, kakor veš in znaš. Razumeš? Ne bodi neroden nič se ti ne bo zgodilo, če se boš prav nosil. Če boš pa štorast, te zgrabijo tako gotovo kakor stojiš zdajle pred mano. Alo!« »A ti. .?« ie zajavkal Marko vtem ko ga je kurir z vso močjo potlačil na klop pri peči. V veži so se že slišali koraki in vik m krik številnh glasov. Nemoj so obdelovali gospodarja Janez je k- kor mačka planil proti zibelk V njei ie lež’l otrok in mežikal z nevednimi očmi. Kurir je snel partizanko, jo potisni otroku pod odejico in ga pričel zibati. Kakor divja jaga se je pripo-dila v sobo tolp* razkačenih Nemcev. »Ti veš. kje sp banditi, lopov!« je vpil nad gospodarjem komandant in ge pehal pred sabo v izbo. »Če ne poveš, ti zapalimo bajto in ti boš zgorel s svojo zalego vred. Odpri gobec!« Preden mu je mogel gospodar kaj odgovoriti so se pogledi vo- Njegov pogled se je zapičil v kurirja. Al-; ta je kakor bebec buljil v vojake in vdano gonil zibelko. Nemce je njegov mir še bolj razkačiL »Kdo si, spaka smešna, a?« so robantili in tiščali v:nj- Janez se je sklonil nad zibel-prc tem vščipnil v nožico. Otrok je predirljivo zavekal. »Še tega mi je treba!« je vzkipel poveljnik. »Kdo si, capin, te vprašam? Če ne zineš, ti živemu slečemo kožo!« Kurir je neprizadeto preletel Nemca dvignil * kazalec k usto-m zmajal z glavo in zmignil z rameni. »Ali je nem?« se je komandant obrnil h kmetu. »Nem, da, m še gluh povrhu. Občinski revež S pametjo pa tudi m na boljšem.« Kurirja je zadel tehtajoč poveljnikov pogled Sklonil se je nad zibelko in otrok ie zajokal še huje. »Tega cviljenja ne prenesem več.« je živčno vzrojil komandant. »Hej, ti mutec zmedeni! Vzemi otroka in poberi se ven! Ven!« Gluhonem; je vprašujoče pogledal okoli sebe; na ponovne pozive, ki so mu jih dajali vojaki z rok "mi, pa je le nekako prišel k sebi, pograbil zibelko in se med vojaki izmotal na prosto. »In zdaj odvedite tega« je komandant pokazal na Marka, imel je le še en sam skok do boste.« Poveljnik je prebledel, potem pa mu je kri butnila v glavo, kakor da ga bo kap. »In vi niste streljali?« Podoficir se je zmedel. »Streljali? Bilo je prepozno — in Sploh, streljati na človeka, ki je zibal otroka .« Na podoficirju se je pokazalo nekaj plemenitejšega. »Otrok:!« je revsknil komandant. »Še to mj zdaj pravite! Kdo ve, če ni mene zazibal in va> zazibal, vse skupaj zazibal! In jaz sem ga spodil iz hiše! No to mu poplačam! Za njim! Ves bataljon! Dc kraja mi pretaknite hosto! Videti ga hočem, živega ali mrtvega. Los!« Planil je ven vojak; »o zdrvili za njim. Toda komaj je preskočil prag, se je že sunkovito obrni! in kr.knil »Kje je gospodar? Gospodar! . .« Planil je nazaj v hišo — gospodarja nikjer. »Za vraga!« je vzrojil. Še tega mi je treba! Iščite in za njima!« Bataljon se je v hipu razkropil. Prvi so stekli skozi Sadovnjak in prot; hosti, kamor je bil pobegnil kurir, drugi so tekal okoli hiše, potem pa so se kar brez cilja zapodili v nasprotno smer. Marko se je nenadoma znašel sam na dvorišču. Vojak ki ga je bil stražil, je stopil za hip za vogal, da bi laže sledil gonji Potuhnil se ie kakor zver, preden V SPODJEM POSAVJU S prihodom M ks* Stermecke-ga v Krško se začenja tud zgodovina revolucionarnega delavskega gibanje, ki je v kratkem času zajelo velik del mladine v Krškem in neposredn okolici. Maks Stermeck; je bu prekaljen komunist m borec za pravice delovnega ljudstva., zato n čudo, da je tako hitro pridobil za stvar Partije toliko mladine in tudi nekaj odraslih ljudi. Njegovo življenje je bila šema dolga borba proti kriv enemu rež.mu proti nasilju, v drznih akc jah, k: jih je vse leto 1929 pod vodstvom tovariša Kidriča razv jala napredna mladina je sodeloval tudi on. Policija je v tem času doživljala posmeh n prezir končno ji je pa le uspelo prijeti skupino najbolj aktivnih skojevcev, med nj m tudi Maksa Na obravnavah, ki sg se vrstile pred izrednim sodiščem v Beogradu, so se posebno odlikoval'-: Kardelj, Kidrič ‘n Stermecki. Ponosno so izjavljali, da so komunisti, brmiij so- če$t Partije n napadali diktaturo Maks ie dobil zarad. svojega pogumnega nastopa sedem let zapora k: jih ie odsedel v Sremski M trovici. Tak je bi! Maks'. Preživeli Krčani med njim- tud' Gv.do Grabar, k so se udeleževali sestankov. ki jih je vodij on pripovedujejo, da je bil po značaju pošten im resmeohuben Protiljud-sk; režim je sovražil iz dna duše. Zato je b lo vse kar je povedal na sestankih, t ko prepričljivo in resnično. Mladi fantje so kmalu uv del1 da vse krivice o Katerih je govoril, tudi saimi doživljajo. Večma od njih je b-la večkrat brezposelna Vs kdanji kruh so sd služili s priložnostnim delom. Se?tanke so imeli nad Brestanico. Gv do Grabar pa se sj>o-tn-nja, da je bil sestanek nekoč tudi pri Pircu v Leskovcu. Na te sestanke so hodili: Rado n Milan Kaplan, Franc Preš kar, Franc B.zjak 'n drugi Sestanka se je večkrat udeležila tudi Majda Ra-jerjcva Zvest Maksov sodelavec je b’l nad ilje Franc Pacek z Podloga Bi' je dalj časa mornar šk: podčastnik Bil ie tud v Rusiji. Nekai let pred razpadom stare Jugoslavije se je reakt vira! in se ves posvetil borbi proti režimu. Pripovedujejo da je vedno nosi, okoli vratu rdečo ruto. Zaradi tega se je moral celo zagovarjati na sTcskcm načelstvu Zvezo s CK je držal Maks, ki ie večkrat potoval v Ljubljano. Nekajkrat 'e še! tudi v Podsredo kjer so »e verjetno shaj li vodilni ljudje Partije Ob razpadu stare Jugoslavije ga ni bilo v Krškem, z-radi tega je bila Zveza z Ljublj 'no pretrgana, Mladi komun sti so kljub temu vedeli, kaj jim je »torti. Začeli so zb rali or-.žje, mun c:Jo in razstrelivo. Iz vlaka, ki je stal ntl Progi med Vdmom in Brestovo. so odnesl- več zabojev mu-®ic'ie in bomb ter jih zakopali ob Savi na Štajerski stran: (pod tedanjo čakoladnico). Ko je Sap v-t narasla Je preplavila kraj. kjer »o bili zakojnini zaboji Preš kar ‘n drugi so bil zelo zaskrbljeni. Bali ®o se da bo vo-d'1 pokvarila v*o municijo in ”ombc Zato so takoj, ko ie vo-?.* odtekla, odkopali zaboje ln l -h prenesli v Rore nad Krškem, kjer so imeli pozneje zaklonišče. Da bi se prepričali, če so bombe dobre so šli d leč v gozd in jih nekaj sprožili Bile so še dobre . V Rorah nad Krškem So se shajali Kmal »o tudi dobili zvezo s Pokrajinskim komitejem za Štajersko, od koder so dobivali propagar dni material in navodila. Rado Kaplan sekretar neke cel ce. se je v Celju dogovoril o nadaljnji povezavi U5peh ko, popravil otroku odejico in ga tega dogovora je bil prihod kurirke Ivanke Uranjekove. Domenili so se da jo bo Rado čakal na jx>staji. Iz neznanih razlogov ie pa na postaji n: nihče čakal. Ker je vedela da sta oba Kaplanova — Rado in Milan — zaposlena pr-j brivcu Kregarju v Krškem, je. šla tiakaj Ni pa vedela. da m-a Kregar še lokal tudi na V'-dmu (tehtnica) ki je pa bil na ta dan — 28 julija — z-aiprt. Rado 'n Milan sta druge dneve delala v lokalu na Vidmu, zato ju razumlj v0 v lokalu v Krškem nj n šla To pa je bilo usodno za njo 'n za celo skupino. S povpraševanjem po Radu, ki se je že tako zdei sumlj-iv zaradi svojega prezira do Nemcev, ie vzbudile pozornost. Ivank pa se je najbrž tudi sama zmedla, kajti v lokalu je pozabJa aktovko. Pomočnik io je cdprl in za-gled"l v njej propagando material Hitro je stekel na polic'jo m ji izročil neka' propagandnega materala, ki ga je vzel iz aktovke. Polic.ja je tikoj osu-m la Radota in Milana ter ju začela mrzlično iskati. Ker je bil že prej domenjen sestanek, so se tisti večer sešli na Ror h Na' sestanek sta pr šla tud Ivanka in Rado ki sta «e našla najbrž nekje na Vidmu. Vsi so vedeli de so izdan.. Sklenili So, da se bodo drugi dan umaknil čez bl.žnjo nemško-italijansko mejo. Zakaj nso odšli na pot še tisti večer n: dovolj znano. Verjetno je. da se niso zavedala resnosti položaj precej so se pa tudi zanašal, na slabo vreme. Tisto noč je namreč deževalo. Nekdo izmed članov -kupme — Frinc Bizjak — je bij boli previden; svoje tovariše je svaril pred nevarnostjo Ker pa se niso strinjal,, z njim, se je še tisti večer sam umaknil čez mejo. Na Dolenjskem je dobil zvezo s partizani. Pozneje — leta 1944 — je P*del. Nekdo, ki ie stanoval v sever-nem delu mesi a je zandarju k jo b-1 sledil enemu zmed Kaplanov, povedal, da ga je videl iti proti Roram. Pravijo, da mu je celo povedal z pot. Kljub te mu Neme tis* večer niso nadaljevali zasledovanja, ker je močno deževalo. Z iskanjem skupine so nadaljevali drugi dsn zgodaj zjutraj Nekateri pravijo, da je šel zjutraj eden zmed Kaplanov domov po hrano, kar pa je malo verjetno. Moje mnenje je da sc Nemci odkrili skupino ne toliko zaradi njihove neprevdno-sti kakor zarad. izdaje Ce ne b ta domač n povedal da je v'-dcl enega izmed Kaplanov iti proti Roram, Neme- najbrž ne bi zajeli skup ne Tako pa so jp obkolili ln zajeli Chni skupine «0 bili najbrž zelo iznetiadeni in niso imeli nit- toliko časa, da bi se lahko bran il Krčani, ki 60 dobro poznali Kaplane, Preskar-je in Jernejca pravijo, da je nemogoče da se ne bi branili, če bi imel. Ie kaj možnosti. Vse člane skupine — bilo jih je deset — so odpeljali na policijo, kjer so j h zasliševali in mučili Nekateri pravijo, da se je pripeljal v Krško sam Uebe-rre'-ter iz Gradca, k je tudi podpisal njihovo smrtno obsodbo. V tem pripovedovanju je bržkone tudi resnica. Nemcj so namreč prv č zvedel za obstoj oborožene skupine, ki st je na »nemškem« ozemlju upala upreti mogočni nemški sili. Vsi, brez izieme, so se v zaporu dobro držal. O tem sploh ni treba ugibati, kajti v času, ko so jih mučili je b'-lo na svobodi več desetin njihovih simjoatizerjev. N kogar niso izdal; čeprav so Nemci očitno hotel; zvedeti tudi imena drugih. Svojci, ki so lahko nesi- svojim fantom hrano, pripovedu ejo, da s0 imeli srajce in robce krvave. Drugo jutro, 30. julija 1941, so jih odpeljal v gozd Dobrava, nedaleč od Brežic Obs-ojence «o naložili na kamion ki ga j"e spremljalo več kamionov policije . . Nemci so se upravičeno bali. da je v Sloveniji še več takih oboroženih skupin. Očividcev ni kj bi nam lahko povedali kaj več o zadnji poti Petra Jemeica Rada, M lana in Zdenka Kaple na. Ivanke Ura-njek, Franca m Antona Preskar-ja, Jožeta Gnberja ter Rajka in Franca Ka’telica Vemo le to da so ugasla njihova življenja ti-sto zgodnje julrsko jutro ko je sonce že vstal0 izza gore. Nemci so pozneje pripovedovali, da so bili zelo hrabri. Odklonili so, da b jim zavezah oči. S tem so hoteli pokazati, kako prezirajo Svoje sovražnike ;n smrt .. Nekdo od skupine je baje tik pred smrtjo spregovoril o pravici in cvnhnr1: Po vseh krajih in vaseh našega okraja smo v deset h letih po vojni postav'!, številne spomenike in spominske plošče tistim, k; so darovali svoja življenja za srečnejšo bodočnost naš h ljudi. Spomeniki in spominske plošče bodo večen dokaz n:še globoke hvaležnost do padlih borcev jakov obrnil-’ na Marka, ki je ves otrdel sukaj v rokah svojo canjo. »A kdo si ti?« se je naježil komand nt Go« po dar je hotel Marku pomoči. »Naš hlapec je « je rekel. »Al. nima sam jezika?« je zarjovel povelju k. »Odkod si. k -j delaš tu?« M rko je odprl usta, toda jezik se mu je pr lep.j na nebo. Le pajno je dvignil predse in ‘c ves tresel. »Aha«, je z$grmel Nemec. »Ne veš odgovora? Torej bandit! Zvežite ga, kmalu bo spregovoril.« »Toda to je vendar moj hlapec ..!« je skuš 1 posredovati gospodar in se postavil pred komandanta. »Kij misliš, da nas boš premotil, teslo?« je zarohnel nekdo. Gospodar se je opotekel od sunka, ki gr je prejel od zadaj in se zaletel v steno. V tem pa j e že zaslišal poveljnika: »A ta?" Kd0 ie tai tukaj? Tudi hlapec?« » n g zastražite. Temu« je m g-nil na kmeta, »pa pretaknite vso hišo. Če najdete le trohico čes-a sumlji vega boš v sel z onim n tvojimi vred Začnite!« Vojak; so se z naslado lotili posi : v h š: je bilo na mah v=c n'robe. Toda niso še končali preiskave, ko je zunaj nastal trušč. V hišo je prihitel podoficir in zasopihan jav i komandantu: »Ušel je .. .!* »Kdo?« je vzkipel poveljnik. 'Mutec, gospod poročnik.« »K-aj m' mar mutec!« »A z- kaj je potem pobegnil?« je osupnil podoficir. »Kako — si; res — čemu je pobegnil?« Oni pa je v eni sap razlagal dalje: »V ienej je zibal otroka. Ziblje, ziblje in bebasto gleda Potem — nihče ni vedel kdaj — pa je izginil, kakor bi se bil po-grezn 1 v zemljo. Koj sem zaslutil da nekaj ne bo prav. Stop-m okrog vogal«, n aa zagledam: Narodni heroj, tovarišica Aibmc a Maši, v razyouoru s tovarišem Kardeljem plane v odreši ln- beg. V naslednjem hipu pa je že drvel. »Stoj!... Stoj! Sprožil; so se rezk krik; n rsfalj in krogle, na gosto kakor dež On pa drvi m drv .. Preskočil je ograjo, šinil skozi sadovnjak na pšen.čno njivo, še skok, in bil je v hosti. »Skandti, nezaslišan škandal!« je robantil komando n* M rko lomasti po hosti. toda natančno ve komu velja ta zdivjani krik: kar vidi stražarja, kako pred poveljnikovo jezo leze vase. »Tako je zares bilo Go»pod poročn.k.« je jecljal vojak. »T« ko iznenada .. le za h pec sem se zaobrnil za on mi . in capina ni bilo več,- »Molči!« je zatulil poveljnik »Takšen škandil! In ta je ž< tretji, nas pa cel bataljon Sramota!« Čeprav sta b la že globoko v gozdu, sta streljanje od domačije sbš la tudi kmet in kurir Janez »Ubogi Marko!« je zavzdihnil go? podor. Kurir j*a je prav tako prizadel menil: zdaj je vse končano’ Obrnil se je in previdno kren 1 nazaj proti kmetiji. Mahoma pa je z:vzet obstal. Dolga nemšk kolona se je vlekla od kmetije in zavijala navzdol preko pašnikov Stopali so tiho in nekam uopar-jeno. Janez se je no ozarah prev dno plszil naprej, stekel ob kraju sadovnjaka in se približat kmetiji. Takrat pa se je zdrznil Od boste preko pšenične njive je dirjal Marko n ga kl';c '1 na ves glas. Kaj če ga slišijo Nemci! — je Strahoma pomislil m vzrojil. Toda ob pogledu na razvnetega Marka- se mu je ves obraz razlezel. »Kako — ti si živ?« se i-e začudil M’rko. »Živ kakopak!« je kliknil Janez. »Tudi gospod-ar je srečno ušel. Videl sem iz boste.« Marko je še bolj osupnil. Toda resničnost teh besed je potrdil kmet sam kj je ves zasopihan pritekel na dvorišče in objel kurirje kakor lastnega otroka. »2iv!« je pritrjeval. »A ne b b i, če ne bi bilo tebe. mutec kurirski!« »In tvoje z*beh, zibeli, Janez!-je dodal Marko, ki je žarel od razburjenja m zadovoljstva. »Sa; jih je b-lo vse ze’eno , u vse zeleno!« Lojze Avsenak. r-V ; s ^ „ j * s&jjfeH", :* *•- - ■ ; *'«: : • ; '* \ >- ' :, .. -S' ' ■ 4i: - m #r; .afT ,, SlMfc Tri leta poslovanja Strojnega mizarstva v Trbovljah Izdelki so že kvalitetni! 1 jjjS? •• ti". iaKJjp ■ ' « - - - <■ ■ > ti ■ JT /š ' v - \v, pf§, ,< OJ. »• <'' <• ^ //V; ' v.; -X' Em! •: "'-rS •'V 29. NOVEMBRA BODO POTEKLA TRI LETA, ODKAR JE ZAČELA OBRATOVATI V TRBOVLJAH NOVA TOVARNA POHIŠTVA — STALEZ DELAVSTVA IN PROIZVODNJA PODJETJA STA SE DVIGNILA V TEM ČASU ZA 300V« — PODJETJE SE JE SPECIALIZIRALO PREDVSEM ZA IZDE LAVO POHIŠTVA IN OPRAV ZA RENTGENSKE SOBE — OSVOJILI SO TUDI INOZEMS KI TRG Pred trem', leti,, na Dan re- za lepljenje lesta s svinčenimi štvo za mizarske "izdelke, poh št-publike, 29. novembra, je imet ploščami. Ta poskus je podjetje vene ali pa, stavbene, je s tem po- . >Vf I . ■■■■ -5? ' * ' ■ <1 v,."A. ' " ' . ,čt ■ .'*tiX<|*5: , : 4 -"; . ti kolektiv Splošnega- strojnega m zarstva v Trbovljah lep domač prazni k: pričel je delati v svojih listnih tovarniških prostorih v Zg. Trbovljah. Že od spomladi leta 1952 je ta kolektiv hitel in delal ter si do 29. novembra na- trola tovarne, ki kontrol ra poleg vlage leta tudi mizarski izdelek glede na njegovo kvaliteto. Ta aparat je še redkost v naši lesni predelovalni industriji n je vsekakor omembe vredna pridobitev, ki dviga sloves podjetja. S tem odp de tud; vsaka bojazen, da bi izdelki Splošnega strojnega napravilo prvič pri izdelavi opre- polnoma zagotovljeno, saj je s to m"'zaistva v Trbovljah kvalitetno me za Zdravstveni dom v Zagor- pripravo mogoče ugotoviti uistre- ne ustrezali naročilu »sts ^grtori sms je —• kskor znano — odvisna v kovnih navodilih zadevnih držav- . .1 H / , , ,, . 1 „ SS.nTikfneme £2£ &SS »-«.voi^potsR»-ffT^npsLrr„ »3*5^2 4 - < l. 1, J ■/ž. sUrs- 4 - - r.';„ „ A '■ 7'!' 818! ■ teti - ' r JE : 'iSfcifJ §WT'- v. % - • k ■ Im* ' **** V 44. številki našega Usta smo priobčUi na tretji strani sliko gornjega slapa in obljubili, da bo uprava »Zasavskega tednika« izplačala izžrebancu 500 din nagrade, če ugane, kje je ta slap v našem okraju. Na naše vprašanje smo dobili številne odgovore naših naročnikov in bralcev. Večina teh je mnenja, da slika prikazuje slap pri Mitovšku v Trbovljah (nad Savo), ki ga lahko vsak vidi iz vlaka na progi Trbovlje-Zagorje, vendar so vsi v zmoti. Edino tov. Rezi GRABLIC, visokošolka iz Trbovelj, je uganila, kje je ta slap. Vidijo ga lahko vsi pešci, ki hodijo mimo trboveljske cementarne na železniško postajo, kadar iz rudniškega zveznega rova Trbovl.1e-Zagor.1e spuščalo vodo v Truboveljščico. Slag je ujel na sliko naš trboveljski fotograf tov. Milan Cerinšek, ki je šel ob priložnosti s svojo kamero v strugo Trboveljščice, od koder je slap spretno slikal, kakor sami vidite. Tovarišico Rezi Grabllč prosimo, da pride v upravo našega lista po razpisano nagrado 500 din. Uprava »Zasavskega tednika« tovarno, v kateri se delavcev dvignilo dg danes za jen j e vlage v lesu in na zgotov- izdelku pred odpravo. To delo 300 odst.,' prav za tol ko pa se je 1 jenih mizarskih izdelkih. Poro- opravlja posebna tehnična kon-v teh letih dvignila tudi produkcija, marljivega kolektiva te tovarne. Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah si je s sVoj mi iz delki osvojilo ne samo jugoslo-vrn-ki trg, marveč tu dr že inozemska tržišča, kjer prodaja svr>-e izdelke s posredovanjem ljub-'jamskih Izvoznih podjetij. Za potrebe v naši državi izdeluje ko-'ektiv te tovarne vsakovrsten po-h štven material. Podjetje je v :adnjih letih izvršilo med dru • g m večmilijonsko naročilo z' pohištvo in opravo vojvodina k h šol, prav teko je sprejelo večje naročilo v vrednosti preko 10 milijonov dinarjev za opravo Internata med cinsklh = ester m bol nišnice v Celju Specialnost mizarskih del teg’ kolektiva pa je predvsem izdek-va pohištva n opreme za rentgenske sobe. Podjetje si je namreč zagotovilo posebno sredstvo Aparat za merjenje vlage je važ en pripomoček mizarjev strojnega mizarstva Kaj je z izgradnjo ceste Srežice-Catež-Stojdraga Nekdaj so jo imenovali ..volilno cesto46 Od državne ceste Ljubljana— Z"greb 5e v bližini Čateža odcepi občinska cesta v Cerino čn dalje v Sobejno vas. Tg cesta je pred vojno dob la vzdevek »vo-1'lnn ceU-a«; graditi so jo namreč pričeli: pred drugo svetovno vojno v etapah — pred vsakimi volitvami nekoliko sto metrov (da potolažijo vol vce). Ko so mim le volitve, so nehali tudi z delt na cesti. — Do leta 1941 je b-la ce. Treba pa bo misliti tudi na proizvodnjo za 300 odst., pa zagotovilo eksistenco štev 1-nim mizarskim delavcem. V Čatežu imajo težave s pitno vodo Zelo pereče vprašanje v letoviškem kraju Čatežu je preskrba s p tno vodo. Vas ima v svojem skrajno zahodnem delu (pravzaprav že izven nje) prikčno mo-č"n izvirek dobre pitne vode, ki se ni;ti v najhujš' poletni, vrcči-, ne posuši. Dohod do tega iz-rk,a pa je zelo nepripraven in oz, m. ceio nevaren. Pretekla leta je bilo sicer pre-ej govora o tem, da bi s prostovoljnim delom izboljšali dohod k tudencu, vendar je, žal ostal,0 le pri besedah. Velika večna vaščanov je navezana na skupni vašk vodnjak sredi vssi. Vodnjak pa je v kaj žalostnem stanju; ne samo, da je seealka največkrat v neuporabnem stanju, tudi voda in najbl žj,a okoličane ustrezata n josnovnej-š'm načelom higiene. Po vsakem najmanjšem nalivu se voda v vodnj ku skali in postane neužitna. Iz nekoliko višje ležeče gnojnične jame in poleg nje ležečega gnoj.šča teče gnojn ca počasi v smeri proti vodnjaku. Ko pride dež — takrat deževnica vso to nesnago lepo poplakne sta .končana do va* žejne. Med <**** **** ^^no lbd°£ž v°o^ke! • - -T.x. v-i—l. Kraške vas'- Kamence in Čedne- ga ljudkefla odbora da janioza- Kako delajo v Tovarni čokolade in likerjev v Brestanici Letni plan so izpolnili predčasno Predelovalna industrija je pri delarne do hlndilmce mora biti uprav: tovarne lahko k tem no- nas potrebna č m hitrejši lr hladilnice pr-de vim idejam čestiit# mo, saj bi s to Tovarna čokolade in likerjev že prava čoke ada. novo industiiio dvign li naš ur. znana samo pri nas temveč Ves ta proces gre tako rekoč narodu: dohodek hkrati pa bi poznajo njeno dobro čokolado po po tekočem traku, le da jim v poživil; sadjarstvo v Spodnjem vsej naši domov-n: in izven nje. tovarn; ne gre vedno vse gladko. Posavju. Tovarniški prostori so v srednje Tu n tam jim kaj pon ja, kar Delavski svet še vedno misli na pa n, nič čudnega; stroji so sta- izboljš nje svojih prozvodov. V r; že okrog 60 let, so dotrajali in bodoče bodo v tovarni celo razori njih ne morejo zahtevati več giriij asortiment svojih likerjev, mnogo. Le ob skrajni pazljivosti za prihodnje leto si je kolektiv je še mogoča zdelava čokolade, zadal 100 */« večji proizvodni Deluvsk. svet je o strojnem *• >. 120 ton čokolade in parku že doUikrat razpravljal. 80° hl llker)a, če bo dovolj suro-Treba h ga bilo modernizirat, in v'° na razpolago, najti primerno zgradbo, kajti razpored lev strojev ni pnmer- vojno se za cesto ni n hče brigad; domačini so bili skoraj vsi preseljeni v Nemč jo deloma so zbežali na Hrv tsko, tako da je ga na Stoj drago v NRH. S tem suje in premesti gnojišče d ru- bi dobik važno zvezo s ce;to Samobor—Zumberk. Zgoraj nave- malone ves predel dene vasi sy sedaj odrezane od ostal prazen, razen redk h Koče- ... .. . . varjev, ki so jih tu naselili Nem- svoje obe.ne v Brežicah, sa, so ci. Tudi po o;vobodi tvi «o cesto med seboj povezane le s skoro slabo vzdrževali, promet po njej po, je precejšen saj voz io izpod Gorjancev na stotine kubičnih metrov- tan nskega le-"a in drv za kurjavo vsako leto protj Breži- Kameno:? Premog je dober -n neprehodnim: kolovoz1.. Morda bi bilo mogoče z izgradnjo te ceste izkoriščat; premogokop v velik; hiši ki ponosno stoji pod Sremičem na Soteljskem. človek ne bi verjel, da je v hiš sploh lahko tovarna, toda velik napis na njej to potrjuje. Tovarna šteje le 22 članov kolektiva, ki hkrati sestavlja tudi delavski svet. Do letos so delali v tovarni M mo sezonsko sedem do o-em Delavsk; svet se je na svojem zadnjem z sed nju odločil za cam. Kakor že rečeno, je bila do pr četka vojne cesta zgrajena do vasi Žejne, od tu dalje pa je bil slab kolovoz v Sobejno vas. Z minim Ino podporo bivše občine Čatež in OLO Krško v glavnem pa s prostovoljn-m delom, so vaščan Sobejne vasi pretekla leta morali rszmišlj ti na občni v J 1 :lometra — *>—t- ste do Sobejne vas in t ko povezali svojo va$ z ostalim svetom. Mars ki kšna vas bi *t po- žrtvovalnost teh ljudi lahko vzela pr spevke z gozdnega sklada; žila ne lež; globoko. Pravijo, da si nek tamkajšnji: posestnik lahko k;r v domači kleti nakoplje premoga kolikor go- rabi za" e. Res je Ie to, da je ta cesta nujno potrebna. O tem bodo pač zgradili bi zu dva k'lometra ce- Brež cah, a tud; OLO Trbovlje ne bo smel stati ob strani. Vsekakor je treba računati tudi na za zgled. Cesta Čatež—Čerina—Žejno— mesecev. Leto* pa so delal; vse na. Občinsk ljudski odbor Valeto, kajti n roči, zlast za čo- dem-Krško je v svojem gospodar-kolado ie izredno vel ko. Že skem svetu žp obravn val vpra-lansko leto so v tovarni sklenili Sanje lokac-je nove tovarne čo-da bodo leto« zdelali 60 ton čo- kolade na Vidmu. Kolektiv pa se in je torej na vsaki njhovi čoko- preimenovanj? tovarne in sicer, Sobenja vas pa bo do;egla svoj da b: se odšle, imenovala Tovar- namen samo na »Imperial«. To ime je namreč vklesano v vseh nj hovih strojih sedanje vozne poti, kolikor jih tako sploh lahko imenujemo, namreč močno izkoriščajo voz- ___________tedaj če jo bodo podaljšal d0 vasi Globoč ce ‘in ni*''. *: spravljajo le.s iz gozdov jo tako zvez®li s cesto Vel ke nekdanje mokriške gr. ščine. Malence—Globočice gam, vendar tega ni stor i. Morda bo poziv sedanjeg občinskega odbora več zalegel. Vsekakor prebivalcem tega lepega obsavskega kraja nenehno grozi nevernost epidern je tifusa* Bela 'moka se je pocenila Skupnost podjetij z; promet z žiti je odločila, da -e cena beli moki zn ža za 10 dinarjev. Maloprodajna cena bele moke bo- torej 86 do 87 dinarjev za k logr m. Ker imajo nekatera trgovska podjetja v zalogi belo moko, ki so jo nakupila še po starih ce-n h, bo še nekaj dnj v prod j4* moka po starh cenah. Lepa ges'a trgov -k h podjetij bi bila, če bi zn žala ceno beli moki, ki jo imajo na z: log. Nekatera trgovka podjetja so si ustvarila manjše ali večje poz tivne razlike in bi del teh sredstev lahko upor b la zj to znižanje. S tem znižanjem bi b.io treba poh tet da bi potrošnik že v ponedeljek lahko kupil belo moko po zn--žan'h cenah. Naslednje dni bodo namreč trgovine zaradi praznikov zaprte. F. Šetinc kolade in 400 hl likerja. To nalogo pa &o že v soboto, 19. novembra izpolni;. Oglejmo sl ob tej priložnosti še notranjost te male tov rne, k je po svoje tudi zanimiva. Povsod naokrog, zlasti pa v notranjosti tovarne prijetno diši po čokolad. Vsakega zan ma, kako iz k kaovca. k: je grenak izdelujejo dobro mlečno čokolado ki se ji ne moreš odreči, ker se ti kar sama stopi v ustih. Kakaovec. podoben fižolu, očistijo najprej vseh primes- n ga ne bi zadovoli 1 le z izdelovanjem čokolade in likerjev, marveč b: vkliučil ob tej pr ložnosti v tovarno še predelovalnico sadja :n hl dilr.ico. Elaborat za to novo industrijsko podjetje je že v teku. odvisne je le še od go-spodarsk h čm-teljev če bodo imelj za ta projekt razumevanje. Hlad lmce, kj osnovnem-, obratu b služ.le med drugim tudi izvoznim podjetjem Iz Bolgar je prevozijo namreč mnogo sadja preko naše države v Nemčijo. To sadje je treb.. med lad:, M "l m, da ie ta njihova odločitev umestna saj tovarna ne ho vedno na Sotelskem in bo morala prit' prej alj slej nekam bliže k železnišk postaji. Takrat bo Imperial čokol da že znana in Sprememba kraja ne bo igrala nobene vloge. Nedvomno ima delavsk' svet NASE GOSTINSTVO, ALI: kako dobiš zajtrk v Trbovljah, V Trbovlje, sedež okraja vrste raznih organizacij in njega dela našega okraja po ustanov, prihajajo dnevno iz opravkih v Trbovlje, ne dobe bi se priključile tovarne pred sebo-j lepe perspek- voeh Jerajev razni ljudje v zgod- pa zjutraj kaj toplega za želo- na točenje žganja in vina, ko- 11 V* 111 -t I m orl • i m 1 _ H1 Iti. • i t * ___1 r ___ 1 -l _ — X T fTI 1 ..1 JZ .. J ljanc ali od drugod ter iz spod- osebju, pa bi pritožb glede tega sploh ne bilo. Naše osebje v gostinstvu naj ne misli samo t.ve — če pa bo hotej doseči njih jutranjih urah in vendar dec. — V Trbovljah že dolgo liko ga bodo prodali, in je z svoj cilj, bo moral razumljivo prebroditi še mnoge težave. Za- jih je veliko razočarano nad govorimo o zajtrkovalnici, ki z njim — kot smo že rekli — Trbovljami? Zakaj* V trbovelj- jo v kraju sicer že dolgo »pri- malo opravka, saj ga lahko kar skih gostinskih lokalih ne do- pravljajo«, pa je še vedno ni. hitro porineš pred gosta na mi- dado v pražilrik. Pr praženju se transportom nekje hladiti in prav doščenje pa be :mel ta kolektiv ^ zjutraj kave, mleka, čaja Pa bi je niti ne bilo treba! V zo, pač pa kakaovcu poveča aroma zato posvečajo praženju veliko skrb. Pražen kakaovec pr de nato v drobilni stioj, ki hkrati sortira in izloča luske Zdrobljenega pr nesejo c*, t ko imenovan: me-lanžer, L j stroj, k ga zmelje v prah. Tv mu dodajo še sladkor Po približne dvajsetih m nutah se pod ogretimi granitnim-, valj prah stop in izloč se maščoba. To gmoto k ie podobna testu, rabijo za navadno jedilno čokolado, medtem ko mlečni čokoladi pr dajo še mleko v prahu in določene a n. me, To testo dado nato v peč, ki je segreta na 60 do 70“ C V peči ostane gmota 24 ur. Celoten postopek ponovijo še enkrat Testo pride torej ponovno na mel- nžer k ga zopet temeljito predela Na ta na- tu bi b:lo to najbolj pripravno, ker je na polovic; poti. V občini Videm-Krško pridelalo kmetje mnogo sadja. Mnogo so nadalje obnovili breskov.h nasadov To sadje bi v jeseni po-kup la tovarna in ga dala v zmrzovalmco Pri — 40° C sadje zmrzne .n po 48 urah «e takšn-zmrznjeno sadje vskladiščj pr. temperaturi — 18° C Na ta na čin vskladlšieno sadje ostane lepo preko cele zime. Ob Novem letu sr marsikdo poželi breskev ali grozdja in v tej predelovalni industriji bi ga potem lahki dobil. Ko se vzame zmrznjeni sadje iz skladišča, ga je treba e dveh dneh porabiti, sicer prični, gniti. r-_. ___|____ B | M V kolikor bodo na razpolage čin predelano gmoto dajo v mo- sredstva družbenega pl na okr-:j dele, iz katerih * tresalkami -zlo- nega ljudskega odbora, bo točijo zrak Pr; delu pa morajo b >x~'‘ naj se potrudi, da postreglo tudi tedaj, ali podobne tople pijače, dobiš Trbovljah je ob cesti cela vrsta bo gosta . VB pa tamkaj lahko takoj pol de- gostišč, ki bi tujcem, ki pri ha- če njegovo naročilo terja neko-cija kakršnegakoli žganja ali pa jajo v kraj (pa tudi domačim) liko več truda. Kadar bo ime»° za svoj trud potem ko bo čez leta na Vidmu obratovala predelovalnica in zmrzovalnica sadja, ^ruge z njimj nj dru- že od 6. ure zjutraj brez po- to osebje nekoliko več razume- besedami vel.ka ggga p0Sjat kot da jo natočiš), sebnih teikoč prav lahko po- Taiko prihajajo ljudje iz Ljub- stregli s toplo belo ali črno kavo, čajem, mlekom, kakaom in ali z drug mi tovarna IMPERIAL tl zelo previdni, kajti zunrnja temperatura kakor tudi model morajo imet: enako toploto 30 do 33" C Napolnjen modeli gredo v hlad ln ke, kjer ostanejo 1 uro Pr — 10° C se čokolada popolnoma strdi. Ta prehod iz mo- varna sama pričela s plantaži malin in čmeg- ribizla in j:god Te žlahtne sadeže bi izvažali, v kolikor ne. pa bi jih predelova li. To b' bila prva tovrstna tovarna v Jugoslaviji Občinske‘mu ljudskemu odboru k^kor tudi -lodobno. Samo n sc bilo treba vanja za želje gostov, ki jim je prav lahko ustreči, bo v naših gostinskih lokalih neprimerno malo potruditi bolj prijazno vzdirije. kot Je gostinskemu danes. ?ova kadri za gost o?« o Novi izdelki strojnega mizarstva v Trbovljah. Na sliki: Nov tip kuhinjske opreme TEČAJ ZA KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE KADRE V GOSTINSTVU V CATESKIII TOPLICAH Prejšnji teden so v Cateških prišlo iz obeh tečajev okrog 'oplioalh pri Brežicah pričeli s tečajnikov, ki si bedo na ten osebnim tečajem za gostinski predavanjih pridobili potrebn ader. Tečaj je organizirala kvalifikacijo oz. polkva.iriA i-krajna gostinska zbornica. V cijo. — Tečaj vedi tov. Mati, jem je 33 slušateljev, ln sicer Lebar, upravnik zdravihšča v t iz bivšega okraja Krško, Cateških Toplicah, pred i vaj ^ »tali pa iz trboveljskega pr e- pa najboljši gostinski !ela okraja. V času treh tednov njaki, kakor n. pr. tov. n jodo tečajniki dobili osnovno želj, šef strežbe hotela »T'P - . .nanje, ki jim je potrebno za na Bledu, tov. Jože Likar upravljanje poklica. Ko pa bo- Kostanjevice, tov. .»teran •• > do skončali prvi tečaj, mu direktor hotela »Bcllevue« bo sledil Se drugi, tako da bo Boliinj-u in Se tLugi. N. Pirnat: Mati z otrokom Pišemo leto devetnajst sto triinštirideseto! Na koledarju je z mastnimi črkami zapisano število 27. Spodaj November! Izpod neba padajo gosti kosmiči mokrega snega, ki se staplja v lepljivem umazanem blatu. Zagorje se pogreza v temo. Tu pa tam pronica iz kakega sicer skrbno zatemnjenega okna žarček svetlobe. To pa je tudi vse, iz česar je moč sklepati, da je kraj obljuden. V zraku visi nekaj težkega, morečega. Ceste so prazne. Od železniške postaje prinaša veter odmeve parne piščalke lokomotive. Kazno je, da vlaku ovira hitrejšo pot vedno gostejši snežni metež. To občuti tudi drobna ženska srednjih let, ki z debelim omotanim svežnjem v rokah hiti po zasneženi cesti. Močno ga pritiska k sebi. Oči-vidno se boji, da ji bodo roke odrekle poslušnost. Kdaj pa kdaj pritisne obraz k svežnju in skuša omiliti malčkov plač. Zaskrbljeno se ozira proti temnemu nebu. V nogah čuti omamno utrujenost; prsti ji kar silijo vsak sebi. Mimo žandarmerijske postaje še bolj »peši korak. Le-ta pa ji zastane, ko zasliši pred seboj tujo moško govorico. Policisti si otrkavajo lepljiv sneg s plaščev in škornjev. Plaho zavije ob obcestni jarek. Očita si, da ni šla po zgornji poti Zdaj je prepozno! Nemci glasno žlobudrajo. Videti je, da so s' vrnili z nekega svojih običajnih pohodov. Nai-glasnejši je majhen zalit feldvebel. S pruskim naglasom ponavlja, kako je kmetico prisilil, dr je namesto krhljev in k-slega jabolčnika pri- nesla predenj kos svinjine in stare žganice. Vmes vpada drugi, ki trdi, da bodo prihodnjič zagrozili a požigom kmetij tudi pri drugih kmetih. Naposled se grohotaje napotijo v postajo. Sele ko se za odhajajočimi trdno zaklenejo vrata, se iz teme utrne ženska postava in naglo nad ijuje pot. »Spet so nekje ropali,« razmišlja ženska. Srce ji začne divje utripati, ko se spomni svojih. Zapustila jih je med tropo najkrvoločnejših zveri v človeški podobi. Kovinsko svetle mrtvaške glave na njihovih kapah res ne naznanjajo drugega kot smrt. Vendar: njej se je posrečilo, da jih je ugnala. Skrbno skovan načrt, spočet v glavi komaj še živečega komisarja Iva, Se je obnesel. Šele zdaj skoro na cilju, se ji jamejo v* glavi vrstiti pravkar doživeti dogodki. Razpre-* dala je misel; takole je bilo; Stopila je iz bajte. Sto metrov niže v globeli so jo ustavili gestapovci. Malce ji je zadrhtela noga, pa se je takoj zbrala. Ponovila je pripravljeno laž. V potrdilo je razgrnila sveženj in povedala, da mora z otrokom k zdravniku. Niso ji verjeli. Morala je prinesti otroka bliže. Vzdrhtela je. ko je mesnata roka Milan Vidic: Smo pač knapi. »Ne tako! Joža, na ta konec! Zadaj primi! Le vzdigni, saj menda nisi zajtrkoval zgolj črne kave. Babnica te dobro hrani! Pri mesarju hoče imeti najboljši kos mesa, v trgovini najboljšo moko, pa še na hribu jo starši zalagajo. Ješ in ješ, pa ti hlače še vseeno kar mahedrajo. Tine, stisni kol pod kolesa! Tako! Sedaj pa! Ho... ruk...« Kot bi trenil, je bila »cicka«, naložena z zajetnimi hlodi, spet na tračnicah. Skupina senovških rudarjev se je oddahnila. Tistega, ki ga je starejši rudar, očividno vodja skupine, imenoval Jože, si je obrisal pot kar z rokavom. »E, fant, s teboj nekaj ni v redu! Za takole žčene se’ znojiš Primojduš, včasih smo takale .tičke* vozili bolj po zemlji kot po šinah‘. Naši .ponmajstri* so bili gospodje. Tako slabo so polagali tračnice, da se je še hudiču ,grav-žalo‘; niti ena ni bila ravna. Vsaka pa bolj podobna dolgim zveriženim kačam. Ni čudno, da so se na vsaka dva metra vožnje .hunti1 poklali. Uprli smo ramena, da so nam kosti kar pokale. Pa se zato ni nihče potil. Smo bili pač iz drugačnega testa, kot vi tule.« »Saj pravim, dandanes ni več pravih knapov. Vsaj pri nas ne!« »Včasih ste bolje delali. Jaka?« je hudomušno pristavil' droban možak in pomežiknil sotovari-šem. »Ja, smo! In brez strojev. e'ektričnih vrtal in nepotrebne navlake, ki jo dandanes vlačimo v jame.« »Ta je pa bosa. Jaka! Misliš, da ne vemo, da si prvi začel nagovarjati ohratovodjo za električne svetilke? Ko so pripeljali prta stroj v jamo. si ga nrav ti dva dni neometano mazal in Čistil.• Jn' a je zaničljivo izpljunil »čik«. »No ja, saj ne mislim lakot,!' i.-.tim reči, da smo včasih brez strojev nakopali dober premog.« »Kar priznaj: jezen si, ker so te dali iz jame. Kai hoče ;, star postaja";1 Za stare pa jame niso.« Jaka ja zamahnil z roko »Pojdimo, kaj bi minlili ,pr;'.v. ,o sigmo « Jakova s' urina le odhajala proti separaciji. Jaz,a na čela, za njim mlajši rudarji... Rudniška sirena je pravkar zatulila pol dve. Popoldr u-i.a izmena gre v jamo. Dopoldanska oddaja svetilke. .Poslednji je postaren rudar. Prore.ižljoto dviga'' svetilko in jo obriše. S bno pregleda se kramp in sekiro in se zamišljeno ozre proti črnemu nebu »Spet bo deževalo! Preden bom doma, bom moker ’.ot miš.« »Imate do'go pot, sem radoveden?« »Dol o, dolgo, fant! Ce imam .jutranjo*, vstanem ob treh. Danes, ko je slabo vreme, pa bom doma šele ob štirih.« Usta so se mu raztegnila v širok nasmeh, ko je pristavil: »Dai Ob štirih Tako lahko kosim in večerjam obenem! Rad bi sc preselil semkaj na Senovo, pa kaj, ko še ni dovolj stanovanj Poleti že še gre, slabše je pozimi, posebno če je velik sneg.« Stopala sva po blatni, razmočeni cesti v hrib Prižgala sva cigareto. Hlastno je dvakrat po tegnil, nato dal cigareto v levi kot ust in s. tesno zavil v oguljen dežni plašč. Molče sva stopala, kaplje dežja so glasni Udarjale v njegov gumasti plašč in polzele p< robovih navzdol. Ko je pokadil cigareto do po lovice, jo je ugasnil in spravil v notranji žep »Za sedaj je dovolj. Takoj po delu mi ne prija čeprav rad kadim. Nekateri se v jami tolažijo / zalogaji cigar ali žvečilnega tobaka. Meni ni d< toga. Nekoč, bilo je še pred vojno, delal sem n; hekem mrtvem odkopu. Po malici me je prijelo da bi kadil. V žepu sem imel staro polovičko. P; sem prižgal! Takole okrog poldneva pa je je plamen v .bencinki* brleti. Naenkrat je luč ugas nila. Takrat sem jo komaj odnesel. Kajpak sen bil ob šiht. Kasneje sem nehal kaditi. Ponovni sem se privadil v h osti. Kadili pa smo vse drugi kot tobak. Kadilo pa se je lel« Zavihnll je rokav do komolca. Ped pod njim se je do zapestja vlekla široko zaceljena rana »Pošteno sem jo skupil. Švabi so nas hajkah več dni. Ko smo se prebijali iz obroča, so me zadeli drobci mine Tule sem: na roko in nogo Sele tedni dni nato sem prišel do prve bolnišnice. Mlad zdravnik mi je hotel že gnojno nogo odrezati. Nisem pustil. Operiral me je brez narkoze. Da bi laže zdržal, sem ga prosil za cig. reto. Dal mi je tri Vse sem pokadil. »Ja, ja, to so bili časi!« Zagledal se je v orumenelo listje, nastlano na poti,., »Težki, surovi. a vendar lepi časi. Vse drugačni kot tile dan današnji. Tile so res malo vredni.« »Ob vsakem boju z Premci sem mislil: same da jih preženemo, potem bo tudi pri nas lepše Življenje sl bomo drugače uredili. Nekateri hod delali to, drugi spet drugo, jaz pa bom rudaril. Vsak dan osem ur, nato pa bom počival. Kolikokrat sem sam pri sebi dejal: nič več »se ne bom pehal doma, v jami bom že toliko zaslužil, da bo za pošteno življenje.« »Pa je prišlo vse drugače. Komaj sem se vrnil v jamo, so ustanovili sindikat. Miha, odbornik boš! Pa spet OF. Miha, brez tebe ne bo šlo. In tako se je nadaljevalo! Prej, pred vojno, sem nosil s šihta sveženj drv. Odsihdob pa svežnje papirjev, časnikov in formularjev.« Pa spet doma! Kulturno (društvo, pevski zbor. S tistim mojim počitkom ni bilo nič. Zadnjič so me hoteli vtakniti še v šolski odbor. Pošteno sem se ,madonal‘, pa ni nič pomagalo. Miha, so dejali, ti poznaš šolske probleme, dober predsednik boš. Ne vedo pa, da sem obiskoval šolo pred tridesetimi leti. Doma mi je najmlajši postavil na mizo čitanko in dejal: ,Oče, sedaj moraš tudi ti brati naše čitanke! Boš vsaj vedel, kako se danes učimo 1 Kaj sem hotel, začel sem tam, kjer sem nehal pred desetletji. Da, da, takile so tile časi. Da bi bil ne.-taj let mlajši, bi se zagrizel v učenje. Tako pa se mi stara smeji, kadar skušani napisati kakšen referat. Pa saj ima prav. Kramp pa pero ne gresta skupaj.« Miha je še govoril. Pripovedoval mi je o delu v jami. o svojem kraju, ki je dandanes mnogo lepši kot pred vojno, o svojem kulturnem društvu, pevskem zboru, otrocih, skrbeh in težavah. Iz njegovega pripovedovanja je bilo čutiti, da ni povsem zadovoljen. Nekaj v njegovem naglasu pa mi je reklo, da Miha čuti, da drugače ne more biti, da smo tako rekoč vsi postali novi ljudje, da skušamo prodreti v vse dogajanje naše dejavnosti, skratka: nismo več tisti nekdanji ljudje, ki jim ni mar, kako gospodarimo in ustvarjamo lepšo bodočnost. Miha je eden izmed mnogih, ki je sanjal, da bo po nati revoluciji deial osem ur, nato pa počival. Toda Miha je eden izmed številnih, ki so pozabili na počitek in se nenehno trudijo pomagati, kjer koli je potrebno graditi jutrišnji lepši čas. In ko mi je ob slovesu Miha dejal, da smo pač knapi, sem začutil, da je imel prav. Rudarji smo ljudje, ki ne poznamo počitka .. . Spet nek / ton premoga več .. m »M a Za vsa dela morajo prijet: ru-darsk vajenci Popravilo vozič-kov terja precej delovne veščine. naj bližjega gestapovca surovo prijela otrokovo glavo. Kaj če bi segla za otrokov hrbet, kjer je bilo drobno pisemce? Le misel na ranjenega komisarja, ki ji je z zadnjimi močmi zatrjeval, da je od tega pisma odvisno življenje tridesetih partizanov, ji je pomagala, da je obraz ni izdal. Gestapovec je nekaj zamomljal in vtaknil roko v usnjeno rokavico. Pustili so jo sredi ceste in se umaknili. Ni razumela kaj so govorili, ven dar je iz njihovega sadističnega smeha dojela da so ji namenili nekaj slabega. Odločitev, da sme nadaljevati pot, jo je pre senetila. Njihovi pogledi so izdajali, da so pri pravili skrbno navstaljeno past. Naročili so ji, koi mora iti. Se daleč za njo je odmeval njihc pošasten smeh. Po nakazani poti je šla le toliko časa. da jir je izginila izpred oči. Nato je naglo zavila n ozko zasneženo pot in obstala. Morala je premisliti. Pot so ji označili... C bi šla po tej poti, bi ne prišla daleč. Ze ob prv gestapovski zasedi bi jo popadli njihovi p: Zgrozila se je ob tej misli... Obenem pa je tub tala, kako se bo izmotala iz tesnega obroča. Rhsla je v teh krajih nad Savo. Poznala je w globeli, soteske in kozje steze. Pastirila je sosc dovim gnintarjem! Poldrugo uro se je prebijala skozi sneg; ne kaj krat je slišala oddaljeno zavijanje gestapov skih psov. Najteže je bilo ob Savi. Skritega čoln ni in ni mogla najti... Končno ga je potegnil iz zameta. V sredini reke bi jo kmalu prevrn močan tok. Sedaj je to za njo. Vsa tale stvar se ji j dozdevala nekam neresnična. Včasih se je ° Večerih bala daleč od bajte. Še celo, ko se j poročila in redila pet otrok, je ni od hiše nihč spravil. Instinktivno se je bala teme. Ko so Nemci prišli v njeno vas — tega se : živo spominjala — je šla zvečer po vodo. Tiste,” dne je prvič vstala po tretjem porodu. Pri voc njaku se je srečala z mladim nemškim dolg nem. ki jo je kar požiral z očmi. Medtem k je natakala vodo, je kazal dve vrsti belih zt — zdelo se ji je. da so podobni pas Mm cetenior in žlobudral. Ni ga motilo, da mu ni privošči -,iti pogleda. Ko je potegnila škaf na rob vojaka, ji je hotel pomagati. Ob tem s« je olg,;n je to vedel. Delal sl je opravka v hlev t0 so se za njenim hrbtom odprla vrata. Gl; ji je zamtl, ko se je približal Planil je v n in jo hotel spodviti. Ni mogla odskočiti. P padcu je zadela ob steber in se nehote opri je lesene golide. S prosto roko je zamahnila T njegovi rami. Stisk njegovih rok je v hipu p< nustil. Naglo je izkoristila predih in skočila na iasll Preden jo je ponovno dosegel, ga je konj divje brcnil. V loku je zletel na kup gnoja. Bolestno ja zaječal. Poskušal se je ponovno zagnati v njo. Skrila se je za konjevo glavo. Bil ;e ves povaljan; blato se je kar oprijemalo njegove obleke. To jo je rešilo. Zapretil ji je s :>estmi in se zgubil v noč. Tokrat sama ni vedela, od kod je vzela toliko poguma. Ko so partizani prvič potrkali na njihovo okno j d za moževim hrbtom trdno oprijela veliko sekiro, odločena da se ho b-nnila. Sebe in otroke! Mislila je, da so prišli Nemci. Ko so prišli drugič, je dobila nalogo. Vestno jo je izpolnila in brez strahu. Današnja je bila najtežja. In čudno: nekaj se je v njej za vedno prelomilo. Zdelo se ji je, da dela za koristno stvar in brez strahu. Vsa premočena obstoji. Nikjer niti trohice svetlobe. Otrok se prebuja! Skrbno izvleče pismo in ga v roki potežka. Se malo in oddala ga bo nravemu človeku. Rahlo potrka na spodnjo oknico. Enkrat, dvakrat, trikrat... Oknica se nalahno odpre. V temi vidi močno belo roko. Hitro izmenjata nekaj besed. Okence Se zapre. Končano je... Kljub mrazu, mokrim nogam, ji je toplo pri srcu. Divje objame otrokovo telo in ga prekrije s toplo jopico. Gestapovci bodo odšli iz vasi praznih rok. Odreda ne bo. Zastonj so pripravili peklenski načrt. Psi je ne bodo trgali! Obrnilo se bo! Jutri bo odred pripravil zasedo, sicer ne v vasi. pač pa spodaj pri Savi. Pot nazaj je še napornejša. Veter divje vrtinči snežinke. Ob Savi je komaj pravočasno planila v sneg. Mimo je šla številna nemška patrulja. Mora biti blizu polnoči, ko obstane na robu svoje vasi. Nikjer ni čutiti niti niaJrn*m«ega šuma. Gestapovci čakajo. Čakajo na odred, ki mora zanesljivo počiti. Komisar Ivo premišljuje. Ji bo uspelo? Mora! Odreda ne smejo pogubiti! Dobre ve d? b«. še nekaj tednov priklenjen na bunker. Preveč so ga zdelali. Se zjutraj so pretaknili celo vas. Slutili so, da se je zatekel sem. Drugem takšen, kakršen je bil, ni mogel iti. Niso ga našli. Na stropu zasliši močno hojo. E o' > mu stisne Italijanko. Pokrov bunkerja se naglo odpre. Gospodar izdavi: »Nemci«! Naglo pograbi nemočnega komisarja, odpre drugi pokrov bunkerja, in že sta na za-;odni strani hleva. Komisar se brani. Vendar gia gospodar naloži na ramena in se divje zažene v breg. Nemci divjajo! Oba slišita cecetanje za njihovim hrbtom. Otroci so! Naj starejši vleče za -eboj oba naj mlajša. Pred seboj vidijo očeta in komisarja. Oče priganja! »Mihec še malo! Kmalu bova na varnem.« Otrok stiska zobe; komaj zadržuje jok. Zenska se vrača k hiši od zadaj. Komaj še iremika noge. Čudno se ji zdi. da v hiši gori luč. Naenkrat plane Iz hiše ognjen zubelj. Divje ;e obme, hoče zbežati v sneg, toda močna roka gestapovca jo prestreže. Nekaj ostrih pramenov žepnih baterij ji plane v obraz. Gestapovci so divji. Psi se besno zaganjajo v njen sveženj. Se poskuša uiti. Nekje v svoji notranjosti občuti, da je vse izgubljeno. Domačija gori! Pripeljejo jo pred hišo. Tropa gestapovcev zaman brska po hlevu in kozolcu. Vračajo se praznih rok. Ne najdejo ne gospodarja ne otrok. Zenska se divje zareži. Ni ji mar sebe, otroci, mož in komisar so se rešili.- Misel, da so rešeni ji prežene zadnjo troho strahu. Delo pri šahtu Ge-tapovci se naglo odloč jo. Prpeljejo je pred gorečo hišo. Nekdo ji iztrga otroka. Takrat divje zaikriči. Njen krik se razlega v noč in odmeva dialeč naokrog. Gospodar z otroki in ranjenim komisarjem se sunkovito obme. Doli pod vznožjem hriba gori kmetija. Vsi razločijo postave in žensko, ki stoji ožarjena od svetlob« ognjenih zubljev. Otroci hočejo nazaj! Oče jih trdno oklene. Razločno vidi svojo ženo med tropo gestapovcev. V njem divja silovit boj. Komisar čuti, kaj se dogaja v njegovi notranjosti. Naenkrat presekata tišino dva strela. Zenska pade! Postava gospodarja se zgrudi v sneg. Komisar objema otroke in na njegovo roko padejo debele tople solze pritajenega joka. Na pogorišču osvetljuje ogenj dvoje trupel. Odi obeh so uprte v gozd. Za trideset življenj, dvoje dragocenih življenj. Pišemo leto devetnajst sto triinštirideseto. In sneg 6e neprestano pada... O delovanfu naših društev in oroanlzacif v TRBOVLJAH SO NA ZBORIH VOLIVCEV JA SNO POVEDALI, DA NE MAR AJO POLOVIČARSTVA — STA VILI SO VEC KORISTNIH PREDLOGOV Prejšnji teden so bili v Trbov- vprašanja, in sicer, da je trg zirano. To delo naj opravljajo ljah in okolici zbori volivcev, in v Trbovljah največkrat prazen, donosnejših voženj s konji in še sicer po rajonih: v centru, na Na trg danes ne prihajajo pri- drugih poslov zanemarja svojo Dobrni, v Zg. Trbovljah, v Sp. deliki kmetov, medtem ko jih je lepo kmetijo, ki je dala nekoč Trbovljah, na Kleku, nadalje v bilo nekoč z bližnje in daljnje toliko, da je bilo kmetijskih Čečah, na Dobovcu in v Gabr- okolice Trbovelj tamkaj na pre- pridelkov še za druge. — To-skem. Vsi zbori so bili kar do- tek. Vse kaže, da mnogim pri- liko o tem. S takimi in podob-bro obiskani, nekoliko slabše je delovalcem tega danes ni treba, nimi nezdravimi pojavi v nabilo v tem pogledu v Zg. Trbov- vsaj kmetovalcem v najbližji šem kmetijskem gospodarstvu ljah. Ce vzamemo povpreček, je okolici ne. Trbovlje so indu- se bodo morali spoprijeti tudi bil na zboru volivcev vsak 20. sirijski center, kjer se veliko naši lokalni gospodarstveniki, volivec, kar pa je seveda pre- gradi. Tako ima danes skoro Ce se jih bodo pravilno lotili malo. Zanimivo pa je, da so vo- vsak kmet konje v hlevu in do- — in upamo, da se jih bodo — livci kaj živahno posegali v raz- sti jih je, ki imajo lepe kmetije, bo to prav lep delež k rešitvi govore, ki so se gibali največ ki so jih nekoč intenzivno ob- vprašanj, ki so bila na dnevnem okrog važnih gospodarskih vpra- delovali, danes pa se ti kmetje redu na posebnem gospodair-šanj. Tako je bilo mnogo govora raje ukvarjajo s prevozi, kot pa skem posvetovanju konec me- . , ^ o vprašanjih v zvezi z nedav- da bi svoje kmetije obdelovali seča septembra v Beogradu pod ^1]?.pol^ebncSa °h.tokta delo opu-nim oosvetovaniem o eosnodar- marljivo kakor nrei.šnie vodqi,rr,m marčak stili. Danes so tamkaj na zidu di glede nujno potrebne zajtrkovalnice v Trbovljah. Naši gostinski obrati bi prav lahko imeli na razpolago kavo, mleko in čaj — s tem pa je seveda več dela, zato v gostinskih lokalih mnogo raje prinašajo na mizo žganje, ki z njim ni dosti posla, saj ga je treba samo natočiti. Malo dela — veliko zaslužka, to težnjo opaziš skoraj v vseh naših gostinskih obratih, če vanje prideš ali zaideš. — Volivci so razpravljali tudi o potrebi javnega stranišča v kraju. V Trbovljah so ga že gradili in porabili zanj velike količine cementa, potem pa so zaradi nepravilne lokacije tega tako marljivo kakor prejšnje vodstvom maršala Tita. čase. Tako je v bližini Trbovelj poznan kmet, ki je pred leti redil na svoji kmetiji toliko prašičev, da je imel dovolj masti za svojo družino in jo je nekaj Franjo Sttpfovšek: Brežiški motiv (1954) nim posvetovanjem o gospodar' stvu v Beogradu. Sama diskusija je pokazala zrelost volivcev, ki so pripravljeni spopasti se z vsemi tistimi, ki poskušajo zavirati naš zdrav gospodarski razvoj. Volivci rajona Trbovlj e-center so postavljali vprašanje, zakaj v Trbovljah ni dobiti jajc, če eo pa na razpolago, je njih cena . , tako visoka, da je za večino go- ^saml]en- ^ogo Jf ,kmet^’ spodbvjstev nesprejemljiva. Seveda so bila na vrsti še druga Pa predimo spet k zboru volivcev v Trbovljah in nadaljnjih razgovorih na njih. Tako so n. pr. v Zg. Trbovljah Staše prodal; danes pa ta mož, če- nai 56 ^jevna nim. nič meSnlCa Predpisov glede v Rezervni oficirji v Vidmu-Krškem za prihodnje leto Se bolj poživeti delo ravno nima nič manj zemlje, kupuje slanino v prodajalni! Danes se raje ukvarja s prevozništvom. In ta primer ni ki danes niso tako obdelane, kakor so bile nekdaj; takrat so dajale dovolj pridelkov za preživljanje kmečkega prebivalstva in za S^Uktruh v draeih go O tom in O drugih kami J» slab toaibrž ”*“• ker Pred kratkim sta se tašla upravni m nadzorni pododbor Združenja rez otic-rjev v Vidmu-Krškem. Na tem sestanku so re-zervn; oficirji napravili delovni načrt za prihodnje leto Uresničenje teqa načrta pa terja seveda od vsakega posameznega rez. oficirja vestno in častno izpolnjevanje njegovih nalog, no izpolnjevanje njegovih nalog. zJast; še, da razširi svoje vojaško strokovno zntnje To pa razumljivo terja ureditev primernega prostora, kjer bo rez. oficirjem na razpolago vojaška literatura, vojaške strokovne knjige, revije, vojaški Caen ka is ostali nujno potrebni pripomočki. V ta namen so seveda potrebna določene denarna sredstva ki pa delajo pododboru skrbi Ob razumevanju občinskega ljudskega odbora podjetij ki ustanov v kraju, pa bi bilo mogoče reš.ti tudi to vprašanje Kakšneg* pomena je izpopolnitev strokovne izobrazbe rez. oficirjev, menda ni treba posebej poudarjati. Tega s« zavedajo prav gotovo vs. odgovorni ljudje da s® v njej spoznajo z izvaja- njem načina teoretičnega pouka, škem z vsem razumevanjem za-Med številnim nalogami, ki ča- slednje pr zadevanje pododbora kajo to organizacijo, je tudi zbli- ZROJ v kraju Izrazilo je željo vprašanjih je bilo govora že na posvetovanjih v Beogradu. Ta vprašanja, ki so nezdrav pojav v našem narodnem gospodar-Vodstvo garnizona JLA v Kr- gtVUj bomo morali seveda reše- reklamne omarice... Pa tudi o kino predstavah za otroke so govorili in vpraševali, zakaj ni na sporedu več mladinskih filmov. Dobili so pojasnilo, da prav teh filmov primanjkuje, vendar so volivci predlagali, naj bi Svet za pro-trikrat tedensko, sveto in kulturo pri občinskem volivci pri to- ljudskem odboru posvetil temu vprašanju potrebno pozornost. Še o marsičem so volivci govorili na svojih zborih, vsi pa so bili edini v tem, da so potrebni v raznih naših uslužnost-nih podjetjih dosti boljši odnosi v njihovi pe- do delovnega ljudstva, prav tako bo treba zaostriti vprašanje plačevanja davkov in drugih obveznosti, ki se jim številni ljudje kaj radi izmikajo. -ar. odpiralnega časa in da naj bo odprta vsaj Prav tako so se žili, da tukaj večkrat ni dobiti mesa, medtem ko ga je v Trbovlj ah-centru dovolj. Pa tudi čez peko kruha so se pritožili v Zg. Trbovljah in se vprašu- pek v Zg. Trbovljah nuna konkurence). Precej so volivci govorili tu- žanje .n spoznavanje rez. oficir- po medsebojnih ožjih etikih in jev z aktivnim; oficirji. Zato ho- odstopilo organizaciji lep prostor če pododbor po možnosti še pri- v Domu JLA v Krškem, prav ta-hodnj: mesec prirediti družaben ko je pripravljeno sodelovati pri večer kj bi se ga udeležili vri rezervnj ie aktivni oficirji z ožjimi člani svojih družin. V ta namen ie pododbor ZROJ Videm-Krško sklica' v sredo 23. L m., seetanek, na katerem bodo lzvo fž*i pripravljata' odbor za organizacijo takega družabnega večera. Pred nedavnim je imel Klub mladih tehnikov z gimnazije v Leskovcu svoj redni letni občni vati tudi v našem okraju. Ni pravilno, da kmet, ki ima dovolj zemlje, to zanemarja in si n. pr. kupi konje, da z njimi dela donosne prevoze, ki pridejo kakšnemu gradbenemu zbor. praktičnem in teoretičnem pouku Podjetju ceneji kot P- kot so storili n. pr. v Novem n.ke Slovenije in republiška daljnjem delu mnogo uspehov. mestu, kjer so uredili prevozni- Zveza prijateljev mladine je K. D. štvo s konjsko vprego organi- prejel prvo nagrado — pohvalno n mladih tehnikih v Leskovcu Z II. penuma Okrajnega sidikalnega sveta Videm - Krško Trezno bo treba presojati Prejšnji petek se je sešel v sindikalni dvorana Tovarne celuloze in papirje II. razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta v našem kraju, kV bodo namero Vidmu-Krškem. Poleg članov ta pododbora ZROJ zanesljivo podprli. Da rez. oficirji razširijo svoje strokovno znanje, hoče pododbor ZROJ Videm-Krško • Svojim: člani obiskati reško ladjedelnico »3. maj« Hkrati pa bi se rez. oficirji seznanili z našo vojno mornarico :n njenim najmodernejšim orožjem. Predviden je nadalje obisk vojaške šole v Zagrebu, V Brežicah so začeli s tečaji tujih jezikov da podjetja, postopajo v takih cev, ki so p0 večini zaposleni le primerih enotno, namreč, da ne v sezoni. Potrebno bj b lo, da se bodo nekatera podjetja polpro- le-tem v poleta h mesecih delov-letarce z več hektari odpuščata, ni čas podaljša, da bj lahko po-druga pa jih takoj nato vzela v zimi prejemaj plačo, ki bi jo službo. — Opaža s* nadalje, da zasluž i; že poleti, s čimer ne bi so polproleterti, ki imajo nekaj pretrgal; službenega razmerja, predsedniki upravnh zemlje, čestokrat boljše In vest- Gradbene delavci, ki delajo p citer delavskih svetov in nejš: delavci, kot pa tako imeno- zimi, napravijo v hladn h mese-vanj čisti proletarci. Zgodi se ce- cih relativno zelo malo, pokurijo lo, da se tak proletarec postavi pa mnogo drv ko se grejejo, pred predstojn ka in mu zabrusi večkrat tudi n so primerno oble-v obraz: »Kaj mi i>a moreš, saj čeni tako da zbolijo in ta ne- se udelež.li plenuma vsi predsedniki ta tajniki sindikalnih podružnic, odborov direktorji: oziroma upravniki krajevnih podjetij Predsednik sveta Rado Barovič je obširno poročal o plenumu RSS. Po tem :n ostalih poročilih se Je razrila pisana lahko b’ rekli tudi burna diskusija, ki je zajemale gospodarska vprašanja, naloge rindikeiov in organizacijska vprašanja. Ne plenumu so mnogo razpravljali e proletarcih in polproletavtih. Vri «0 prišli do enotnega zaključka, naj bi zakonske določbe in predpisi dal: v tem pogledu le splošne smernice, medtem ko bi občine oz. okraji lahko zavzeli obrazen delavec produktivnejši j n v služb- tudi bolj vesten. Vsak delavec se bo mogel izobraževati v Ljudski univerzi, ki bo skrbela za strokovna, poltčna tehn-čna diplomo. Gkvni odbor Ljudske tehnike je podarij klubu štiri opreme mladega kemičark » razno drugo orodje. Foto krožek kluba je priredi samostojno razstavo fotografij iz domačega kraja, šole in iz vsakdanjega življenja. Letos pa bo leskovšk-m mladim tehnikom znatno teže, ker v šoli nimajo delavnice. Sklenit so, da si bodo sami uredili delavnico v kletnih prostorih, kjer se bodo shajali in delali. S svojimi sredstvi so že napeljali električni tok, pripravljajo še okno m vrata Za vse to bi potrebovali še okrog 32.000 din. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Krškem jim je nakazal 10.000 dta, toda to zdaleč ne zadostuje za ureditev zasilnega prostora. Morda bi okrajni odbor LT Trbovlje lahko kaj prispeval tem mladim marljivim tehnikom? Samj •* namreč še ne upajo priti z besedo na dan in prositi za denar. nimam zemlje ne smeš me odpustiti!« Tak; In podobni nezdravi odnori opominjajo pogosto, da je treba odpuščati tudi proletarce. ki v svojr služb; nimajo nujno potrebnega čuta odgovornosti, s č mer se bo zavest naših delovnih ljud* nedvomno dvignila. Ako bi iz naših podjetij odpustili vse polproleterce bj naleteli še na neko vel ko težavo: sposobni za delo. Na dnevn red so prišli tud: odkupni na kmetih. V bodoče bodo morale odkupe na kmetih opravljati le kmetijske zadruge, ki bodo svoj dobiček uporabljale za pospeševanje kmetijstva. Pa- Pod okriljem Ljudske nniver- kmetje v naš; občini nimajo tako ze so pričeli na gimnaziji ▼ rodovitne zemlje kot n. pr. v Balt režicah a tečaji angleškega in patu. Poleg tega imamo pni nas nemškega jezika. Za tečaje je 3000 do 4000 polproletarcev, ki v kraju veliko zanimanje. Ta- imajo komaj" po i ha zemlje. Če ko se je na zadnjem sestanku pogledamo kako je živel pri nas odločilo za angleščino 25 začet- kmet v star Jugoslaviji, lahko nikov, 10 do 15 za nadaljevalni vidimo, da so eamo v krškem od-tečaj, za nemki jezik pa nad kupili kmetje tedensko po dva 30 slušateljev. V Brežicah je do 3 vagone moke, ovsa nadalje precejšnje zanimanje za ta koruze Ker s*> . hiti ti tečaj mednarodnega jezika es- kmetje med vojno izseljeni, peranta — Skoda le. da zanj ni zemlja ni bila prmerno obdelana, predavatelja. Za dvig kulturne Vse to je dolga leta vplivalo na ravni in strokovne izobrazbe v količino kmeti jskih pndelkov, poklicih je prav, da se vključi kljub temu so kmetje v prvih po. - .. in- vojmh letih izpolnili svo e ob- etam« dfikVllMM v pouk ta v^noHi do ,tu;nosX? do gg odst. Jlll JCTEIROV. . Ljudska univerza ima v na- Ker eo regresi odpravljeni, bočni u razna predavanja o temah, do zlasti, tnal kmetje precej pri-ki so važne za naše državljane, zadeti, posebno zaradi tega ker z'tr, je treba, da ne bodo prav sindikalne organizacije dvigale Sindikalne organizacije bodo zbi-cene pni kmetih, kot se je to že rale priglasitve in če bo dovolj zgod lo; letos ta namreč prišli interesentov, bodo z večerno stanovanjska kriza v Vidmu-Kr- zastopniki raznih sindikalnih or- g mnazijo pričel; še letošnjo _______ škem je velika — z odpustom ganizacij h kmetom in odkupo- zimo. o tem vprašanju svoj kriteriji polproletarcev v Tovarn; celuloze val. pri njih jabolka po višjih Po ugotovitvah in zaključkih, treba je namreč upoštevati, da in papirja, k: jih ni malo, pa bi cenah, kot so bile na razpolago ki jih je prinesel ta plenum, se stanovanjska kriza še poostri- v prodajalnah kmetijskih zadrugi bodo člani na teh občnih zborih, la, kajti mnog od teh stanujejo Glede 'zobraževanja tež jo čla- ki jih bodo imele sindikalne po-v svojih hišah. ni sindikatov za tem da bi «e iz- družnice ravno sed 3j, lahko ži- V obč a V-.dem-Krško je na- obraževali v z nrikh mesecih, vahno razpravljali načrt za bodo-detje nad 800 gradbenih delav- Znano in dokazano je, da je iz- če delo svojih organ zacM. in še druga predavanja. Razen Jr,. .__ ... „ K _j, j- j- tega bodo v zlmsk h mesecih tudi ‘ dcŠ,«]!« dololn S3.wSŽVSSJSS T ral; polkvalificirami in kvatiti- ^ okv-ru kluba delujejo štirje oran; delavej delati strokovne krožki: foto elektro. modelarski izpite, žel-jo, da. bi se izvedli po- ln splošnotehniški krožek, glob tvenj tečaji, v katerih bi predelali snov. ki je predvidena za te izpite Doslej pa se ni še v noben; sndikalnj podružnici pojavila težnja po ustanovitvi večerne gimnazije. To vprašanje je prišlo prvikrat na dnevni red na II. plenumu, kar dokazuje željo članov po pr mern; izobrazbi. __ so vazne za Pravilno bi bilo. da se vključijo v sestav predavanj tudi razprave o našem gospodarstvu in našem novem gospodarskem sistemu. Predavanja bodo kval!- bj morati kontrahiratl žito. tega pa pridelajo zelo mal0 ali nič Kol kov bi te prodajni postopek razširili tud na vino, bi to vsaj do neke mere bilo v pomoč našemu kmetu, ker je v no njegov to je nujno, da se žuje najširši krog slušateljev iz vrst članov delavskega In družbenega upravljanja, mladine in ostalih delovnih Uudi. tAAAŠAŠŠAiššIššlššš*' Ne pozabite: vsak naroč mk ..Zasavskega tednika" je zavarovan! da bo kontrahiranje oviralo prosto trgovanje. Da se nekateri polproletarci v •ndustr jskih podjetjih odpuste jz službe, ni oporekati, vendar je treba vsak pr.mer obravnavati individualno. V podjetju Elek-tro-Krško eo n pr. odpustili iz službe kvalificranegj monterja — ker so pa dobri monterji iskani. je še istega dne dob 1 službo drugje Oče 'ega monterja ima okrog 10 ha zemlje, ki bj oba dobro preživljata. Nujno je torej. Preteki] teden je orgamzacfja Z V V/ p Trbovljah ruzviv novo z uatavo Foto krožek :ma sedaj osnovni A tečaj Fotoaparate radi posojajo mladim amaterjem starejši tovariši. Težave imajo le s filmi, ka so zelo dragi. Na razpolago imajo le kamere 6x9. Nakup filmov jim dela torej velike skrbi Omembe vredna je tud: požrtvovalnost leskovških fotoamaterjevi slikajo namreč doma in v bližnji okolici, filme pa hoti jo razvijat, kopirat in povečevat slike v laboratorij fotokluba v Krškem. Elektro krožku pomagajo pripadniki JLA. Tj so jih doslej seznanili s telefonom. Za praktično delo pa nimjo na razpolago materiala N č bolje ni ® modelarsk m krožkom. Pričeli *0 z izdelavo PP modelov Za večje modele žal nimajo vezanih plošč. V aplošnotehniškem krožku izdelujejo trenutno razne lesene izdelke, med drug m tudi lirike, prj čemer pa j h močno ovira pomanjkanje orodja. Pri vseh delih j m pomagajo učtelji ki tudi rodijo vse krožke in jim dajejo nasvete. Iz prednjega vidimo, da klub marljivo dela ta da je voljan doseč; še večje uspehe, kot >-h J6 imel doslej. To pa mu brez kakršne koli denarne pomoč; nikakor ne bo mogoče. Okrajni odbor LT Trbovlje, ki posveča v to skrb razvoju teh n ke med mladino, bo gotovo uvidel potrebe tega mladega kluba po pomoči, kj mu raojo ne b0 samo hvaležen, marveč bn s svoj m marljiv m delorr. dokazal da pomoč nj bila zaman. V PEČICAH POTREBUJEJO NOV VODOVOD Vas Pečice, ki je sedaj priključena novi brežiški občim ima več problemov, ki jih h° reba rešiti, najvažnejši P« Je ,cveda preskrba naselja z dobro l>it,no vodo. Pred kratkim »i le komisija s predsednikom občine tov. Kolencem na čelu dala položaj in ugotovila, da )e ureditev vodovoda ievedljiva. Skozi sito in rešeto... F. Mihelič:' Mlada, partizanka, 1944. lir "lig ladnega jesenskega večera je bilo, ko IILIH sta se v tehniko vrnila kurirja s po več starimi puškami na vsaki rami. ■el1 Prejšnjo noč so jih bila med drugimi rečmi odmetavala letaljj, ki so jih bila prinesla iz osvobojene Dolenjske. V bunkerju je završalo. Razen dveh pištol in pokvarjenega samokresa na bobnič, pravega orožja, sploh niso imeli, in kar neprijetno Jih je obšlo vsekdar, kadar koli je v trdi noči blizu bunkerja v hosti kaj zašumelo. Zdaj je bilo orožje tu. Vseh deset jih je planilo h kurirjema, ki sta samozavestno odlagala neverjetno dolge pihalnike,, katerim se je poznalo, da so pokvarili že mnogo smodnika. »Italijanke go,« je v prvem navdušenju spregovoril Jože. »Primojver, da so.« To je povedal na moč prepričevalno in še na misel ni prišlo nikomur, da tri mu bil ugovarjal. Le tnali Vanjo, ki mu tovariševa trdnost vpričo tovarišic ni bila nikdar po volji, ni mogel moleti- »Če solf je, bleknil iznenada, in kakor bi bili'-,ti»,boecdiei ušli je v plahi zadregi pogledal velikega JOŽO. Ta ee je pomilovalno ozrl nanj. »Tl, Vanjo, tl si to dejal, ti ki še svojega polomljenega samokresa nisi nikdar sprožil. Ti? Ho-ho!« Tedaj je spregovorila Tanja: »Se vama izplača načenjati prepir za prazen nič? Italijanke so zdaj tu, bodite hvaležni zanje.« Italijanke torej! Ime je vžgalo z neko prizanesljivo veselostjo in ves bunker je na mah oživel. Vsak je stikal svojo Italijanko, jo dvigal k licu, meril na soseda, sprožil, pa spet nabijal, meril ih sprožil, dokler Tanja ni vsemu temu napravila konec. Podelila jim je puške in si zapisala številke. Takrat pa jih je začela gristi radovednost. ali so tolikanj zaželene puške zares za kaj, til medtem ko so jih ženske pomerjale in so jim bingljale daleč preko kolen, je Vanjo previdno vprašal: »A kdaj jih bomo preizkusili?« Tanja mu skoroda ni mogla verjeti. »Preizkusimo?« je vzkipela. »AH si ob pamet? Mi — tehnika! — v takšni tajni, in naj streljamo kakor na strelišču!« Niso bili vsi njenih misli, toda ugovarjati si ni upal nihče več, s takšno odločnostjo je zavrnila Vanjo. Toda kakor bi bila zaslutila njihove misli, se je zavarovala že vnaprej. »Ne boste se igrali z njimi, ne,« je rekla. »Kadar bo sila, bo že vsakdo opravil s puško toliko, kolikor je pač vreden. Zdaj pa jih obesite na skončnike in — mir!« Tako se je zgodilo. Joža je bil ves prihodnji dopoldne nemiren, sredi popoldneva pa je stopil pred voditeljico, »Na Zajsela bi rad,« je rekel nekoliko negotovo. Tanja se je začudila. Iz tehnike so smeli tovariši malokdaj, da bi se izognili vprašanjem radovednežev, ki so nenehno dregali vanje. Joža pa je pritiskal dalje: »Skarpete imam votle, k čevljarju hi moral.« »Kurirja bi to opravila spotoma — — « »Najraje bi sam,« je prosil Joža. Takrat pa se je za njim oglasil še Radovan: »Jaz tudi, Tanja. Res, vse imam votlo.« Joža ga je oplazil z zlovoljnim pogledom. »Kako?« je osupnila Tanja. »Oba naenkrat — — ?« Godrnjala je, jima napravila pridigo, naposled pa je privolila. S skončnika sta snela puški, ju zavihtela na ramo in odšla. Joža je zakorakal v hrib — proti Zajselam, Radovan za njim. Toda komaj sta bila onim v bunkerju izpred oči, se je Joža znenada obrnil. »Kam hočeš pravzaprav?« »Kam? K čevljarju vendar!« »Ne lovi slepih miši!« »A zakaj jih loviš ti?« Skivnosti med njima ni bilo več. »Tja gor ne smeva,« je zašepetal Joža in z brado pokazal proti soteski, globoko pod njima- Spustila sta se navzdol, previdno obšla bunker in ostala spodaj pri potočku. Puški na rami sta ju strahovito zasrbeli. »Ne, tu še ne,« se je obvladal Joža. ko je Radovan že snemal puško in ves gorel od strasti. »Pojdiva više, k stari žagi!« Hitela sta navzgor in drhtela od nestrpnosti. Bila sta na mestu. Tukaj se soteska čisto zoži in na eni strani naglo vzpne v breg. Ob potočku stara, zapuščena žaga, ki jo s treh strani obkroža gozd — visoke jelke, bori in macesni. Tišina, da bi mogel slišati lazenje črvička. Snela sta puški in ju nabila. »Cilj?« je neučakano vprašal Radovan. »Tvoj je debeli macesen: tistile, ga vidiš? — moja je jelka poleg njega.« Pomerita — strel, in za njim pri priči drugi. Po soteski je jeknilo. jeknilo ostro in razklano, kakor udari klofuta. »Duš. je užgalo!« je dahnil Joža m se zazrl v tovariša, ki je bil ves nemiren. »Te je strah?« »Strah? Kaj bi me bilo strah! Ampak, če si takole sam nakoplješ — ?« — »Kaj si nakoplješ? — Bova še?« Radovan ni kazal navdušenja, toda za bojazljivca za vse na svetu ne bi hotel veljati. »Hm!« se je napravil ravnodušnega. »Ce imava smolo, potem je pač vseeno, sproživa enkrat ali dvakrat.« • Spet sta dvignila puški, spet je neznansko treščilo v deviški mir globeli. »Zdaj beživa!« je vzkliknil Radovan in planil, da ga je tovariš komaj zaustavil. »A cilj, ha? Krogle, a-----?« V nekaj korakih je bil pri jelki in obraz se mu je razvlekel. »Oba zadetka, pomisli! In ti?« Le ena Radovanova krogla je oplazila macesen, druga je zgrešila. Toda Radovan niti na to ni več mislil, zagnal se je za tovarišem, ki ni čaka.l odgovora. Ubrala sta jo navzgor, prav v nasprotno smer, od koder sta bila prišla. Naenkrat pa ju je vzklik pred njima skoro podrl na tla; na kolovozu, tri korake više, sta stala Dva izmed organizatorjev sploš nege upora na Štajerskem: tov. Stane in Skala dva partizana z namerjenima puškama in ju sršeče gledala. »Kdo sta?« je zagrmel eden od njiju. Joža je v hipu postal ves drzen in zarohnel: »Kdo sta vidva, vaju vprašam, ki si nama upata zastavljati pot?« »Počasi, tovariš, z Narodno zaščito ni šalel Ro ve j ta, kako si drzneta ...« Toda Joža ga ni čakal. »S poti!« je vzkliknil. »In če sta zares, kar pravita, potem sta dolžna, da jo ubereta z nama za tistim norcem, ki si upa za prazen nič streljati po hostah.« Preden sta se onadva znašla, je Joža odrinil prvega, in planila sta mimo začudene zaščite, ne meneč se za vzklikanje za sabo. Ko sta bila že čisto na vrhu, sta se oddahnila, Joža pa je za junačil: »Takšni tapki! Le cevi bi jima bilo treba poduhati, pa bi bila midva v kaši« Izza drevja se je pokazala zajselska kmetija. »K čevljarju morava.« je rekel Radovan, »že zavoljo dokaza samega, da sva bila pri njem.« iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifliiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinupiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfliiiiiniiniiiii^ 1111«! MILAN VID. Delavsko prosvetno društvo •Svobodo« na Lokah pri Krovcu je bTa ustanovljena skupno z istomenskv, društv v Toplicah in Zagorju. Za kulturnoprosvetno dejavnost zavzet rudarji tegn dela Zagorja so vedel. do je tudi pri njih potrebno tako društvo Konec koncev pa so b le Loke n Krtovec ie p>ed desetletji žarišče delavske zla?t: rudrrske kulture. Tu. v tem delu Zagorja so se vzgajal. najnaprednejS re-voluclonarn rudar/:'; od tu se je napredno miselno9! Urila tudi v Zagorje In naprej Četud s o. protiljudsk: oblast- niki pred vojn' na trse mogoče načine z otirali vsakršno, zla“ii pa seveda polit čno :n kulturno dejavnost, onditn. rudarji niso mkdar klonili Vseeno so prirejali razlčno zborovanja, vsakovrstne prredlve z naprednim programi, ob katerih so ljudje čutih ost, naperjeno prot' zatiralcem. Iz leta v leto je ra"la nj hova fevoluctonarna moč, krepilo *e te tovor štvo spletale so se tisočere vezi v boju za obstanek In prav co Kron st doslej še ni ugotovil kot kšen delež *o prine°li kisovih/ n tošk rudarji v tem neenakem boju bodle na političnem at po prosvetnem področiu ra zbol)šanje osnovnih življenjskih pogojev t st h ča“ov. Brez sleherne gmotne pomoči, toda ob silni moralni podpori vseh prebivalcev »o / m uspevale me zamišljen» akcije, sleherna prosvetno prireditev. Stare/ši rudar h še niso P»za-h 7 'eh težk h "urovih, a po svoje vendar lepih taaov In mnogo lih je ki še danes aktivno ah pa drugače pomagajo sro-/emu sedanjemu društvu Njihove bogate Izkušnje pa *o kaž pot mlaj S m svobodarjem pr: njihovem delu. Delovanje sedanje »Svobode« pomem pravzaprav nadaljevcnje tistih svetlih tradicij predvojnih delavskih društev četud ima nekatere pov em drugačne naloge. Društvo dandanes še ni zavzelo tolikšnega obsega, kat bi glede no kroj in tradicije moralo. Vendar ima vse pogoje mor- središča tega predela Zagorja. Sicer pa to nj važno. Važno je predvsem to da sta Oba kraja precej oddaljena od Zagorja in zategadelj ni čudno, da ljudje poredko zohajojo na prireditve, k, jih prirejajo ostala del-avska društva ali druge organizacije. Ta element je bil prvenstvene važnosti za ustanovitev svojih kulturnih inst tudj. Zato »o prt- Skupmo loških rudarjev ob odho du na de/o da še več pogojev kot obe drui-tv v Zagorju. Zakijl Loke n K sovec tvorita zaokroženo celoto, Voka brez Kisovca tn obratno ne pomeni nič Oba krajo sja neločljivo povezana; vežejo jih trdne veto čeprav menijo Kisovčeni, da postajajo Loke meščanske Morda je v tem troh'ca resnice, kajti Loke so 9I ie od nekdo/ lastile pravco reditve na Lokah vedno bolj obokane kot v Zagorju In »Svoboda« je doslej neštetokrat dokazala da ume privabljati svoje ljudi v dvorano Pred leti so e: svobodarf zgrozili majhen, vendar okusen In za tedanje rrzmere dovolj prostoren dom. Sčasomc pa le postal dom premajhen To posebno tedaj ko so ustanovili prj društvu še kino seka jo. Na drug: strani pa nj imela dovolj prostora niti grahka ni tj ostale društvene skupine. Upravo; odbor je sklenil dom preurediti, zlasti pa povečati dvorano, oder in uredili neke druge pr Uki ne Začel, sv pravzaprav praznih rok. Ni bilo n1i potrebnega gradbenega materiala in drugih sredstev Imeli pa so trdno vdljo. Danes po enem letu je glavno dela opravljeno. Oder, dvorana n prepotrebne pritikline so dograjene. Dvorana je neprimerno večja, več/- je tud, oder in Čitalnica s knftin co. Hvalevredno je, da so jim pomagal:, kasneje videč resnični voljo graditeljev, mestni ljudski odbor v Zagorju, Okrajni ljudski odbor. Zveza »Svobod« in rudn k rjavega premoga. Opravljeno delo cenijo na pribl žno "edem do osem milijonov dinarjev Svobodarj{ pa ne bodo mkdar pozabili nesebične pomoči nekaterih tovarišev kot: Viktorja Drr.orško, Alberta Kovačiča, France Bol teta, Franca Koprivška, Staneta Zupančiča, Petra Juvana m mnogih drugih. Pomagal sr., kjerkoli je bilo potrebno in tako pripomogli, da bo dom lahko « ponosom nosil ime »Dom loške Svobode*. Nt št v-e delo oprcvljeno. Trebi bo prostore opremiti in jih tako urediti do bodo ljudje prihajali vanje z veseljem. Treba pa bo še bolj zaktiv-Hrati mlade ljudi in vse ljubitelje društva za smotrno in n'črtno kulturno-prosvetno In .zobraževalno delo. Vedo, da tudi to delo ne bo lahko Se bodo težave — odločeni: pa *o dokazati, do »e v tem delavskem društvu vzgajajo stotine rudarjev in njihovih otrok. Toda noge eo ju same zanesle k Zajselskim, h košatemu kmečkemu domu, ti je bil video daleč naokrog. Gospodinja, ti je vsakogar pozdravila s smehom na licih, ju je sprejela vsa zaskrbljena. »Kaj se godi?« je sklenila roke in jima zastavila pot. Brežbrižno sta zmigala z rameni. »Kako? Kaj nista slišala pokanja, ko je vendar grmelo prav tule pred nosom?« »Ne bo sile, ne,« je menil Joža. Takrat pa je vzkipela. »Kaj! Kdo pa potem flečkari po hostah in zakaj? Za prazen nič — da M ga strela I Sicer pa, naj le počaka, Narodne zaščita — pravkar je bila tu — mu je že za petami! Ta bo okusil, kaj je leskova mast. Cisto kakor paglavca ga bo, in prav je tako!« »Morda pa je bilo kaj drugega,« Se je delal nevednega Radovan. »Lahko bi se komu nehote sprožilo.« »V glavi se mu je sprožilo, tepcu! Povejta mi, kaj drugega je človek, ki kaj takšnega počenja.« S tem je gospodinja opravila. Pred njiju je položila na mizo hleb kruha in prinesla letvico mleka. Naenkrat pa je dodala, kakor da se je pravkar spomnila: »Vaša kurirja, to sta tl fanta! Ko so zagrmeli streli, sta bila ravno pri nas. Kakor blisk sta bila zunaj in ko sem stekla za njima na prag, ju nisem ugledala več.« Ta vest ju jedo kraja poparila. V tehniki torej za strele že vedo. Predstavljala sta si bunker, kjer je gotovo vse kvišku, vse zmedeno kakor v hajkah. Odložila sta žlici in se poslovila. Pred hišo pa se spomnita, da bi bila morala najprej k čevljarju. Dokaz, da sta bila pri njem. jima je postajal vsak hip važnejši. Zavila sta k njemu in ga našla na njegovem stolcu. »Čevlje nama boš zakrpal, Ivan,« je pohitel Jože. »Pa mudi se!« Čevljar se zasuče na stolcu, Jože dvigne nogo, zdaj desno zdaj levo in tako stori tudi Radovan. Čevljar ju gleda, gleda, naenkrat pa bruhne v smeh: »Pa kaj naj vama zakrpam, ko nimata na podplatih niti ene same luknjice, pa če jo z lučjo iščeta!« Pogledata — resnica. V čudni zadregi sta zapustila čevljarja. Zunaj je bil že fnrak in zavest jima je narekovala", da morata -tjimprej k svojim Zdrčala sta navzdol po pašniku in strmi rebri do bunkerja. Vstopita in pozdravita, previdno in negotovo. Odzdrava ni bilo. le zbegano in čudno so se vse oči zapikavale v njiju. »Kaj se je zgodilo?« je tesnobno vprašal Radovan, ko sta odložila puški. »Sta bila vendar zunaj!« ga je ostro zavrnila Tanja. »Ali je zares hajka?« Jože je zrasel: »Kdo pa je rekel, da je hajka?« »Hajke ni,« ga je podprl Radovan. »A kaj je poten bilo? Kurirja nam nista lagala. Na Zajedah sta bila in slišala streljanje. No, Janez in Štef, ali ni tako? Pa kaj govorim, tudi vidva sta ga morala slišati!« »Slišala sva--------,« se je začel izmotavati Radovan, a tako nerodno, da ga je Tanja po priči ustavila. »Kje sta ga slišala?« »Kje?« se je naglo oglasil Joža. »Nekje v hosti, v gori!« »V gori?« ga je pogledal Radovan. »Blizu stare žage je moralo biti.« »In kaj sta delala pri stari žagi?« je vrtala Tanja. Čutila sta, kako pogubno lezeta v pasti Joža je postal drzen. »Kdo je rekel, da sva bila tam?« »Samo streljanje je prihajalo od tam,« se 3e opomogel Radovan. Tanja je muhasto nabrala čelo iri rekla, navidez mirno: »Prav, šla sta krpat obutev. Pokažita?« Onima so zagoreli podplati, ki niso imeli niti ene same zaplate. »Zakaj ne pokažeta?« Molk. Tanja ju je hip ali dva predirljivo gledala, potem pa je zaključila: »Zdaj vem, da strelov nista samo slišala, temveč tudi vesta, kdo Je streljal!« Bila sta v pasti, tako gotovo, kakor še nikoli. In vedela sta, da je bilo treba to past samo ie zapreti. »Kdo je streljal?« je vztrajala Tanja. »Nimata besed?« Zares, imela nista niti ene same. Iznenada pa je Tanja od togote zardela. »Molčita ali ne?« je vzkliknila. »Vseeno! Zdaj vem, da sta to storila vidva, vidva — bedaka!« Očitek je bil tako neovrgljiv, da sta grešnika kakor polž zlezla všse. Vendar samo za hip. »To je krivično!« se je upri Joža in celo Radovan mu je nepričakovano odločno pritegnil. Tanja je- vzkipela. »Krivično?« je vzkliknila. »Streljati nekaj sto korakov od tehnike in pehati v pogubo kftpo ljudi, to pa ni krivično?« Toda Joža je hotel vztrajati do konca. »Dokaze, prosim!« je zakričal. Takrat je Tanja osupnila. Ali je mogoče, da bi se motila vkljub vsemu, kar naravnost vpije za njuno krivdo. Ne, ni mogoče! In kakor da za nobeno ceno ne sme odnehati, je z vso ostrino zapičila pogled v njuni čeli, kakor bi hotela predreti do njunih najbolj Skritih misli. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je na mah potrdilo njuno krivdo. Kurir Janez, ki je dotlej le molčal in se zanj nihče ni zmenil, je naenkrat planil pred Tanjo in, držeč v rokah Radovanovo in Jožetovo puško, ves razvnet zaklical: »JCaJ hočete ta dva dokaze? Poduhaj. Tanja, poduhajte vsi in povejte, kdo je streljal! Kakor sam žvepleni smod jima smrdita Italijanki.« Na mah je bil ves bunker kvišku — ki je bila skoro že na stežaj odprta, se je za krivcema hrupoma zaprla. Združitev mladinskih organizacij bivšega krškega in trboveljskega okraja Napre j, ne nasajl V RADEČAH JE BILO MINULO NEDELJO VELIKO MLADINSKO ZBOROVANJE, NA KATEREM SO DELEGATI OSNO VNIH MLADINSKIH ORGANI ZACIJ ZASAVSKIH OBČIN IN VASI PREGLEDALI DOSEDAN JE DELO IN SPREJELI NAPOTILA ZA BODOČE DELOVANJE V tem kratkem sestavku ne bo moč analizirati celotnega dejali tudi pomanjkljivo, pa je bilo v preteklosti delo z kmečko mladino. To se ne vidi zgolj ''ŽZSZSl bogatega in ustvarjalnega dela zameglil in zmešal pogled na mladine bivšega krškega in trboveljskega okraja; še manj bo mogoče obrazložiti vse dra- razvojno pot Ljudske mladine. Ne nazaj, naprej je usmerjena pot delovanja mladinskih orga- g ocene napotke i referentov i nizati j; v iskanju takih nači-sekretarja CK LMS tov. Toneta nov dela, ki bodo mlademu člo- Kropuška, podpredsednika zasavskega okraja, tov. Toneta Zupančiča ter neštetih mladincev. Hotel pa bi povzeti najpomembnejše misli, mnenja, napotila in mladih ljudi, ki so se ob tej priložnosti združili v skupno mladinsko organizacijo zasav- veku odprla na stežaj vrata in mu dala vpogled v vse naše družbeno dogajanje. Docela nesprejemljiva pa je tudi zahteva, naj bo Ljudska mladina sa-smemice, mo organizator in idejni vodja mladino. Morda pa je tudi to ugotovitev različnih vej kulturnega, šport- vzrok, da v zasavskih podjetjih nega in drugega dela. Na ta na- in drugih ustanovah ni najti da se organizacija ne sme zanimati za delovanje raznih društev, kajti organizacija ne le da sme, marveč celo mora vedeti, kako se vzgajajo njeni člani. Mladi ljudje pa so ugotovili še, da mladina ne pozna družbeno ekonomskih sprememb, ki se nenehno pojavljajo v družbenem mehanizmu. To velja i za delavsko i za kmečko dine, pač pa mladinski aktivisti tej mladini niso vedno dovolj jasno in odločno prikazali njene perspektive. Tudi zgolj strokovno izobraževanje kmečke mladine venomer ni neogibno potrebno. Ta mladina potrebuje v prvi vrsti splošno orientacijo, nujno je, da spozna naše napore v izgradnji jutrišnjega lepšega življenja. Vsekakor pa ne sme čutiti da je zapostavljena. Problemi, ki so bili načeti na čin bi bržkone prišlo do tega, mladih ljudi v organih delavske- skupščini, so zelo zanimivi. Se da bi še tisto mladino, ki dela ga in družbenega samouprav- skega okraja. To pa pomeni v raznih društvih — torej tam, 1 jan ja. Prav verjetno je, da bi Vsepovsod Sirom Zasavja delajo v podjetjih štev Ini mlad-vici in mladinke Otroških vrtcev vzeti za izhodišče razprave dejstvo, da so se združili mladi ljudje, ki so doslej imeli povsem različne težave in saj so prvi živeli sikih, drugi pa v kmečkih predelih. Dosedanjim okrajnim komitejem LMS okraja Krško in Trbovlje pravzaprav ni bilo težko pred 120 mladinskimi aktivisti polagati obračuna o svojem delu. Kot vsepovsod, v vseh predelih naše ožje domovine, je bilo tudi za Zasavje preteklo leto — leto vztrajnega, nesebič- kjer so za to dani pogoji — od- starejši delavci radi volili v te tegnili od delovanja. Konec koncev pa mladina nima za to vprašanja, niti razpoložljivih gmotnih v industrij- sredstev, še manj pa sposobnih organe tudi mlade ljudi, če bi vedeli, da so za to delo sposobni. Odločno premalo, lahko bi precej jih je, ki jih ni mogoče tu podrobno obdelati. Vendar pa je moč sklepati, da bo novi okrajni komite skušal premostiti vse ovire in izboljšati celotno delo mladinske organizacije. Milan Vidic Nekaj misli s posveta fizkulturnih društev zasavskaga okraja Prvo bo, pridobiti mlade ljudi je premalo Vprašanje nadziranja in vzgajanja otrok preden pričnejo ho-cf.li v redno šolo, je dokaj pereče tudi o naših revirjih, zlasti še za otroke tistih mater, k: so poklicno zaposlene. Na zadnjem sestanku odbora za predšolsko vzgojo otrok pCi Svetu za šolstvo pri OLO Trbovlje so 0 Sevn ci tn na Vidmu. V vseh teh vrtcih je 25 oddelkov. To vprašanje »o doklej najboljše rešili in uredit: o Zagorju, kjer imajo otroške vrtce v Zagorju-Tophce in na Lo-kah-Kisovcu z 9 oddelki. Trbovlje im:jo le dve otroška vrtca s petimi oddelki. Pogrešamo pa lo otroško ustanovo na Senovem in ir Radečah. Vseh vzgojiteljic v otroških vrtcih je 27, na razpolago pa je 23 do 24 učilnic. — Mnogo so v odboru razpravljali o kadru za otroške vrtce ter o prireditvi tečaja za dopolnitev oz. pridobitev kvalltkac je za vzgojiteljico. Teh moči nam še vedno primanjkuje, zato je nujno potrebno, da se okraj in naše občine pobrigajo tud. za rešitev tega vprašanja in štipendirajo gojenke, da sl pridobe potrebno strokovno izobrazbo n srednji vzgof. telohi šoli. Predvsem po je važno vprašanje, preko k terega ne moremo iti namreč vprašanje preskrbe potrebnih prostorov za otroške vrtce, m to predvsem v go'-'to naseljen ih industr jskih krajih. Tako se c teh kraj.h gradijo novi stanovanjski b oki in naselja ter hiše, ki imaj. skupno tudi po 50 družmsk!h stanovanj. Prav bi b lo, da se v takih blokih in naseljih pre-'krbe tud prostori za otroške vrtce. Tak h primerov im:mo več, da omenimo samo v Brežicah ' stanovanjsko kolonijo JLA, o Trbovljah pa n. pr. nove rudnške stanovanjske zgrdbe in stanovanjske bloke Strojne tovarne, nadalje kolon-je mestne občine. Na vprašanje zagotovitve ustreznih pro"torov za otroški vrtec je trebi mishti še sedaj, ko so stanovanjski bloki še v gradnji, ne pa petem ko bodo zgo-tovljeni In vtij prostori že oddani. Vzemimo n. pr. samo primer gradnje velikega stanovanjskega bloka rudnk. Trbovlje poleg upravnega poslopja trboveljske občine. V tem bloku bo 54 družinskih stanovanj. Prav gotovo bo tamkaj 50 do 60 otrok, če ne še več. To j* samo eden izmed primerov, ki pa ph je v revirjih še več. Treba je, da o tem že 9edaj razmišljamo ‘n tudi to prašan/e zadovoljivo rešimo. -ar. nega, čeprav ne vedno povsem zadovoljivega dela. Uspehi pa so navzlic temu vidni med delavsko, kmečko in ostalo mladino. Kažejo pa se pri aktivnem delovanju in poseganju mladine v malone vsa področja družbene dejavnosti. Skupščina je odgovorila na celo vrsto perečih in pomembnih vprašanj, ki so v bližnji preteklosti ovirala večjo vključevanje preostalih mladih ljudi v svojo organizacijo, zmanjševala pomen iste in povzročila ponekod, v nekaterih občinah celo stagnacijo mladinskega dela. Skupščina pa je tudi obsodila celo vrsto zgrešenih mnenj, med katerimi sodi na prvo .mesto miselnost nekaterih starejših političnih in društvenih delavcev. da je organizacija kot taka omejena zgolj na pridobivanje mladih ljudi za kultumo-prosvetno delo, se pravi, da je nekaka posredovalnica ali zbirna baza za usmerjanje mladine v ta ali ona področja družbenega življenja. Kazno je. da je prehod iz več ali manj akcijskega načina dela osnovnih organizacij v po- Okoli 60 delegatov, ki so zastopali f-zkulturna društva iz področja b vsega krškega in tr-bovelj kega okraja se je sešlo v nedeljo, i3. t. m., V Radečah na posvet. V svoi' sredi so pozdravili tudi za- topn ke telovadne zveze Slovenije N men posveta je bil, da se pogovore o delovanju n napredovanju fizkulturne-ga dela v tem območju in to po sklep.h ki jih je sprejelo zborovanje v Krani-ki gori. Pogovor je bil zelo ploden in živahen, saj so delegit osvetlili mirsikak problem in tudj nakazali poti za reševanje perečih vprašanj. V naslednjem povzemamo nekaj misli, k-. bile v ospredju razgovora. Največji problem, o katerem je govoril skoraj v=ak udeleženec, je vprašanje, k ko pridobiti v našo telovadno orgaiuzac jo č mveč delavske in kmečke mladine, in to predvsem pošolske od 16. leta naprej. To je problem, kakor je n glasil tov načelnik Savnik ki ni lasten sam« telesno-vzgojnemu delu, amp:k je viden v vsem našem družbenem delu in življenju. In prav z:to bo treba, (ta ravno njemu posvetimo največ j o skrb in ga imamo stalno pred očnv. Najti bo treba poti. kako to pošolsko mladino privesti v telov dnice in ji tu vzbuditi zan.manje za tele=novzgojno delo m jo tud privesti do tega, da bodo mladinci zavestno spoznali vrednost sistematične telesne vzgoje. Te poti bodo seveda v različn-h kr:jih drugačne, vendar bodo vSe imele skupen smoter. Treba bo zato čimveč in-div dualnega dela, čimveč povezave in skupn;h naporov z mladinsko org nizacijo in z ostalim: športnimi organ.zarijami. a tudi popolnega razumevanja lokaln.h političnih in oblast, forumov. Treba se bo tako rekoč boriti za vsakega posameznike. Prav teko bodo potrebni stiku s starši ki imajo glavno vlogo pri vzgoji svojih otrok, da bodo tudi ti vpl vali na svoje otroke v tem smislu, ne pi odtali ravnodušni do teh vprašanj, ali pa celo njim nasprotni Jasno pa je, d' bodo pri reševanju tega vpraš nja odigrale svojo pomembno vlogo red '-n disciplina ter slikovitost vadbene ure in sploh celotnega dela pit Partizanu. — S tem v zvezi pe se odkriva drugo vprašanje — vprašanje vaditeljskega k dre. V tem pogledu smo doslej večkrat le premalo premišljeno pošiljali na Trboveljski »Partizan" za letošnji praznik republike Nastopili bodo vsi oddelki Glavna naloga Društva prijateljev mladine Skrb za žensko mlad no Tudi v Hrastniku so *e razpravljali, kako bodo letos pripravili našim najmlajšim Novoletno Jelko. Ko je Društvo prijateljev mladine v Hrastniku na svoji zadnji seji obravnavalo naloge, ki ga čakajo, so ob tej priložnosti sklenili, da bodo skupno s občinskim odborom SZDL obema »Svobodama« in s pomočjo občinskega ljudskega odbora in krajevnih gospodarskih podjetij pripravili bogat program ob Novoletni JelkL Glavna prireditev za mladino bo uprizoritev spevoigre »Dedek Mraz«, ki so Jo v Hrastniku že pred leti z uspehom prikazali. Dvorani v hrastnlškem gradu in v Delavskem domu bosta ob tej priliki spremenjeni v pravljični grad, kjer bo cel teden novoletno rajanje naših najmlajših, ki bodo za ta praznik tudi pogoščeni. ku Je tesno povezano s Šolskimi odbori in svetom za zaščito matere In otroka. Ta povezava je porok, da bo delo društva tudi v bodoče uspešno in v korist hrastniškl mladini. Člani TVD »Partizana« v Trbovljah bodo letošnji praznik, 29, november, zelo slovesno proslavil: v s veji telovadnici, ki jo bodo za ta prazn-k lepo ozaljšali. Dne 29 novembra bodo v dopoldanskih urah od 8 30 do 10.00 v«i telovadni oddelki nastopili z vajami, ki jih pripravtj je za svojo telovadno akademijo, ob enajsti uri pa bodo v pr. sotnosti celotnega upravnega odbora društva n vseh telovadnih oddelkov razdel il Izk znice pionirskim in mladinskim vrtam. Hkrati bodo slovesno sprejeti v članske vrste •elovadečh vsi mkd ncj in mla- dinke, ki izpolnjujejo za to pogoje v letošnjem letu. Ob tej slavnostni pnložno-tl bodo vs pripadniki TVD »Partizana«, ki bodo prejel; članske legit mcije, izrekli zaobljubo pred društveno zastavo in upiavn m odborom, da hočejo izpolnjevati pravilnik telovadnega društva. V soboto 3 decembra t. L pa bo TVD »Partizan« v Trbovlj h priredil ob 7. uri zvečer v Delavskem domu telovadno akademijo. na kateri se bodo predstavili občnUva vsi telov dni oddelki s pisanimi in dobro naštudiranim: telovadnim; točkami. Prepričan,1 smo da bodo Trbo- veljčani to pot pokazali več ženim.. nja za orodno telovadbo in o«t le vaje naših telovadcev kot v letošnjem marcu. Orodna telovadba Ima v Trbovljah najstarejšo tradiejo,znano pa je tudi. de so trboveljski telovadci nastopal’ na olimpijadah tn mednarodnih telovadnih tekmovanji Z obiskom akademije bomo poleg razvedrila dali pobudo vsem nastopajočim telovadcem, da se bodo še bolj trudili pridobit’ si čim večje znanje in sposobnosti v lep orodni telovadbi. S. G. tečaje kar prvega, ki nam je pršel pod roko, pozneje pa -e je izkazalo, da nima ne zmožnosti ne veselja, ali pa če je oboje imel da je to človek, čigar služba, ni vezana samo na ta kraj, in zgodrio se je, da Sr ga lepega dne izgub:! in oddelek je oaial brez vaditelja. 2e delujoči vaditelji pa si morajo b.ti na jasnem, ds, b ti vaditelj, ne pomeni samo »odbrenkata« tistih svojih m na teden, ampak da mora biti vaditelj tudi rzgoj-telj svojega oddelka. S svojimi telovadci mora, zaživeti, mora se znati vživet- v mlade ljudi, jih jemA kot celoto, mora poznati njihove razmere doma in v službi — torej precej odgovorna naloga ki jo je treba jemati resno m vestno. Na ta način bodo postale telovadne ure splošno vzgojne, kjer si bo posa-mezn k sistematično krepil svoje telo in se vzgajal v državljana nove socialistične družbe, kakor to tudi predvideva statut. Marsikdaj in mar»'kje pa m;ojka tudi tiste tople druž n ke domačnosti, tistega prijateljstva m tovarištva, kar vse je oditi« društva,, ki hoče uspevat: Tako društveno življenje pa potem odbija, a ne privlačuje. Problem, ki je izstopil na tem posvetovanju je nadalje vprašanje zdravstvene kontrole in tud1 zdravstvene vzgoje. Bilo h: prav, če bi društva svojih zdravnikov ne imela le na papirju, amp-k da td tj tudi v resnici opravljali svoje dolžnosti v društvu. Seveda so tu težave, ker so zdravniki že tako preobremenjeni z delom, toda: lep« be-ede lepo mesto najde. V-žnosti zdravniških pregledov, vodenje zdravstvene kartoteke in podobno ni treba posebej podčrtavati. Brez take kontrole telesna vzgoja lshko marsikdaj več škodi kot koristi. Tudi vpraš-nju propagande In tiska bo treba povet.ti več pozornosti kot doslej. Društva naj poročajo o svojih težavah in uspehih, da bo javnost seznanjena z njimi, da bodo pa tudi druga društva po izkušnjah grad-Is svoje delo. Prav tako P“* bo treba da bodo občine in tudi podjetja v danih možnostih skrbela na to, da finančno stanje naših tele-novzgoj-mh društev ne ho več teko kri- tično. Saj so v n«šem področju Na' seji je DPM razpravljalo nadalje o vprašanju, kako pomagati doraščajoči ženski mladini. Društvo Je že sklicalo sestanke članstva v obeh sekcijah — v Zg. in Sp. Hrastniku — kjer ao izvolili potrebne eekcijske odbore. Ta dva odbora sta sedaj prevzela nalogo izvesti priprave in voditi v letošnji zimski dobi šiviljske, kuharske in plet liske tečaje. Priglasitve ženske mladine za te tečaje oba odbora ie sprejemat*. Profesorji tn učitelji v kraju bodo izdelali program vzgojnih in drugih predavanj, ki bi uila ob večerih predvidenih tečajih, ker se Je ta način Izobraževan la deklet In žena ie pokazal V ' "mešen. Društvo v Hrastnl- Tevojui T to ob slapu Plive, ob prv% o*voboditvi Jajca (29. novembru 1942J. društva, ki nimf jo najpotrebnejši rekvizitov, društva, ki imajo si:cer dvorane, lastne teloradn.ee, so pa v njih bolj gostje kot lastnik:. Telesna vzgoja ne sme b ti samo $tr:r telesnovzgojnih društev marveč stvar in brigi celotne družbe, saj so njen. smotri m sadovi last celotne družbe. V društvih pa naj bo delo umirjeno in ne nervozno. Vsega ni mogoče doseči naenkrat. P®* stopim pot je peč najboljša P°j-Nervoza vod. kampanjič no, » p i je znamenje nazadovanja. Nanizali amo nekaj m sl;. D®-bro pu, bi b.lo, če bi se * po * meznh društev in krajev še og.a-sil.i v zvez: * temi problem P®' kazali mordi, pot, e katero o rešili ta sli oni problem. Ob tei pr tožnoeV )e načelu* tov. Savnik v imenu Telovadne zveze Slovenije podelil 23 nom spominska priznanja z «1~ hov0 uspesno delo v področiu t«; lesne vzgoje Ta pr znani a nji bodo izpodbuda še k večl«® elanu in še večji pripravi|en® ti žrtvovati v pr* telesne vagoj« n:še mladine še več . Popoldne je tov. Savn k m zanmlvo pred vanje o »Spar k ledi« v Pragi. 2;i, da ran di nekega nesporazuma ni mogel P®" lee« ti slik k. hi predaveje se bolj ponazorile n poi vit«. Pj® n skladbe za violiniste pretežno iz n žjih razredov. Tem pa se je pridružilo še eno delo na flavtj in čelu Mirno smemo reči, da je bil napredek klav ristov in violinistov viden in je treba šoli v tem pogledu izreči trte priznanje. Razrede violinistov so uspešno pripravil: direktor šole Slavko Marin, honorarri-predavatelj prol. Slavko Gulič in Stane Kruljc pianiste pa redni predavatelj F lip Kl inik, Emi-Bernehč tn An-ca Pavšek, enega flavtista je pripravil za produkcijo honorarni predavatelj Tone Hudarn. čelistko pa, ki je nastopila izven napovedanega sporeda, tud: honorarni predavatelj Ado Tavšič. Kakor nas vesel: napredek omenjenih, tako smo začudeni cba niso bila na produkcij) zastopam pihala, razen omenjenega flavtista. Ali glasbena šola nima v svojem učnem načrtu tudi poučevanje teh instrumentov ali pa mladina morda ne kaže zanimanja za uk na teh glasbilih? Doslej smo bit: knjižno nagrado za reš tev te uganke ALOJZ KRIŽNIK, učenec vajeni slišati na produkcijah tako 7. razreda osnovne šole pošta soliste kot v orkestru tud: pl Zabukovje kateremu bomo knjižno darilo poslali po pošti, drugo nagrado pa je žreb prisodil JOŽICI TOMC učenki 5. razreda osnovne šole, Preska št. 8, pošta Polšnik (Sava pri Litiji). Tud’, njej bomo knjižno darilo z ara d oddaljenosti od Trbovelj poslali po pošti. Vsem stalim pionirjem in pionirkam, ki jan žreb to pot ni bil naklonjen za poslane rešitve in pozdrave iskrena hvalal UREDNIŠTVO Nova nagradna uganka za pionirje Poslušajte sledečo uganko: Kadar z doma na polje gre, proti domu obrne rog*, ko pa spet domov se vrača, proti polju rog* obrača. Ste že uganeli, kaj bi to bilo? No, če ste. nam prinesite odgovor na uganko ali pa nam ga pošljite po pošt: do nedelje, 4. de- halne instrumente. Da je mladih pihalcev v primerjavi z godalci čedalje manj, nam priča tudi to, da Srečamo v orkestru izven šole dokaj gojencev glasbene šole med godalci, zato pa toliko manj pri pihalih. Celoten spored #o barvali nastop: šolskega pevskega zbora, kvartetc mladink in godalnega orkestra. Vse te nastope je pripravil profesor Albin Weingerl. Pevski zbor je bil dinamično prav dober, škoda le. da je izpadel Tomčev »Mrazeč«. — Mladinke, k: s0 pele v kvartetu, so glasovno nedvomno ustrezale, niso pa še dosegle ravni, kt jo je napovedala napovedovalka v svojem uvodnem govoru Če pa bodo zon je izbrane res pesmi, ki so prirejene za žensk; kvartet in ki ne terjajo močne zborovske osnove, kakor n. pr. Adamičeva »Uspavanka«, ima kvartet trte pogoje da 9e bo rozvil c to, kar je bilo napovedano. Godalni orkester in oba solista so dali tb, kar smo omenili že v začetku, da šola vzgaja dober kader godalcev. Torej, če b: dopolnili še to, kar manjka, bomo na prihodnji produkciji lahko rekli, da uživa trboveljska glasbena šola upravičen sloves, kj ga ima med domačin: n ki ji ga sleherno isto iz- cembra, opoldne. Tud: tokrat bo- rekajo njem nšpektorji. S tem pa sta dobila izžrebanca od nas lepo bo opravičila željo in potrebo knjižno darilo. , UREDNIŠTVO. po ustanovilo Srednje glasbene šole v Trbovljah -O- Edgar Wallace: 2 MELODIJAs,,|rn Oči so mu utrujeno zrle v tovariša in v obraz je bil nenavadno bled. Za sabo je imel naporno noč. Sedaj je sedel v Pisarni svojega zakotnega bančnega podjetja in edina družba tou je bil Callidino. »Skoraj sem prepričan, da nas bo ubogi stari Persh izdal,« Je dejal. »Kako, Persh?« je vprašal Callidino. »Šofer bo lahko izpovedal, da sva ga midva spremljala, čudim se, da še nikogar ni bilo. Pobrisati Jo nima smisla. Vedeti moraš,« je nenadoma dejal, »da sc angleški policiji nihče, ki j| je znan, ne more izmuzniti. človek si prihrani kup nevšečnosti, če mirno čaka na botok stvari.« »Mislil sem, da si bil na po-••cijski postaji,« je presenečeno dejal Callidino. »Saj sem tudi bil,« Je odvrnil VVallis. »To sem najprej sto-r*1 — in sicer v trenutku, ko 8cm imel za to vzrok — nam-r® 13,10 ha površine, od kate- strani, kjer je čebelnjak, je po- pridelujejo na svojih parcelah metovala, kijt; pred kratkim se i in prizadevanja kolektivov r® je vsako leto 5,40 ha aktivne sejano še okrog 300 hrušk. Res le krmske rastline in tako ni- je moral zopet zagovarjat; zarad: v industrijskih podjetjih v re- drevesnice. Parcele so razdelje- je sicer, da so stroški za take majo slame za steljo. Posestvo dveh totv.n, n sicer tokrat pred k ona, zarad če-«r ga je Okrajno bil letošnjo spomlad p© Okraj- naslednjega dne je zatem nada-nem sod šču v Brez cah kaznovan ljeval pot prot: državni meji kt pa je n: mogei prestopiti, ker so ga tamkaj prejel' org ni LM. — Obdolženec se je & tene pregrešil proti členu 303-2 kazenskega za- nasade prilično veliki, vendar ima namreč to slabost, da nima Okrajnim sodiščem v Trbovljah, -cd šč-: v Trbovljah obsodilo na so izdatki rentabilni, saj bodo svojega gozda. Tako mora za Tako :ma na vesti tatvino foto- pet mesecev zapora, z leti prinašali lep denar. Za vsak količ za drevesnico in za aparata v vrednost". 20.000 dinar- dosegajo lepe uspehe v sadjar- ?ie- Drevesnica je bila določena 1 ha nasada je treba okrog 800 nasad delati prošnjo za sečno iev ^ ga je vzel s tovornega *v- AlKOhOl pOVZPOCi nGSP6C6 stvu in živinoreji. To zadruž- izključno za vzgojo pečkastega tisoč din. Sorazmerno je naj- dovoljenje, ki ga je treba kol- tomobda na škodo Le^a virjih, temveč o delavcih in na velikost 1,80 ha. na kate. strokovnjakih zadružnega po- ro Površino vsako leto posade sestva Bošstanj—Sevnica. ki okrog 54.000 podlog za okulira. no posestvo je izključno sad- sadnega drevja (jablan in cenejši sadni material, prav ta- kovati, potem pa še dolgo ča- £,rU lak°RTa 't 'T* 'Tdlvški mora^ ^ovariatMLjubo™ Juvan jarsko-živinorejski obrat, v ka- hrušk), vendar je povprše vanje k« moHia in simmii« nna« a« Im, nm«tnn Stefana BeK v ca .P ... *-«— —>- —- •»•-*— terem je težišče dejavnosti v P° ostalih sadnih vrstah tako sadjarstvu in drevesničarstvu, veliko, da uprava posestva raz- ga, zlasti pa vprega, ki Je sta- del gozda, kar bi mnogo pripo- ko !e dehDVM§sfl^ prec^d^ bT bito! da ^ %l2tvoD”dSito 4CM *d Mrj™5 - Za- lpE na^jS^^agorju’ keHe rad. tatvin je bil obdolženec ob- VL malomarnosti ogrozil javni medtem ko je živinoreja le po- miši ja. vzgajati v manjib koli- la v prvem polletju nekaj čez moglo k razvoju in napredku / na secjem mesecev zapora, promet na cesti :n spravil v živ- možna gospodarska veja, ki da- činab tudi ostale sadne vrste, pol milijona dinarjev. Seveda posestva, ki ima v svojem pro- 'avnat; pa tudi sodnijske Ijenjsko nevarnost ljudi s tem, je nujno potrebni hlevski gnoj Spomladi so v Sevnici dosa- *“ "**s ‘ot:u--------------- — «—*««-------------------,—*= *- t—11 p '1~ •"— 1“*‘*1--------v,— ~u-~« intenzivni nasad je pri takih nasadih najdražja gramu propagirati in tudi do- 5trošiCe. jablan dili 14,50 ha veUk nasad pri- »graja, ki je terjala nad 2 mi- kazati, da ie bodočnost v plan in drevesnico tega posestva To tličnih jablan. Tam. kjer Je da- ,B°n» dinarjev. Cementne ste- tažnem sadjarstvu. Tov. uprav- * mPIO 16 hotfil priti zadružno posestvo, ki je nasta- nes mladi nasad. Je bilo prej bre in mrežo so izdelali doma, niča Černetova je dejala, naj bi vc<" CJ J r lo iz bivše KDZ Boštanj in staro, zapuščeno sadno drevje kar je prihranilo nekaj denar- tudi v tem primeru veljalo Leopold Udovič, delavec z ekonomije v Sevnici, so usta- in grmovje. eLta 1952 so to zem- pravilo, da sta moč in uspeh Hrastn ka. je z namenom, da bi Nasad je prvi te vrste pri nas samo v skupnosti. -ar. n-a nedovoljen n-ačm prišel čez novili šele 1. marca 1954. ven- Ijtšče najprej očistili in ga po - - dar je že v tem kratkem času potrebi sklanirali. Po rigolanju in ga je vredno pogledati. Kljub doseglo lep napredek in razvoj, so pa na vso površino posejali začetnim težavam pa bodo na Celotno posestvo obsega 73.25 ha lupino za podar. Jablane so na- Posestvu lahko že v nekaj letih celotne zemlje, vendar ni vsa sajene v vrstah, ki so glede na dokazali, da je plantažno sad-zemlja plodna; od te površine bujnost podlage različno odda- iarstvo rentabilno in da ima je 35,82 ha travnikov. 9,80 ha ijene med seboj. Na strmejših bodočnost. V Sevnici so tako njiv, 14,50 ha nasada pritličnih mestih terena so izpeljane te- navdušeni nad tem, da bi vso jablan, 13,10 ha pa je v sklo- rase, ki so posejane s travno staro drevje najraje posekali in TTU nrelaz pu drevesnic. mešanico, da se ne bi rušile. V nasadili novo. če bi imeli za to Sevnlc, PLANTAŽNI NASADI - CClem nasadu je" razcn P°sku- potreben denar" PLANIAZNI NASADI — gov, predvidena vzgoja vilaste da j"e v tonskem novembru okrog 6. ure zvečer kot šofer reševalnega avtomobila potem ko je za-užil nekaj alkohola vzel k sebi v kabino svojo mladoletno hčerko m jo odpeljal proti benc.n=ki črpalk: v Zagorju kjer je nato z z:denjsko vožnjo vozi, tako malomarno. da je vozilo zapeljal preveč na levo do brega potoka Medija, zaradi česar se ie avto prevrnil v dva n pol metra globoko strugo, vendar po naključju s svojim dejanjem ni telesno Dne 9 t m je prišlo na želez- Sevnici =o na sejmišču naleteli poškodoval svoje hčerke, k:_ je ■ na spuščene železniške zapom ce, bila tedaj v vozilu. — Obdolženi Huda prometna nesreča terjala človeško življenje »icucn ueii*r. cestno-prometnih predpisov n torno kolo ustov.ti. Da bi z voz- prav.l p regres ek proti ci. zri-o . . „ Vzporedno se posestvo nkvar- znamenj ponovno do hude pro- njo čimprej nadaljeval, je rekel kazenskega zakona in ga je 5o- BODOČNOST V SADJARSTVU pahnete na podlagah EM, II. TV ja z živinorejo ter ima v obeh metne nesreče, ki je terjala člo- Alojz Žumer za njim sedečemu dlgče zato obsedlo n' 3 mesece pri sejmišču v zaradi neupoštevanja predpisov in pro- zaradi česar je moral voznik mo- šofer je s svoj m ravnanjem na-torno kolo ustaviti. Da bi z vož- prav.l p re greš ek proti čl. 271-3 Kakor smo že rekli, je glav- in V pahnete na podlagi EM hlevih v Sevnici na gospodarska v tja tega po- IX. Glavna sorta v nasadu je sestva sadjarstvo in drevesni- jonatan, poleg nje pa so še in Boštanju veško žrtev 50 glav govedi. Redijo sivorja- Iz Brež:c prot; Sevnic- je z mo- spuščeno zapom co, kar je le-ta vo pleme ter je bilo posestvo tornim kolesom s prikolico vozil takoj HoriL, in nato odšel še na carstvo, čigar glavni iniciator je sledeče sorte; co x or. renata, ob zadnji medzadružni razstavi Alojz Žumer iz Sevn ce Čeprav drug© stran proge, da b"- dvignil Francu Topolovšku, naj dvigne zapora, pogojno »a dve leti. Iz Rake Tudi na Raki se pripravljaj0 delovodja posestva tov Dobov- zlata parmena. dolenjska vo- v Sevnici nagrajeno s prvo na- se je le-ta vr.čal ;z Brežic prav še drugo zapornico Ko je moto- 552 552 25222 ^HrTlEEBE SŠŠrffiTŠSt: -........................sjsr-iJSiSAiA ima, kakor že zgoraj omenje- V zavetni legi na prisojni sestvo poleg krme stelja, IZ HRASTNIKA im uiu t w.» ________________________ vesnost res na doHojn višini Na dovolil: * uprT-vhatHmotorno kqlo, privozu iz Blance brzovlak in z akademiji, ki jo pr pravijajo Stoto zanj po tzgledih ni b lo zado- lokomotivo zadel v zadnji del ni KUD hočejo mlad-na, gassl-sten opom-n. Čeprav b: «e moral prikolic*. Jenez Topolovšek, ki je -- —'■* , . , — ...— ..K i „a mestu mr- zavedati, da vini en ne sme uprav- sedel v njej, je bil na meHu mr tev, motorista s kolesom pa_ je v _ _ _ r-_i_________________ vrglo čez drugi tir na železn ški društev. Kljub prekomerni za- še ureditev odrov teh dvoran, cah*— ko^pa^se je peljal proti nasip kjer je nezavesten obležal. ljati motoneg.f. vozla je to ko j Slovo od umrleaa tovariša premalo vključuje v delo naših jeni, posebno vprašanje pa Je pc zasii5anju popival že v Breži . društev. Kljub prekomerni za- še ureditev odrov teh dvoran, c,j, _ i— n, c in nniial nmt EHr—B B * usmiljena bolezen spravila v bil se je moral oglasiti še v ne Blanci, kjer je v zal letošnji Teden otroka, kjer de I« se ne more razmahniti v ZVečer odločil za nadaljnjo vož-s® vse prireditve vodile učite- željenem obsegu. Ta nesreča naj bo v ponoven Rake. oporna vsem voznikom motornih „■ koles in vsem ostal m koristnikom cest do kakšne hude nesre- či in p' oriifj1 pokazati, da je praznik 29. november, naš velčki dan Na proslavo, ki bo v nedeljo. 27. novembra, v šol5ki dvorani, vabim* vse prebivalce _r-h Mali Fri in Kil »o vse pnreunve vuuue učite- tcij=ncui vmegu. kajti njena njo proti Sevnici ie na motorno če lahko pr de ob neupoštevanju b e.9 f IV ra7rPda osnov Uice In vzgojiteljice. Nobenega igralska družina nima sobe za kolo sprejel še Janeza Topolov- cestno-prometn h znamenj in 5ti.tru »* rsr^nfi.s. ~.ca: s*svzsr-jsrzzil_upredp;“”" to vprašanje. S^dek^Ne” j^ov.^zato? pS ^ ^ hrastniške »Svobode I« pionirji obrazbo. ki dela in živi v kra-odreda »Lidije Sentjurc* z zasta- ju. ne prispeva k razvoju kul-vo, prav tako tudq njegov-; so- turooprosvetnega in izobraže-Solci odreda »Partizan Luka« z valnega dela v Hrastniku prav Dopisujte v .Mii MS' Pomoč ljudskim Zo V6C o poliiicno vzq(0| o državi ono v knjižnicam Decentralizacija in širjenje spremljale mnoge spremembe v ve meri v gospodarstvu do zastovo^Dolg* je bito vrita mla- nič, ako izvzamemo nekaj red- D® »e omogoči knjižnicam v samoupravnih pravic naših de- našem gospodarskem sistemu, osnovni c- i^zunrnje d h 'n star h prijateljev malegs kih izjem. Poprava tega nezdra- Hrastniku nakup novih knjig, lovnih ljudi terja višjo raven ki pa same po sebi. brez vse- t je da ^ - P ■ "• • " ---------- - • *--- jim Je Svet za prosveto in kul- gospodarsko-politične izobrazbe stranskega razumevanja in pn- jx)liUkc Naša dolžnost je, oa^ turo odobril pomoč v znesku 75 širši pogled na Interese druž- zadevanja najširšega kroga dr- leh predavanj P® ^ h Lokalistične žavljanov, ne morejo dati po- udeležujemoita po svojihmtoeh P°S=7-t,‘5Va,=nh M g 1 °d”w •Svo- Z* SZSS*‘4232^ .»»-»m«-" Edija, ki so se poslovili od nje- vega stanja bo ena izmed glav- ga ob grobu z lep.m nagovorom n ih nalog sveta za prosveto in in neštetim-, šopki cvetja, e kate- SZDL. Priporočljivo bi bilo vse- tisoč din. Posebna komisija bo bene skupnosti, rim so mu okrasil; krsto Bese- kakor, da bi se sodelovanje, v knjižnicah pregledala vse težnje, pohlep , za do k: jih > »rekla ob grobu kot ga je na njegova razredničarka: »Tvoje med gledališkimi veselje do deia m pr dnost nam hod« ter pevski in godbeni od prema1 hne misija SZDL pri Okrajnem odboru naš hitrejši napredek in Trbovljah, obsegajo ni liniji tudi dvig življenjske bosta še dolgo kot zgled, Edil seki, razširilo tudi na ostale pomoč 25.000 din, enak znesek aktivnosti posameznikov, kolek- SZD Xu,vjgno_ej^,pomsjto pro- ravni delovnega ljudstva. Naj Ti bo Ed svobodna sloven- odseke, zlasti na na področje nadalje knjižnica v Turju. tivov in družbenih organizacij dmžbeno-ekonormko pro- ravrn a ovn ga , q Naj Tj bo Ed svobodne sloven- odseke, zlasti pa na področje ska zemlja poslednji dom!« bodo izobraževalnega dela med de-o«tale vsem v 'oplem spominu lovnim ljudstvom in mladino. ... Kako pridobiti v naša društva Izobraževanje delovnih kar največ mladine je prav ljudi in delo v „Svcbodah“ toko ** J .. ” _ prosveto in kulturo in tudi na- V Hrastniku in Dolu loga družbenih organizacij v Na območju sedanje velike kraju, občine Hrastnik deluje 26 raznih društev O njihovem delu NOVO Urejene kinO je Podrobno razpravljal na svo- dyorane y Hrastniku O. M. na tem področju. Odpraviti te blematiko — od tolmačenja no- Pomanjk.nie učnih moči V HrasnikU ljudi, predvsem pa tistih, ki de- Med važnim, problemi k! Je o lajo v raznih organih družbene- nj h razpravi)il Svet za prosveto ga samoupravljanja, bo nepo- —— —— ___ in kulturo pr hrastnišk' občini, sredna in važna naloga komisij so Imel; v Leskovcu pri Krškem skovcu eo v zelo slabem je bilo na dnevnem redu tud! za vzgojno-polltično delo, ki se zbor volivcev ki se ga je udele- do dežju jih Pokriva P"*1 bl. • ‘ žilo nad 60 ljudi Zboru je pn- Najslabša pa je ce*to v Dolnjem sostvov 1 tudi piedsedn k obo:- Leskovcu. Govor ie bil tudi o Zb r volivcev v Leskovcu Devetnajstega novembra zvečer nj bilo še nič. Tudi ceste v Le- vprašanje pomanjkanja učnih formirajo pri okrajnem in pri moč; na hrastnišk h šolah. Ni občinskih odbofih SZDL. ‘ - " ' f i ' V » " i* ■* - . . 1 - „ . m y '"KTf f ■ _ ' „ 'i - ^f'i. * - , .Tl / - osnovni šol: na rudniku minjka- Njihovo delo in vzgojno-poli- ne Videm-Kršk0 tov. Stone Nun- prosvetnem delu. o tanju sol-ta dve učni moč, na nižj o.m- tlčna dejavnost nasploh dobiva č čl Zbran m volivcem je govoril stva, davk.h itd. Ji zadnji seji Svet za prosveto * .....” naziji pa kar pet Na osnovni še večji pomen s stališča teme- 0 pomenu krajevnih odborov V Da se bodo stran kot sovoa- in kulturo pri občinskem Ijud- V Hrastniku delujeta v okvi- šoli v centru kraja je položaj še ljev naše prihodnje gospodarske razpravi so pr eotn-j poročali, da njak in ceste č mprej uredite, je skem odboru v Hrastniku. Po ru »Svobod« dva kinematogra- si bš: *am sploh nimajo na d o- politike, ki sc bili post avl, eni bivš vaški odbor ni opravil ti- seveda odvtono od vol.vcev sa- temeijiti analizi dela po vseh fa. Pred kratkim so na novo mestila za obolelo učiteljico Ta- pod vodstvom tovariša Tita na etega dela, ki mu je b lo zaupa- mih Prav v soboto o odločali društvih jim je ljudski odbor uredili kino dvorano pri ke- ko bo pomožna šola v Hrastniku beograjskem posvetovanju Iz- no. Kot pr mer so navedli vaški «voii vato, kako bo le-Q v bodo mestne občine odobril skupno mični tovarni in na rudniku, po upokoj tv tovariš ce Vošnar- vajanje zaključkov tega važnega vodni k, o katerem govorijo že napredovala, lov. ptedsedni J denarno pomoč v znesku 550 Obe dvorani sta sedaj lepo ure- jeve ostala brez učitelja... posvetovanja bodo nedvomno več let, storjenega pa do danes P^zv^n*v»°ce^jMj^,« svojc^^-tisoč dinarjev- Ko so predstavniki društev poročali o delu in težavah, je zanimivo, da so navajali prav lepo število članov, žal pa je od teh res aktivna komaj desetina. Povsod so postavljali na prvo mesto vprašanje materialnih sredstev, vse premalo pa so povedali o izobraževalnem delu, zlasti pa o uspehih pri vključevanju mladine v društva. V društvih »Rudar«, »Bratstvo«,. »Partizan« In pri tabornikih ter v pionirskih odredih je precej mladine, žal vse premalo pa je Je v »Svobodah«, v Planinskem društvu, strelski družini, Ljudski tehniki itd. Sama diskusija o tem vprašanju je med drugim pokazala da mladina v šoli rada igra, poje in telovadi po izstopu iz šole se pa ne vključuje v mladinske odseke društev, zaradi česar nastaja v društvih vrzel med najmla*šim| In starejšimi člani. — Na seji So tudi ugotovili, da so se vodstva društev vse premalo pripravila na bližnjo zimsko sezono. Na sejo so prišli brez delovnega načrta v tej sezoni češ da bodo o tem vprašanju odločali na občnem zboru Ker bodo občni zbori Sele konec novembra ali v decembru, bodo trije meseci ostali skoro neizkoriščeni. Mri vilo ki ga je opaziti v hrastnišk Ih dvoranah, je potrdilo zaključka, ki ga je napravil pisec teh vrstic. Na seji so nadalje ugotovili, da je popolnoma nevzdržna trditev, da se zlasti učiteljstvo „ % C". ... ' t - ^ ‘ - Sr ■ A* v, ' ur-i (f . 4 te -c" m % ur ■ <4.4 ■f ‘■'X -Tv j ■'Šiv % ‘»V- ■ >: ^ ’ •s » k » 'Tssa f v ■ ir * '*»* ^ . " T*** ^ , ; i" * V. ’ f;,. %:“• —riP^nliS'. ,, • 'S- Hti-simMI Mesto rudarjev, eteSto r/ev n kem cn.h uet-utev u . i »t /c ta naš kraj i- dno stanovanjske tuše ut druga posl opja Spremenil. Iz tal *o zrasJe nove de izberejo take ljudi, da bodo skrbeli za najzredek vasi. Po-j"a*n 1 je tudi da bo škoda, ki jo povzroča gradbeno podjetje »Gradis« pr avto cest poravnana j v ta namen je bila pri občinskem ljudskem odboru pošto-vi j ena komis'ja ki b© stvar v kratkem uredila. Na koncu so izvolili 9-čtomski krajevn' odbor v katerem so štirje občinski odbornik"- Posnemanja vreden Kmetje 'iz Loč pr; Dobovi so *e na pobudo predsedn ka K a Dobove in nerednih sadjarjev domenil, da e- kupijo novo sadja© škropilnico, k: jo bodo pto-6i.iL; vsi kmetje te vasi; na v a-kega kmeta odp de pribl žno 500 din Navajamo to za zgled, k je posnemanja vreden Na ta način bodo v šč n; v Ločah brez skrbi da jim škropilna ek) p3 morda ne b niiog-a poškropit1 sadnega drevia, ker je na področju kmet j ke zadruge prem 1° škrop ln c (k, jih do: k j tud niso t k0 izkoriščal , kot b b to potrebno), f Tj kmetje bodo torej imel *e' daj‘svojo škropinco, pod dobrim vodstvom sadjarskega odseka pa se bodo — upamo lahko kmalu post vi še z zdravim »adjem. k r j m v i želimo. Koktk,o posestn ltov pa |c y vaši v**!? Pom sl te ni ta primer in posnemajte kme'e '-z Loči 1° še posebno v okoliš ti, kjer nri-jo zadruge prem lo sadnih škno-p'ln c In žal preveč »•sner škege kaparja :n še drug h nevarn-6k odi j-v cev sadnega drevja. Izšla je knjižna zbirka ..Kmečke D. Klemenčič — Maj — Partizanka tiskarna V kmetijskih zadrugah, pa tudi v domov.h po n ših vaseh, je te dn; razgibal življenje razveseljiv kulturni dogodek. Založbi Kmečka knjiga v Ljubljani že poš lja naročnikom svojo vsakoletno knjižno zbirko ki obsega štirj prvovrstne knjige, privlačne po zunanji in notranji opremi K ko vel kega pomena je za kmečkega človeka vsaka dobra knjiga, ve samo tisti, ki pozna, s kako ljubeznijo kmet knjige prebira in hran:. Vrednost takšne zbirke pa je težko oceniti. Za marsikoga na vasi namreč pomeni edino branje 'n edino sredstvo, ki ge uporablja za širjenje svojega znanja. Takšna ugotovitev terja od založbe, ki pošilja svoje knj ge na. vas, preudarno določanje knjižnega programa. Vtis ime mo. da se Kmečka knjiga tega v polni mer. zaveda. Program njene kn/žne zbirke je namreč sestavljen z občutkom odgovornosti Poleg tako trdno uvedenega Koledarja brez katerega letna knj-žna zbirka na vasi prav gotovo ne bi uspela, :ma v programu še povest; tretja knjiga je znanstvene ali poljudno znan-stve vsebine, četrta pa je stro-kovpa kmetijska. Taka sestava programa ustreza potrebam in željam kmečkega bralca. Oglejmo sj letošnji knjižni dar Kmečke knj gei V Koledarju Kmečke knjige za leto 1956 je vreden omembe izbor iz del predstavnikov sl0. venske Moderne. Tu najdemo knjige" za L1956 macijo na Slovenskem. 4. Kot četrta bo pa izšla pr: nas t:ko potrebna knjiga: Obnova našega sadjarstva. Napisal jo je docent ing. France Ad:mič Program knjižne zb rke Krneč- Deset let dela radeške igralske skupine V soboto, 5. t. m., je radeško gledališče proslavilo desetletnico »vojega delovanja. Za to proslavo je izbralo igro, s katero so se nadeški gledališčniki v novembru lete 1945 prvič po osvoboditvi predstav-ti svojemu občinstvuj bili so to Borov »Raztrgana«. Pred pričetkom predstave je predsednik radeške Svobode tovariš Pergar v kratk.h m topi* besedah orise! delo gledališča, njegove težave in uspehe z zadnjih desetih letih Nedvomno je de gre rsdešk m gledališčnikom velika zasluga za to, da je bilo druStvo Svoboda v Radečah na kongresu na Jesenicah odlikovano s srebrno kolajno. — »Raztrgane!«, delo vzeto iz najtežjih dni našega narodnega ž vi j en jo, pomenijo torej začetek razmeroma kratkega, a plodnega obdobja. v katerem 60 radeški gledališčniki pokazali, de se ne strašijo ne truda ne znoja da jim m žal za prosti čas, a tudi. A.- se dobro zavedejo, kskšno poslanstvo vrše. Čez n j hov oder je šlo malo talcih gledaliških del, ki b: bile, namenjena izključno ceneni zabavi, smehu zaridi »mehe samega. Toda ne samo -zbira repertoarja tudi kvalitete podajanja je bila ves čas na dostojni višini m »e je od predstave do predstave boljšala — večkrat pa je tedi že dosegla raven, ki ne b: bila v sramoto kakšnemu večjemu kraju. Dvainpetdeset naštudiranih del — povprečno torej pet n s sezono kar je za tako po-dežeVko odrsko druž nico lepa številka — s 107 reprizam'- in 16 gostovanji, na kater h je bilo prisotnih več kot 60.000 gledalcev — to je bitonca rsdeškega gledališči. Rečemo lahko, da je zelc zelo aktivna Vse te številke pričajo, da pohvali, ki jo igralcem in režiserjem te gledališke druž ne izrečemo, ne bo le lepa be-eda izreče-na ob slavnostni uri. ampak res nekaj kar brez pret r-vanra m la kanja zaslužijo. In če k temu dodamo še nekaj imen upr.zorje-r.h del: Kralj na Betajnovi, Po-lujšanje v dolini šentflorjanska Naša leto 1957 2. Anton Ingolič: Ugasla dolina. Povest o železar-jih s Prevalj na Koroškem. Na koncu prejšnjega stoletja 'o tuji gospodarji opustili tamkajš- značilne pesm Dragotina Kette- kar jih Slovenc: imamo. Kmečki ”je železarne tn pognali ljudi z ja, Josip! Murn a-Aleksandrova knjtg. k je z množično izdajo dela. Povest 1* polna zan m-v,h in Otona Zupančiča. Ivan Cankar omogočila vsakemu našemu čip- dogodkov. . og - . pa je zastopan s črto«, Skodeli- veku, da si Uhko za malo denar- Zfl«*™«« .^vv^ku8 h avtor ca kave. Namen založnice, da b: ja pr skrb,; tako dragoceno zgo- IIL del V k, nJ® _rn, s tem kratk m izborom opozori- dovin»ko delo, je treba izreči obravnav:! kmečke upore proV la bralce knjižne zbirke na veli- priznanje. Zares bi ne smelo b.ti graščakom, b oje s; Turk •- za ko kulturno bogastvo zastopni- niti ene hiše pr' nas, kjer bi te zgodnjega, kov Moderne, je brez dvoma do- knjige ne imeli, sežen, zasluži pa tud priznanje. Kot četrta redna knjiga je v Nemara drži. da naša vas pre- zbirki Perutninarstvo. Napisala malo pozna kulturno dedišč no sta ga ing. Ločn.kar in Vrečko. n" še preteklosti. Dalje je v Ko- Rejc; perutnine bodo imeli v tej ledarju ponatisnjena pretresljiva odl čnj strokovni knjigi koristne- rrogram Km-zu« m črtica Pot na klop, ki jo je na- ga svetovalca. Menda se ne mo- ke knjige za leto 1957 je tak. da pisal Prežihov Voranc. Poleg tirno, ako rečemo, da je b:l izid ^ prav gotovo privabil številne jubilejnih člankov o nekaterih takšne knjige zelo potreben. Ta- nove naročnike, zaslužnih umetnikih in znanstve- ko temeljito napisana strokovna cena knjižni zbirk", za prihod-nikih je v Koledarju več potopi- dela so znamenje, da im mo pr; . jeto je 300 dinarjev, sov, ki kažejo brrlcu tuji in do- nas razgledane strokovnjake. ,,a Vniina oošilia hkrat mačt svet; objavljeni so poljud- Knjižna zbirka Kmečke knjige .= hra'cem knjižne zbirno znanstveni sestavki, zgodovin- tedaj opravlja pri nas pomembno s knl"9 ‘ * -ih pp>si sk: članki obširen pa je kmetij- kulturno in prosvetno nalogo. Ra- ^ vprašalno polo to .ih prosr ski strokov® del. V tem razdcl- zočira nas pa razmeroma n zka naj jo kmalu izpoln jo J ku bo kmečki bralec našel polno nakalda. Zbirka izhaja samo v navodil 'n vzpodbud za svoje 15.000 izvodih. Za pr-hodnje leto vsakdanje delo. Omenili bomo založnica sicer napoveduje po-zlasti r"zpravo ing. Gvida Faj- večanje naklade, razumljivo pa dige: Nekaj' pripomb k našem je da ji moramo pri tem pleme- ua, ~ "7i2DOia;l gospodarjenju na travnikih, ing nitem stremljenju pomagati vsi, njenega P .; Dreudamo Miška Judeža: Pravilno kletar- kj »e zavedamo, kako važne so vprašanja vestno p stv0 — dobro vino; mg. Viktor dobre knj ge za našo. vas. Pre- v spremni besedi bralcem m Repanšek objavlja članek Priskr- prični smo, da p oz'v Kmečke poverjenikom založn ca prosi, bimo rastlin:® dovolj hrane, knjige ljudem, ki še niso naroče- naj b. se v»i lotili s P»dv0)eno Anton Flcgo pa členek: Pomlaje- ni na njeno knj.žno zbirko, ne sii0 nabiranja nov* naročn.Kov vanje sadnega drevja. Dr. Jože bo ostal brez odziva. Takšne ter zaključuje: »Nase geslo naj Zapušek pa je prispeval razpra- knjige za tako nizko ceno bi mo- bo: Vse s'-le za razširitev knjiz-vo: Novo dedno pravo pri nas. rale zares najti pot ▼ ne zbirke Kmečke knjige.« Me- Omenil: smo le nek j člankov iz kmečko družno- . nimo, da bodo ljudje po n s Koledarja ki je poln zanimivega Za prihodnje leto objavlja vaseh to prizadevanje zares gradiva in bo brez dvoma našel Kmečka knjigi za knjižno zbir- podprli, saj bo uspeh kor-stvl med naročn ki navdušene bralce, ko tak program: 1. Koledar za njim samim. Druga knjiga se imenuje Kmetske slike in povesti. Tu je zbrano več najbolišh spisov priljubljenega p satelja J:nka Kersnika, ki je bil globok poznavalec kmečkega življenja. ua; jv j . pošljejo. Izjavlja, da bo glede n--, zaključke te anketo določala svoj knjižni program za zb rko. Takšna anketo je lahko koristna, ako se bodo ljudje zavedali patosa v prizoru s Ferležem. — tor, sta kar dobro izoblikovala Tretja knjiga je Zgodovna Rutanco je podala tov Steblov- svojo vlogo, vendar sta tu in tam slovenskega naroda II. del. Z mkova kot obl-stno in jezikavo malo preveč raztegovala 'n teko mnogimi slikami, zemljevidi in ženšče, vendar premalo kmečko manjšala učinek ter šibila tem- skicami opremljena Zgodovina, m mestoma malo prekr.čavo. Vi- po. Vse ostale vloge (Lenka: to- ki to piše univ. prof, dr. Bogo da Majde Poharjeve je bila po- verižica Dajzingerjeva; Črešnik: Grafenauer, obravnava usodn čas doba bolnega dekleta ki ji je tov, Lazič; Soseda: tov. Hallerje- slovenske narodne preteklosti: taborišče vzelo zdravje, ne pa vo- va in Felzerjeva; Ferlež: tov Je- izgubo narodne Samostojnosti in zqra^j nad kritiko odigranih lje do dela. In ravno ta druga nez Pešec; Nemci in partizani) kolonizacijo tujcev na slovenski prez- boveljčane ni treba podrobneje j>om repertoarja: slovenska druž-seznanjati niti z avtorjem niti z pena drama rn ljudska veselo-delom. Tud! Golarjeva »Vdova grenak realizem O'Netila Rošlinka« je že znana. Pač pa fn jffsn0000000000000000ooo< ničnem življenju in postni zelo zgodaj samostojen. Preživljal se je kot trgovski potnik, a to n‘i bilo zanj; šel je iskat zlato pa je prj tem obubožal Brez sredstev, kot naveden mornar, je potoval v Južno Afriko. Toda tudi Senčna plat dela v društvu pa morje — »the old de t/:/« — hoje bila doslej ideološka vzgoja kor ga imenuje v >-Anni Chri- članstva. Na zcdnjem občnem stie«, “j g- ni osvojilo. Postal je slavnostno akademijo zboru so sicer izvolil komi*, jo nov nar. a jetika ga je pognala v - h„„„„ .... ,,, za ideološko vzgojo članstvu, sanatorij. Tani je pričel študirati ' 1 še kadra, vendar bo dobro voljo in ob po-to Velike težave vendar le-ta n. imela potrebnih evropske sociologe in evropsko s prostor*! in sestankov 'in tudi nj delala dramo od Ib-ena dalje. Vrnil se Dramska sekcija je uprizorila, kakor sm0 že omenili, preteklo sezono samo eno gledalsko delo * sicer dramo »Pot do z ločna« — za letošnjo Sezono pa ima ta sekcija lep delovni načrt in smo prepričan, da ga bo tudi izvedla. Vpraš-nje rež.ser/a je v društvu sedaj rešeno ter bo dramska sekcija najprej naštudirala komed jo »Glejte Ameriko«. Gledališki sekciji sicer pri- 0 o o o $ 0 1 5 o o ) „VELETEKSTIL“ TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO, LJUBICAMA - MZ0RIEVA 4 ČESTITA OB PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE CENJENIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ZASAVSKEGA BAZENA. 0 o o o o o o o o o o o o o <>^0000000000000OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO^ V. Globočnik: Talci Dobovški gasilci so aktivni Sobota, 19. novembra tl. — deževen jesenski dan m še bolj pu*t večer. Sedel sem ob peči r. prebiral »Zasavski tednik«. Nenadoma za-1-Šim klic sirene. Ura je bila devetnajst Pohitel sem a hiše in v emerr vozovno-tehnične delavnice aapazil »rdečega petelina*. Naglo odidem na kraj nesreče. Tu pa sem vesel ugotovil, da so nas gasilci samo iznenadli z nočno gasilsko vajo. Pr stop.m h gruči starešin ki pazljivo spremljajo potek vaje. Največ dela ima sektorski poveljnik Iran Glogušek, sprejema zapor te in razporeja delo. Dele je vsekakor težavno Temna noč in nepoznan teren med železniškimi objekt terja skrajno previdnost in preudarnost. Grem še k podpredsedniku občinske ga-eiltke zveze Alojzu Ureku, ki dela kratke zapiske. In glej: na mjah sodeluje osem gasdsk h društev z motornimi brizgalnam' I Vej eo prihiteli na kraj nesreče v pičlih 20 minutah. — »Rdeči petelin« je un čen, gasilske desetine pa pospravljajo orodje in predajajo raport sektorskemu poveljniku. Ta skl-če zbor in poda poročilo občinskemu poveljniku Jožetu Jur kasu. Besedo de lov. Kolšku višjemu gasilskemu častniku in republiškemu inšpektorju. Ta na kratko in jedrnato analizira potek vaje; pohvali dobro plat vaje In- opo- zori na nekatere pomanjkljivosti. Se posebej se zahvali vodstvu, ki je pripravilo vaje — Kritika je b la objekt vna in stvarni'. Za nj-m povzame besedo predsednik obč.n-:ke gasilske zveze Zorko iz Brežic. Nasmejan in zadovoljen čestita gasilcem k uspehu in pripomni »da se čute srečnega v zbelkj gasilstva v Spodnjem Posavju.« Obč.nsk; gapilski poveljnik se zahvali obemi predgovornikoma, povabi gas-lce k nadaljnjemu aktivnemu delu v gasilstvu -n izreče željo po sestanku z vsemi g-silskimi četam; in poveljniki, na kuterem bi vajo kritično predelili. Tako je minila vaja. — Naše družbeno življenje se sprem.nja in dobiva nove socalisično lice. Pri tej preobrazbi življenja gas lci ne zaostajajo. Zaved jo se, da so tudi cm važen člen v naši družb zlai ti še v našem narodnem" gospodarstvu, saj s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo letno obvarujejo ml -jonske vrednosti vseljudskega imetja. Tudi njihova ;deološka raven se d v. ga.; gasilci gredo z duhom časa naprej. Naš. dobov-ski gasilci so to že čestokrat dokazali, zlast še ob letošnji pr-vom jsk: proslavi. Tovariško jim kličemo: »Na pomoči« in j h va-b mo da se pridružijo proslavi Dneva republ.ke, k bo letos, ob 10. obletnici osvoboditve, še posebno slavnostna. F. V. Pomemben uspeh pod at a „V no" Brežice Danes je zelo težko, da sl osvojiš inozemski trg, zlasti še, ker je svetovna konkurenca tako ostra. Kljub temu pa je našemu domačemu podjetju »Vi-no-Brežice« vendar uspelo spraviti svoja vina poleg domačih tržišč tudi na Češkoslovaško, Poljsko In v Zahodno Nemčijo, prav tako Ima podjetje poslovne stike z Avstrijo in Švico. Med največje uspehe pa spada to, da je temu podjetju uspelo odpreti v Mlinchenu na Bavarskem svoj lastni gostinski lokal, v katerem se prodajajo izključno jugoslovanska vina. Priprave za to so se začele že v letošnjem januarju, lokal v Munchenu pa je podjetje odprlo meseca julija — Pred kratkim pa je podjetje poleg kavarne odprlo še vinski lokal »Opatija« s kompletno restavracijo. Dobra domača hrana in domača vina so privlačna ne samo za naše ljudi, ki potujejo po opravkih v Munchen, temveč tudi za prebivalce tega mesta. Loka; v Munchenu vodi brežiški rojak Vladimir Černe, lastnik pred vojno poznana restavracije »Černe« v Zagrebu. Tudi kuhar, ki pripravlja domače poslastice, je naš človek, in sicer iz hotela »Toplice« na Bledu. — Pa še za nekaj je poskrbelo vodstvo našega gostinskega podjetja v Munchenu: trikrat na teden bo godba igrala v ostalem programu jugoslovansko folklorno glasbo. Podjetju »Vino-Brežice«, ki je s svojo smotrno trgovinsko politiko doprineslo kar lep delež k uravnovešanju naše zunanje trgovinske bilance in uveljavljanju naših vin na tujih tržiščih. še posebej pa k otvoritvi svojih gostinskih prostorov v Munchenu, moramo izreči polno priznanje. —ar. Bodi in mnogo dela o Velika m odgovorna je naloga, ki stoje pred org3ni»;c jo rezervnih oficirjev v n ših nov.h ob-6nah. Podcdbor ZROJ na Senovem, k: šteje 47 članov, je po svoji agilnost med najboljšimi klubi rezervnih oficirjev v našem okraju. Člani ee redno shajajo in so imeli v letošnjem letu že devet predavanj, ki eo bili dobro obiskana. Po delovnem načrtu bi moralo biti teh predavanj dvanajst vendar pa so objekt vni vzrok; to namero preprečili, kljub temu pa bodo še predavanj i do konca letošnjega le'a. — Med letom so napravili' aenovški rezervni oficirji dve poučni ekskurziji v Cerklje '-n Zagreb, pripravili so tudi društven izlet v Logarsko doTno in se spotoma udeležili proslave VDV br gade. Imeli so nadalje več k no predstav. Prav pohvalno je tudi, da »o vsj člani ZROJ Senove istočasno člani Strelske družine v kraju. Nadalje ee senovški rez. oficirj že sedaj pripravljajo na proslavo Dneva JLA, 22. decembra. Poleg slavnostne akademije ho tedaj Strelska družna na Senovem priredila streljanje, prav tako pa bodo po vseh šolah pripravi' manjše interne proslave Dne v JLA s kratkim predavanjem. -ar Nekaj o kinematografih oziroma filmih v Trbovljah Med številnimi zanimivimi dejavnostmi v Trbovljah je prav gotovo tudi delovanje krajevnih kinematografov. Mnogo je stvari s področja filma, ki zanimajo marsikoga tudi pri nas. Obrnili smo se zato na upravnika kinematografa Trbovlje-Center, da bi nam kaj povedal oziroma odgovoril na nekatera vprašanja o delu tega kina do sedaj, in kaj misli o kinematografu v novem Delavskem domu, ki je v gradnji. Predvsem nas je zanimalo, kakšno je razmerje števila kinematografov do števila občanov, kako se naročajo in razpošiljajo filmi, kateri filpii imajo najboljši obisk itd. Na ta vprašanja smo dobili sledeči odgovor: Do jeseni leta 1952 je bil v Trbovljah samo eden kinematograf, t. j. sedanji kino Trbovlje-Center v Delavskem domu. Nedvomno je bil za tiste čase en sam kino za Trbovlje premalo. Zato je bilo prav umestno, da so v okraju odprli še drugi kino, in sicer v Zg. Trbovljah. Skraja je šla otvoritev kinematografa v Zg. Trbovljah sicer nekoliko na škodo kina Trbovlje-Center, vendar ne posebno občutno. Pozneje, zlasti v zadnjem času, pa to sploh, ne prihaja več v poštev. Med drugim je znano, da je tudi v Trbovljah precej takih kino obiskovalcev, ki obiskujejo predstave v vseh treh kinematografih, ki so danes v trboveljski dolini. Obisk je pač vedno odvisen od kvalitete sporeda; če je film dober oziroma privlačen za obiskovalce, potc-m so predstave dobro obiskane, tako v kinu »Center« kot v kinu v Zg. Trbovljah. Kasneje — t. j. poleti leta 1953 — pa je začel delovati v okraju še tretji kino, in sicer v novozgrajenem Domu »Svoboda-Zasavje« v Sp. Trbovljah. Da je otvoritev tega kina škodovala obisku obeh ostalih v Trbovljah, je težko reči. Nedvomno si je kino »Svoboda-Zasavje« pridobil lepo število obiskovalcev, kar je povsem razumljivo, ker ima primeren okoliš in je obisk filmskih predstav v kinu »Center« za ljudi s tega področja nekoliko predaleč. Ce primerjamo število prebivalcev, ki odpade v okraju na en kinematograf vidimo, da dš število nekaj nad pet tisoč, kar je zelo nizko število proti drugim kinematografom, n. pr. v Ljubljani, kjer pride na en kino približno dvajset tisoč prebivalcev. Nekaj pa je še bolj zanimivo, in sicer v Ljubljani si ogleda povprečen obiskovalec kinematografov mesečno največ osem filmov, v Trbovljah pa šestnajst! Uprava kinematografov »Svo-bode-Center« In »Svobode« v Zg. Trbovljah teži za tem, da imata oba kinematografa čez nedeljo na sporedu vedno premierne filme, medtem ko kino »Center« predvaja med tednom tudi reprizne filme. To so po navadi tisti filmi, ki jih je kino že predvajal, sl jih pa obiskovalci želijo še enkrat ogledati, ali pa so jih pri prvem vrtenju zamudili. Kakšni filmi Imajo v Trbovljah najboljši obisk, vedo vsi obiskovalci naših kinematografov. Po številu obiska so v kraju na prvem mestu tako imenovani kavbojski filmi. Te filme gleda povprečno po tri tisoč ljudi, nato sledijo filmi veselega značaja ali glasbeni filmi z 2500 obiskovalci, kriminalni filmi imajo povprečen obisk 2000 ljudi, drame pa od 1500 do 1800 obiskovalcev itd. Z malimi izjemami so dobro obiskani tudi vsi barvni filmi. Z izjemo slovenskih so vsi ostali filmi domače, jugoslovanske produkcije manj zadovoljivo obiskani, kar je vsekakor obžalovanja vredno. Res je sicer, da domači filmi niso še na tisti višini kot inozemski, saj je naša filmska proizvodnja še zelo mlada, vendar bi se obiskovalci kinematografov morali zavedati potrebe, da si sleherni ogleda vse domače filme, zlasti še, da bi z lepim obiskom poplačali trud naših domačih igralcev. Zavedati bi se morali vsi, kako velikega pomena je za nas razvoj in napredek domače filmske proizvodnje. Nedvomno je marsikak domači film boljši po vsebini in fotografiji kot marsikakšna tuja plaža. Upajmo, da se bo tudi v tem pogledu položaj izboljšal. Kako je s preskrbo in naročanjem filmov, bi lahko mnogo govorili. Do nedavnega, t. j. do leta 1952, je bilo v vsaki re publiki podjetje za izposojanj filmov in so vsa imela ene i iste filme. Tako smo do tedaj -v našem primeru — naročali vs filme izključno v Ljubljani. K' je do tega leta delal v Trbovljah samo en kinematograf, je bila izbira filmov seveda kolikor toliko dobra, ker je bilo na izbiro več filmov, kot pa smo jih potrebovali za kinematografske sporede čez nedeljo Cim pa se je v okraju odprl še er kino, je bilo treba že predvajat reprizne filme, ker ni bilo na razpolago dovolj novih filmov To stanje se je kasneje izboljšalo, tako da je bilo mogoče ob nedeljah predvajati same premierne filme. Po letu 1952 pa so se v vsakem glavnem mestu naših republik osnovala samostojna podjetja, ki so imela le majhen istotek enih ir. istih tujih filmov. Vsako podjetje je naročevalo filme po svoji izbiri za raz pečavanje. Da je kvaliteta filmov pri tem trpela, je razum ljivo, kajti zares dobrih filmov je še danes v svetu premalo. S tem načinom preskrbe filmov iz tujine (domačih je premalo) sc je število razpoložl ivih filmov sicer izdatno povečalo, vendai ne toliko, da bi zadostovali z; vse tri kinematografe, posebno če uprava kinematografa gled: na izbiro filmov To stanje tud v bodoče ne bo posebno rož nato, zlasti še zaradi tega, ke; so se vsa podjetja za Izposojanje filmov, ki jih je sedem v državi, odločila bolj za kvaliteto kot pa kvantiteto filmov. Glede kvalitete filmov se bodo obiskovalci kina »Svobode-Center« in kina »Svobode« v Zg. Trbovljah lahko sami prepričali, saj jim bomo v bodoče zagotovili dober filmski spored Mi to namero, t. j. odločitev za kvalitetne filme, samo pozdravljamo, ker stojimo na stališču, da raje manj, zato pa zares dobre filme. Na vprašanje, kaj mislim o četrtem kinu. ki ga bodo odprli v Domu »Svobode« na Dobrni pripominjam, da glede na število prebivalcev, kakor sem že omenil, skoraj ne bi prišel v poštev. Vsekakor je pa na dru-valstvo okoliša Dobrne svoj ki-gi strani prav, da ima nrebi- no, saj jim je obisk ostalih kinematografov v Trbovljah mnogo predaleč, in je prav, da imajo kino v neposredni bližini svojih bivališč. V tem pogledu moramo otvoritev novega kinematografa pozdraviti. Na vprašanje, če bo za vse štiri kinematografe dovolj filmov, moram reči samo to, da mi je v tem pogledu prilično znan položaj, namreč, kako bo z nakupom filmov v prihodnjem letu. Glede tega sem zelo skup-tičen, ker bodo, kakor sem že omenil, podjetja za izposo anje filmov naročala manj, zato pa dobre filme Kakšne filme bodo predvajali posamezni kinematografi v Trbovljah je trenutno še težko kaj reči. To je vprašanje posameznih kino uprav, nedvomno pa bosta imela kino »Center« in ki-no v Zg. Trbovljah v tem pogledu kot vodilna kinematografa v okraju prioriteto, saj ju obiskuje sedaj največ ljudi in jima je treba nuditi kar najboljši filmski spored. pogledu kino na ustrezni višini. Na vprašanje, kaj mislim o bodočem kinu v Trbovljah v novem Delavskem domu, pripominjam samo to, da bo to poleg nove gledališke dvorane v Trbovljah ena izmed največjih pridobitev kraja v zadnjih letih. Kako potrebna je nova kino dvorana v Trbovljah, o tem se bodo kino obiskovalci najbolj sami prepričali, ko bodo prvikrat obiskali filmsko predstavo v novem Domu. Spomin am se nekega članka, ki je izšel v »Ljudski pravici« v letošnjih poletnih mesecih, kjer je dopisnik našteval vse pomanjkljivosti in neprilike, ki se pojavljajo v naših kino dvoranah. Predvsem ie opozoril na veliko vročino ki je poleti v naših kino dvoranah. To je seveda najšibkejša točka kina »Center«. Temu pa ni toliko kriva samo dvorana, marveč dosti bolj pločevinasta streha nad dvorano itd. Marsikaj bi v zadnjih letih že izboljšali v kino dvorani za- Vedno budni na slr-l:. Vej /UiUMSiitJi uapitMj Na vprašanje, kako je z novimi sistemi predvajanja filmov, t. j. tako imenovanega plastičnega prikazovanja oziroma projiciranja na široko platno, ki jih poznamo pod raznimi imeni, n. pr. »cinemascop«, »vista-vision« itd., lahko rečemo samo to, da je stvar še v razvoju in še ni dokončne odločitve v tem. Tukaj se ponavlja isto, kakor je bilo pred dobrimi petin-dvojsetimi leti, ko so se pričeli uvajati v svetu namesto nemih, zvočni filmi Tudi tedaj je bilo več sistemov in je trajalo nekaj časa, preden so prišli na definitiven, sistem zvočnih filmov, ki se še danes uporablja, t. j. prenos zvoka z filmskega traku istočasno s sliko. Vsekakor bo prej ali slej prišel čas, ko bodo kinematografi začeli uvajati nove sisteme za predvajanje tako imenovanih tridimenzionalnih filmov. Vendar bodo nastale te-*.ave, zlasti še v manjših mestih in krajih, ker bodo morali kinematografi prej graditi nove kino dvorane, to pa zaradi :ega, ker se pri novem siste-nu uporabljajo filmska platna v približni velikosti 12X6 metrov. Tako velikih ekranov pa kino dvorane danes še nimajo, z izjemo velikih mest. Tu pa se izjavlja spet drugo kočljivo vprašanje, t. j., če bo spočetka sploh dovolj takih filmov na razpolago. Nedvomno bo stala najemnina za tovrstne filme veliko več kot sedaj in bodo taki filmi terjali tudi večjo vstopnino. V našem primeru v Trbov-Mah, t. j., s prenosom kinematografa iz sedanje v novo dvorano v novem Delavskem domu, 'x>mo po vseh izgledih ostali še orl sedanjem sistemu z razliko, da bo razen sedanjih filmskih orojektoriev treba namestiti nove ojačevalne in zvočne naprave glede na veliko večji obseg -ove kino dvorane, o čemer že sedaj uprava razmišlja in dela tako da bo tudi v tem radi poletne vročine v njej, vendar smo to opustili, ker je bila v načrtu izgradnja novega Delavskega doma, do česar je tudi res prišlo. Dopisnik je tedaj priporočil tudi izgradnjo letnega kinematografa. To bi bilo v Trbovljah vsekakor zaželeno in potrebno — samo, kje postaviti tak kino, to vprašanje bi napravilo verjetno precej preglavic. Letni kinematografi se postavljajo običajno med zaprtimi objekti, največkrat pa na prostoru, obdanem z drevjem, v parku, gozdu itd Vsega tega pa v centru Trbovelj ni ali zelo malo. Z otvoritvijo kinematografa v novem Delavskem domu bo odpadla tudi potreba po letnem kinu v Trbovljah, ker bo novi kino poleg vseh ostalih najsodobnejših naprav opremlien predvsem z ustrezno klimatsko napravo, tako da se bo ■sleherni kinoobtskovalec v najbolj vročih mesecih v novi dvorani prijetno počutil. Na vprašanje, kdaj bo pričel obratovati novi kino v Trbovljah pripominjam, da je to samo še vprašanje nekaj mesecev, vsekakor pa že prihodnje leto. Vsi, ki hodijo mimo bodočega novega Delavskega doma v Trbovljah, sc lahko sami prepričajo, v kako kratki-m času ie zrasla tamkaj ena izmeri najpomembnejših stavb v naši domovini. SKItD »Lojzke Košak« Kostanjevica na Krki V soboto, 26. nov. 1955, ob 20. uri: Hans Tlemnycr: »MLADOST PRED SODIŠČEM« (Premiera). Scena a,kad. slikar Zvonimir Mušič iz Zagreba, režija Lado Smrekar-Vstopnice In gledališki listi ao v prodaji v trafiki Pav-lcnč in pired predstavo. 7drpnsre’u Ofaotte On Kliub 'emu da Sp ip žpnev"ka —4^“* Zavod vodi in upravlja upravnik, k, ga na predlog Sveta za gradbene n komunalne zadeve imenuje ljudski odbor. Upravnik ima prev ce in dolžnosti določene s predpis; 0 po- Kljub ’emu do $e je ženev"ka konferenc končalo brez pgseb- s rK dogodfru G o-,o ,z rožnih sira- V1DEM-KRSKO n "veta So nan.reč potrdili PRIPOROČILO domneve, do bodi 'kaSalj teko staršem, da pošiljsjo otroke v no Vzhodu k kor na Zahodu kmet.j-ke nadaljevalne šole. ... , Ker se v območju obč ne V- krivdo Z3 neuspen dem-Krško organ z rajo kmeVj- -- - .-------------------— r—■ * - .• , , . , ske nadaljevalne šole za otroke, slovan,u fnaneno samostojnih pnpsot nosprotn- s ram. Seveda sUre 15 let k,,te„h n3men zavodov in prav lih zavoda. ,e to delo Precej K-bmo ne glede - d tej mladm „snovno zna„ Zavod n ma kolektivnega or- n' 10 d0 *° b ,c. no. konferencl . naprednem kmet jstvu, pri- 9eaa upravljala. obravnvanc vprašan,a re n eno pomča ^bčinsk, ljudski odbor V. težke Nc koncu Loncev pa kun■ Videm-Krško, da starši pbš.Ijajo Za zadeve in naloge zavoda je terene- tud n b i popolnoma s . mladino v kmetijske nade pristojen občinski ljudski odbor, brezuspešna, ja, ,e v nek- mer: v_,ne šole. ki po Svetu za gradbene in ko- konst la raze šcenij al-šc med Ker je 0b skovanje kmet j s k: h munalne zadeve ter drugih orga- ue le*lam, ter zcrko o veti la nad3j;evain-,h šol predvsem v in- n ih nadzoruje poslovanje zavoda. probleme kjer h se bodo mora- 6am h udeleženCev m nji- VI. h ponovno o hovih staršev, saj bo mladina v Odločba stop v veljavo takoj. Zadnje dni se je zdelo, da se teh gokh razš.r la svoje zn nje iz Videm-Krško, 19 nov. 1955 bo marnzh, krij z področja kmetijstva je občinski Predsedn k obč. LO: vrnitviio sultana ljudski odbor prepr.čan da bodo Stane Nunčič „ 3. , vsi starši poskrbeli, da bodo D8n JUSUta njhovt otroci redno obiskovali občinski ljudski odbor na marokan^ki pre-tol nekako šole. |Q,- rr'r?** T' unesla Toda pričakovanja Fran- V;dem-Krsko, 19 n v. cozov se niso zpoln-lo Situacija Predsedn k obe. LO. se m zboljšala in to je dovolj Stane Nunč-č ja"en znak za to, da se Moro- kanci ne bori'jo za izpremembo Občinski ljudski odbor na prestolu temveč za svojo do- VIDEM-KRŠKO lit črno n gospodarsko neod VIDEM-KRŠKO PRIPOROČILO kmetovalcem, k: dajo raziskati zemljo. Okrajna Zadružna zveza Vi- , dem-Krško je organiz rala te-bo- £ rator.j za analize zemlje. Ker je « ----- _ rator.j za anai.ze zemije. rxt Po členu 50 točke 16 zakona o enaj za zemlje zelo važna za 1 inrlcViVi fl Jr. -• _ • • t_ — - An} vi°nost, torej Zr. osvoboditev de- občinskih ljudskih odborih (Ur. gin gnojenja'in važna za določi-žele izpod francoske nadvlade j;6t LRS 19-52). člena 24 točke ,ey kakšne raftj ne j^j se go-V Organizrci]i združenih na- 13 Statuta obč ne V'dem-Krško j, j0i priporoča Občinsk ljudski rodov so v zadnj-h dneh razprav- in 2. člena Temeljne uredbe o fi- odbor Videm-Krško v*em kmeto-Ijat nančno s'mostojnh zavodih (Ur. vajcem v področju občine Videm- Hs-i. ctot idai* Ohrin- v, _ j __ —laK^a /<7f" naneno s mosvujivii valcena v področju ODCine v iuem- n cnrpiptill nnVlh MatlOV list FLRJ št 51,531 zda’a Krško, da se poslužujejo labora- 0 sprejetju novm Uianov sk, liudsk. odbor V'dem-Krško tor-,ja Okrajne zadružne zveze in pr; čemer pa se menda niso do- na svoji seji 12 novembra 1955 dajQ raz.skati svojo zemljo tako s lej še sporazumeli Gre za pri- ODLOČBO dia bodo dobil, natančno analizo S STSLrS,o45K: "ata—. o katere pristopu na Zahodu ne y, d ;menom Komunalni družne zveze za analljo zaracu-soglašajo češ da rti neodvisna V dem-Krško štev 410 nsva le malenkostno odškodnino, država. izdano cd LCMO V: dem-Krško je enal za gospodarsko upraviče- V francoskem parlamentu so 26. febr 195/ tako. da se njeno na in priporočljiva. se končno sporazumeli, da -zred- prečiščeno besedilo glasi; Ker je anal za zemlje predvsem nih parlamentarnih vol:tov • koristna kmetovalcem naj le-ti ne bodo razpisali s? finančno.k^Si’ siužPujei°orociaborMo^l° ki esiuži kakor so nameraval, v decembru, “ “^vaP°V d^Krtko«. predvsem^nj m v^orjsL. temveč šele spomkd- V tem Sedež zavoda je v Vidmu- Kt-čn“u se bodo verjetno »porazu- škem_ Cesta kršk h žrtev št. 14 meh o orQt*nT7ncit col-lmn okra- .. 1 VOC.IU lij' in V **■''*- — Videm-Krško, 19. n-ov. 1955 Predsedn k obč. LO: Stane Nunč č Naloge zavoda so, da v območ- ,ev rn o novem volilnem zakonu Sp,oh , . . . ju Videm-Krškega opravlja na- z£LX' zvez z po’tv m- JAVNA ZAHVALA ,rinie z= oeve: Podpirana Rozalija S eručar. 1 vzdržuje komunalne neipra- Šumnik št. 6, Polsn.k, se javno - - - ve in objekte; zahvaljujem kot pogorelka iz le- nnvpflfl nrpdsednika 2 upravlja tržn-.co in sejmi- ta 1953 za izdatno pomoč našegr novega pretihe-IH Itd ter i b vzdržuje; OLO Trbovlje za denarno pomoč ki bodo s-cer šele v pnhodniem g vzdržuje in upravlja javno KZ Polšn k in vsem tiet-m kme-fp, m itpnriar te , sh ip ”edal d o/n ra-SVPt1iavo- to m in ostalim, k so m; na ka- 4 vzdržuje ceMe IV reda ob- kršen kol način pomagali, da čnske poti. parke n javne nf ^em zopet zgiadla svoj lastni dom. Ostala bom vsem zato zelo S 5 upravlja in vzdržuje poko- hvaležna Rozali j3 Seručar letu. vendar je tsk že *edai poln ugibanj rn predv devani o tem. a}-, bo sedanj predsedn k Eisen-hower ponovno kandidiral ah ne in kdo bo k< no‘dira! na list demokratske stranke Delovni kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik čestita vsem borcem za izgradnjo socializma k Dnevu republike okrnt*ke 8tronke nališča o *ZZ"’,L£:SJ2Z.'Zr ‘>"lh we" ,M*“I*. p«ici»”rosu°” m UGODNO PRODAVA HIŠO UGODNO PRODAM 25-baeno memben dogodek omeniti tud! konferenco v Bagdadu kjer so se seš' predsedniki vlad . Podpisani Stane M ko-lavčič, Gubca«; . , , javne Videm-Krško, Kardeljeva cesta 7 upravlja in vzdržuje javne ^ opozarjam da bom sodno v,«, w .v .... k............... 8° uprsvlja ln vzdržuje javna postopaš prot vsakemu ki bi Turčije, frake. Pok dana. Perzije koMj šča; razširjal neresn čne govorice o delov nju včlanjenih držav To je jq upravlja -.n vzdržuje mestno d p p ir t ir inonravokl vrer trenutne še dnkm š bkp, klavnico; P R E K p P vendar s, tako Velika Britanija jj - --------------------- ~ ' temu da je tudi fam arabska dr nje n opravlja tudi druge javne ^ rova, kot organ zac j pod vpii- sjužbe katere v pover obč. LO * vom Zahoda j z razumljiv h razlo- m Y gov nasprotuje če se samo Komun=ln1 uprav se Izročajo v Spommmo njegovega boja za y uppaviknj« naslednje komu- V odhod Angležev rt Sueškega pre- , naprave in naslednja vre- 0 kopa V tej držav prčakujčjo ™n1a: X ob sk nršerm j ena dva jseltonska tehtnicai X predsednika Tita 2 tržnica z inventarjem; Y , r , 3. sejm ščn prostor1 r napra V ki je w povedan za konec decem- vemj n nventarjem v mestu 0 bra letošniego leta. po povabilu videm-Kršk-i no Zdolah, v Le- A ki ga je prejel od premiera Na, ikovcu DTn0Vem in ns Rak: X serja ob svojem povratku z in- 4 stad,on .Matij. Gubce«; Y dlje Predsedn k Tito bo ob tej 5 ;avn park nasad"; V or olžnost gotovo pom rjevolno 6 mestna kjavnica z opreme 0 upl n i na in inventarjem. , C) odnose men Egiptom ? pokop i šča m pokopal šč- in l7raplnm ne 7-dradbe v .bmočiu Obč ne; lil IZI dtilUIII g vodovodne naprave -n ob- k, .°o po z dni h aobavah orožja jekt v območju občne; Egiptu preši■ t novo. lahko bi 9 javna razsvetljava v ob-rekl, nevarnejše, tazo Za orožje močju občine; Se je namreč začel potegovat 10 kanalizacijske naprave; tud Izrael in ga skušal dobavti 11 tovorni avtomobil znamke 'z ZDA. Vendar se v 'e, dri v' »Po 1* trenutno za - kaj I' kega še niso O novna sredstva ki so zro ogrel n se verjetno v bližnjem če na zavodu v upravljanje €e ia"u tud ne bodo v0-00000000-000000000000000000000000 Hvale vredno Podjetje »MESO« v Trbovljah je sklenilo, da zniža ceno svojim izdelkom, in sicer: telečjemu mesu od 270 din na 250 din, svinjski masti in mesu od 310 din na 300 din In govejemu mesu od 250 din na 240 din. Ostala podjetja — posnemajte jih!________. Zasavski derby v nedeljo ob 14. uri na stadionu »Bratstva« v Hrastniku (na igrišču za Savo). _________________ Zadružna mlekai. Brežice proda avtomolil v odpisnem stanju »Ctroen« brez diferenciala. Vprašajte na upravi podjetja, tefelo i Brežice 40. ZAHVALA m« »ovuuuuu-venter« ,v 'IT- Ob bridk- zgubi našega lju-bovljah bo predvajal do tor- bega sinka,, bratca, svaka in ka amer. barvni kovbojski nečaka film »OSAMLJENA PIŠTO- EDIJA URANA LA«. Naslednji teden angleški se prisrčno zahvaljujemo delav-film »BERLINSKA ZGOD- s k/ godbi, državni gimnaziji os-BA«. novn: šoli nadalje sosedom za Kino »Svoboda U« Trbovlje bo Domoč ob težk uri vsem ki so imel na sporedu do torka nam :zrazlll. soza,'e" .dar2£'“ amer. film »IZGUBLJENI vence m cvet'e ,ln sr.remlli E(i]a ofM. na njegov zadnj poti. SI ' Družine URANA-AČKUN. Kino Brežice: od 25. do 27. nov. amer. film »SENCE PRETE- ZAHVALA KLOSTI«; od 29. nov. do 1. Ob preran- zgubi ljubljene že-decembra angl. film »STA- ne mame, stare m3me ;n sestre "" —■ „ "*e , Marije Ostre!ič O000000000000000000000000< »Partizan« Sevnica: 26. m 21. . A Skrene zahvaljujemo f°T- f lm ^ ’ zdravniku dr.Br.cu za njegovo ve- PmVl rAŠnamtir- Iko ^krb v njen, bolezni pev- i ulni lapu«. cem d-irovalcem vencev in v?em, Kino Brestanica: 28. in 29. nov. k; ste jo sprem li na z dnji pot-1 »DOKUMENTI ENEGA ŽIV- :n sočustvovali z nami. LJENJA« (življenjepis marša- Mož -n otroci la Titai); 30. nov. in 1. dec. 7* ut/ * i a angl. pustolovski film »TI- 4 An VALA HOTAPCI«; od 2. do 4. doc. Iskreno 5e zahv Lujcm pr.:-amer. barvni film — revijski mar ju dr. Virgilu Krasmku n film »NA GLADKI PO VRŠI- dr. Drž šniku za uspešti -dr v-NI«. ljenje, — Silva Ebeilmc, it bovlje. ! Pekarna Fab'an!č'č Senovo ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM K DNEVU REPUBLIKE. f™* DELOVNI KOLEKTIV Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Brežice OPEKARNE Brežice Vsemu delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje čestitajo k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU s svojimi manipulacijskimi mesti: Brežice, Sevnica, Planina. Kostanjevica, Pišece m Radeče čestita za DAN REPUBLIKE in 1 10. obletnici osvoboditve ter se priporoča cenjenim odjemalcem na območja državnih gozdov, opravlja vsa gozdno-vzgojna dela. izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov, izvršuje vso gozdno tehniko dela ter odkupuje les iz nedržavnega sektorja po najugodnejših cenah 1 čestita vsem delovnim ljudem k Dnevn republike in 10. obletnici osvoboditve ter se priporoča cenjenim odjemalcem s svojimi kvalitetnimi opečnimi izdelki. Občinski liudski odbor Trbovl e Občinski komite ZKS Trbovlje Občinski odbor SZDL Trbovlje Občinski sindikalni svet Trbovl e Občinski odbor ZB NOV Trbovlie in Občinski odbor LMS Trbovlje Cene zmerne — postrežba solidna I S skupnimi napori delajmo za razcvet in napredek občine Trbovlje v veliki socialistični ureditvi Jugoslavije. Vsem občanom občine BREŽICE čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU Občinski ljudski odbor Brežice in ostale množične organizacije. DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR SPLOŠNEGA GRAD BENEGA PODJETJA t »KOTE K S* Brežice čestita za 29. november, DAN REPUBLIKE, in ob 10. obletnici osvoboditve in se priporoča za odkup vseh vrst kož. Plačujemo po najvišjih dnevnih cenah. PIONIR NOVO ME STO čestitata za 29. november, ob DNEVU REPUBLIKE, vsemu delovnemu ljudstvu, vsem sorodnim kolektivom in vsem članom kolektiva z željo, da dosežejo še večje delovne uspehe, S) KMETIJSKA ZADRUGA z O. J. Dol pri Hrastniku DELAVCEM ČRNEGA ZLATA V ZASAVJU K DNEVU REPUBLIKE KREPKI PARTIZANSKI »ZDRAVO!« česata vsem svojim članom in ostalim delovnim ljudem k DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. Odkupujemo in prodajamo vse vrste kmetijskih proizvodov. Za obisk se še nadalje priporočamo! Kolektiv SINDIKAT RUDARSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Mercator Ljubljana SINDIKALNI ODBOR PRI RUDNIKU ZAGORJE Zadružno podjetje za odkup m predelavo mleka IMeko" Celje SE PRIDRUŽUJE K ČESTITKAM OSTALIH K DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRI čestita vsem delovnim ljudem k prazniku republike, 29. novembru! LEK tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov LJUBLJANA PROIZVAJA anorganske — organske, kemične in farmacevtske proizvode, vse vrste tablet, injekcij, solucij itd. OB 10. OBLETNICI SVOJEGA OBSTOJA čestita vsem delovnim ljudem ter se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU oooooooooooooooooooooo-oo-oooo Ljudska gostilna PIŠECE čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. novembru, in se priporoča za obisk Kmeti'ska zadruga Globoke pri Brežicah se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k PRAZNIKU REPUBLIKE in se priporoča. I Splošno trgovsko p:d;et> Dobova o čestita vsem svojim odjemalcem k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! Naznanjamo, da sprejemamo že naročila za gradbeni material, zidno m strešno opeko, apno, cement itd. za leto 1956. Pohitite z naročili, da boste pravočasno postreženi! Kolektiv. PLETILNIH HODA $ Mizarsko podjetje Dobova proizvaja vse vrste pohištva m se priporoča za naročila. K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU, čestita vsem delovnim ljudem! Če hočeš dobro vbice piti. pridi e Kraievno gostilno v Pišece Naj žmi praznik republike — 29. novemberL Kmetijska zadruga z oj* Blanca čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU! MIA ZADREGA Z0.L PIŠECE s trgovinskim, vinarskim, živinorejskim in sadjarsko-vinogradniškim odsekom ter s svojimi gostilnami čestita vsem svojim članom, odjemalcem in ostalim h DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU1 se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in se priporoči, s svojimi kvalitetnimi in cenenimi izdelki KOMUNALNO GOSPODARSTVO TRBOVLJE z vsemi svojimi podjetji čestita delovnim ljudem k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! Obrtno nabavno - prodajna zadruga Trbovlje čestita vsem svojim članom in ostalemu delovnemu ljudstvu k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! Čestitkam se pridružuje tudi OBRTNA ZBORNICA TRBOVLJE Vsem delovnim ljudem in potrošnikom električne energije čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU delovni kolektiv podjetja ELEKTRO TRBOVLJE IOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOO 0OOOOOC>C>O<>O<>OOOOOO<>O<><><>O<><><><> Slikarstvo in pleskarstvo Kolektiv trgovskega podjetja s sadjem m zelenjavo ..VITAMINKA" Trbovlje čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE in se priporoča. Zagorje ★ GRADBENO PODJETJE .GRADITELJA Trbovlje čestita vsem delovnim ljudem k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. novembru. se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU Premogokop in glinokop Globoko pri Brežicah 4*'CCDS?' fj ■ wmm, m z ms iiir 6UHA- djiit/iri CtUl L - " i cnm*t taji CttriKh* WVJ* Vsem svojim potrošnikom in ostalim delovnim ljudem čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU delovni kolektiv ra ww«n «« mm m čestita vsem delovnim ljudem in odjemalcem k PRAZNIKU REPUBLIKE! ;f\ I mrnmmm* Mi podjetji ..PRESKRBA" In* / we n— —> ’ iSdST h h §1 Obiščite nas in postregli vas bomo z vsem, kar potrebujete! Dobra postrežba — nizke cene. C"T"1 * V 1* vrttrvumnA \w0«»wv<^w^wv0«>000<00000^000000^00<>000'00^00000000000000<^0000^0000000< o o o o t/ o o <> o o o o 0 1 t t TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM-KRŠKO l l t čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku republike, 29. novembru, in jim želi še nadaljnjih delovnih uspehov pri izgradnji socializma l>-0000000000000000000000000000<>000000000- r O IR A'IIA ZADRUZMA ZVEZA KRŠKO čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem kme tijskim zadrugam ter njihovim članom. Vse sile za izboljšanje kmetijstva! r >000000000000000<£000000000< ~ooooooooo<\ Sklctco Kcška SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR VIDEM • KRŠKO HnSrafflP (jHjfffll Kmeti ska zadruga Krjko Vsem odjemalcem in dobaviteljem kakor tudi vsem radruž-nikom čestitamo k DNEVU REPUBLIKE pHii m M ■ m iii im pHBHP Hi HHliHili čestita k DNEVU REPUBLIKE — 29. novembru, vsem delovnim kolektivom. ; >000000000000000000000-SXXXX> GRADBENO PODJETJE Videm - Krško čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem delovnim kolektivom. S A V A t l l l v 0 0 t 1 t OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO< t o t 0 1 o $ o o o o o čestita vsemu delovnemu ljudstvu k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. N JVEMBRU1 oooooooooooooooooooooooooooooooooooo< SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VIDEIH - KRŠKO čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem sindikalnim podružnicam in njihovim članom ter jim želi še nadaljnjih uspehov v samoupravljanju! I >000-00OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O OOOOOOOO $ o o o o Vsem kmetijskim zadrugam in zadružnikom čestita k državnemu prazniku — 29. NOVEMBRU Z« družno pod ei£e OBNOVA Kislo A m.nfnj. •ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-ooooooooooooooooooooooooooooo^ STRAN 17 fcslikska padete Videm-Ktška TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV £le!cteoin‘ U oHtžeto s svojimi gostišči: Komočar, Krieger in Cetin ter restavracija čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE! Ob obletnici delovnega ljudstva, 29. NOVEMBRU, ■■ MM čestitamo vsem našim odjemalcem | in dobaviteljem kakor tudi ostalim delovnim kolektivom se pridružuje čestitkam vseh delovnih kolektivov k prazniku 29. N0VEMBRU1 čestita vsem delovnim ljudem širom po naši domovini TRGOVSKO PODJETJE KURIVO MARIBOR k DNEVU REPUBLIKE! Knjigarna in papirnica VIDEM - KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem k DNEVU REPUBLIKE ! Upravni odbor trgovinske zbornice Krško čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem svojim članom in ostalim delovnim kolektivom. Ob združitvi zbornice s Trgovinsko zbornico Trbovlje želimo tudi v bodoče vsem delovnim kolektivom trgovske mreže pri njihovem delu čimveč uspehov! čestita k 10. obletnici osvoboditve in k PRAZNIKU REPUBLIKE. 29. novembru, vsem dobaviteljem, odjemalcem in delovnim kolektivom. Kmetijska zadruga Leskovec pri Krškem DELOVNI KOLEKTIV čestita vsem svojim članom kakor tudi ostalim zadružnikom k prazniku republike! LJUDSKE POTROŠNJE BREŽICE Delovni kolektiv TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE čestitajo k DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU, in 10. obletnici osvoboditve! čestita k DNEVU REPUBLIKE, 29. novembru m 10. obletnici osvoboditve. Vsem odjemalcem se priporočajo poslovalnice: Brežice, Lenart, Cerklje ob Krki in Bistrica ob Sotli. čestita k DNEVU REPUBLIKE in ob 10. obletnici osvoboditve. Izdelujemo kvalitetno pohištvo za izvoz in domači trg. IZDELAVA PRVOVRSTNA! Vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije čestitajo k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. novembru delovni kolektivi podjetij: ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE POSAVJE BREŽICE skladišče Brežice TRGOVSKO PODJETJE POSTREŽBA HRASTNIK čestita k DNEVU REPUBLIKE in 10. obletnici osvoboditve ter se priporoča svojim odjemalcem. - Stalno po zalogi tekoča goriva in maziva s svojimi obrati v KRŠKEM, SEVNICI in IMPOLJCI čestita vsem odjemalcem in dobaviteljem k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU in se priporoča za naprej! Odlična kvaliteta — Dobra p strežba — Nizke cene. Priporočajo se delovni kol akti »POSTREŽBE« in gostinstva »JELKE« HRASTNIK. GOSTINSTVO »JELKA« . KLAVNICA — MESARIJA in PEKARN v. delavtica \/idefn-faštca —v Kolektiv Kolodvorske restavracije Z dani most Čestita k prazniku socialistične Jugoslavije, 29. NOVEMBRU Vsem našim cenjenim gostom nudi. d vsakovrstna jedilo in pijače kvalitetne vrste in po najnižjih cenah. Priporoča se kolektiv KOLODVORSKE RESTAVRACIJE — ZIDANI MOST1 Kolektiv KLAVNICE Radeče čestita svojim odjemalcem k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU, in se priporoča. }x>oooooooooooooooooooooooooo~oooo&^^ooi Borbene pozdrave pošilja vsemu delovnemu ljudstvu k 29. NOVEMBRU delovni kolektiv gradbenega podjetja ZASAVJE" TRBOVLJE III. SAVINJSKA CESTA čestita delovnim ljudem širom po domovini k prazniku republike, 29. novembru DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA čestita vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije Kolektiv limiitf m url Me, Žitu nst IZBIRA Trbovlje s poslovalnicami vsemu delovnemu ljudstvu m se priporoča za omsk. Upravni odbor in delovni kolektiv RUDNIKA ZAGORJE Občinski ljudski odbor Radeče čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU Občinski komite ZKS Radeče in občinski odbor SZDL Radeče ter ostale organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem občine Radeče OB 12. OBLETNICI USTANOVITVE SOCIALISTIČNE H JUGOSLAVIJE v borbi za našo gospodarsko neodvisnost in izgradnjo socializma. K Dne m renublike, 29. nu»embru Kolektiv čestitata vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. Industrie gradbenega materiala u Zagor;u pošilja borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem ob DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU Kolektiv TOVARNE LESENIH PET PETA Radeče čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU vsemu delovnemu ljudstvu. f' r " n :: ,4 1 f \ ■ » emu # ----ntrvmr ^ NAJ ŽIVI PRAZNIK SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE1 Delovni kolektiv GRADBENEGA PODJETJA -TEHNIKA" Lfublfana VOŠNJAKOVA ULICA 8 Reševalna postaja Videm čestita vsemu prebivalstva našega okraja k Dnevu republike! RU11CA 2A80R3F se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k prazniku 29. novembru in se priporoča KOLEKTIV Radio center Zagode čestita vsem delovnim ljudem k prazniku republike Pleskarstvo Foto Reklam servis s svojim delovnim TrbOVlje kolektivom čestita vsem delovnim ljudem k prazniku republike v t 0 l t AVTO PREVOZN SKO PODJETJE TRBOVLJE čestita vsem delovnim ljudem k prazniku — 29. novembru Državni obrtni mojster Vse vrste osebnega in tovornega prevoza vam natanko in v redu izvrši AVTO PREVOZ Zagorje VSEMU PREBIVALSTVU POŠILJA ČESTITKE K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU Ob 10. obletnici osvoboditve in 12. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije želi vsem svojim članom še mnogo uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine Občinski ljudski odbor — Občinski komite ZKS —Občinski odbor SZDL — Odbor ZD NOHZ Občinski odbor Zsreze sindikatov na Senovem ter čestita vsem k prazniku 29. novembru Y 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o TRGOVSKO v PODJETJE o o Zagorje čestita k 29. novembru. Izdeluje vse vrste notranje opreme za stanovanja, kakor tudi vsa gradbena mizarska dela po naročilu in želji strank Železnina TRBOVLJE [OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOO 5 oooooooooc ^ Kolektiv < Vsem cenj. gostom čestita k prazniku republike — 29. novembru delovni kolektr t o o Strelnega pletilstva Zagorje RBDHIŠRE RESTABIACIJE ZAGORJE ? pošilja vsemu prebivalstvu Q O borbene pozdrave ^ a ob prazniku republike, 29. novembru Q $ ?» ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZASAVSKEGA OKRAJA K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV O O o o o o o o 6 o o o o t o 0 1 0 1 TRGOVSKO PODJETJE PCIRCSNJA oooooooo»ooooooooooooo* TRBOVLJE ZAGORJE čestita k prazniku republike — 29. novembru, vsem delovnim ljudem in se priporoča. Kmetijska zadruga Zagorje k čestita vsemu svojemu članstvu in po njih ostalemu prebivalstvu k prazniku, 29. novembru. in se priporoča. z vsemi svojimi poslovalnicami se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k prazniku republike — 29. novembru — in se priporoča [o^OCtOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO- xxxx>o*^xxxxx>oo- Tzgovsko podjetje Dol pri Hrastniku gostinstvo in mesnica čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije le praanllcu Dneva rc pubi lice — 29, novembru. >00000000000000000000000000000000000000 QC>0*000*C><>00<=>00*C> O* <>0000000000000 'i o o o o t o o o o o o o t o o o o o o o o o o o ■OOOOOOOOO") Kolektiv trgovskega podjetja Zagorje 1 s poslovalnicami »Suša«, »Pri Bajcarju«, »Košenina«, »Kisovec« in »Rudnik« pošilja borbene pozdrave k praznika republike *— 29. novembru. — Za obisk se priporočajo kolektivi poslovalnic, kjer dobite vse, kar želite, poceni in dobro. Vse sile za oskrbo našega delovnega ljudstva z električno energijo Delovni kolektiv ELEKTRARNE TRB6VLJE čestita delovnim ljudem k prazniku republike —• 29. novembru, in želi delovnim kolektivom novih delovnih zmag ^<><>0000-00000000000*0000000000000000000000^ 000000000000000000000000*0^00^0 Zovacna Ueca miiniU izdelkov Iztoke oo* -ooo-( l o o 1 1 ED čestita k prazniku republike — 29. novembru vsem delovnim ljudem, in jim nudi kamine vseh vrst in barv ter sobne peči kompletne s Samotnimi ploščami ter ostale keramične izdelke odlične kvalitete O o o o o § OB PRAZNIKU 12. OBLETNICE USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE SE ČESTITKAM IN POZDRAVOM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV Komunalnih podjetij Občinskega ljudskega odbora Radeče IZVRŠUJE VSA SLIKARSKA, PLESKARSKA ZIDARSKA IN MIZARSKA DELA. S SKUPNIMI NABORI ZA NAPREDEK IN RAZVOJ RADESKE KOMUNE! •OO* ►OOOOOOV O- ■Oooooooooooooooooooooooooo o* ooooo oo xxxx> oooooooooc>ooooc>ooooooooooooooooc>oooooooooo .>0000000O O OO O O OO O 00000000000000000000000000>000000000000000000<>000000000 00000000X0000000000000 I II na,boljša kvaliteta Od vsepovsod prihajajo naročila za znani trboveljski cement. 2e več kot 70 let proizvajajo v trboveljski cementarni povsod iskani cement ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi izven nje H kvaliteti in slovesu cementa, ki ga proizvaja trboveljska cementarna, pa seveda pripomorejo tudi ljudje in ne sama tovarna. Izurjenost tehničnega kadra pripomore s svojim strokovnim znanjem, da se vsa popravila v cementarni izvršujejo kvalitetno in v najkrajšem roku, kar mnogo pripomore k nemoteni proizvodnji. V letošnjem letu so v cementarni s pravilnim premiranjem znatno zmanjšali stroške za električni tok, premog in ostalo. S stalno skrbjo za kvaliteto je tovarniški kolektiv uspel, da proizvaja po oceni odjemalcev trboveljskega cementa in strokovnjakov prvovrstni PORTLAND-CEMENT-NORMAL, ki pa dosega znamko C-500. V zvezi s tem se ukvarjajo v cementarni z mislijo, da bodo v letu 1956 proizvajali samo visoko vredni PORTLAND-CEMENT znamke C-500, ki bi bil glede na njegovo kvaliteto s pravilnim dodajanjem cenejši kot sedanji normalni cement. Sedaj izdelujejo v trboveljski cementarni dnevno 320 ton — če pa se jim bo uresničila zamisel o rekonstrukciji tovarne ali pa da bodo celo uspeli zgraditi novo tovarno, bo dnevna proizvodnja narasla preko 550 ton. Kako prepotrebna je rekonstrukcija tovarne cementa v Trbovljah, nam povedo samo naročila, ki prihajajo dnevno, in jih mora tovarna odklanjati. To pa je seveda velika škoda, ker je za proizvodnjo trboveljskega cementa na razpolago dovolj surovin in zaradi tega prvovrstnega trboveljskega cementa ne bo zmanjkalo. Letošnji praznik, 29. november, bo kolektiv slovesno proslavil in bodo ob tej slovesnosti nagrajeni s spominskimi darili vsi tisti, ki delajo v tovarni že preko 25 let. VIDEM- KRŠKO čestitajo k Dnevu okraja Trbovljel OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB iSpktf # ll'I a i-g-p- —' ' S , republike vsem svojim občanom ter ostalemu prebivalstvu ^ooooooooo+ooooooooooooooooooooooooooooo j K DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRE, pošilja iskrene čestitke vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije delovni kolektiv CEMENTARNE TRBOVLJE t 0 l l IfScvsSo pC&lie s svojimi trgovinami: Trgovina z Trgovina z Trgovina z Trgovina z Trgovina z Trgovina z Trgovina z mešanim blagom štev. 1, Videm-Krško, Dalmatinova 1 mešanim blagom štev. 2, Videm-Krško, Kardeljeva cesta mešanim blagom štev. 3, Videm-Krško, Cesta krških žrtev mešanim blagom štev. 4, Videm-Krško, Kardeljeva cesta mešanim blagom na Raki železnino, Videm-Krško, Dalmatinova 2 usnjem, Videm-Krško. Dalmatinova 2 Trgovina s čevlji, Videm-Krško, Dalmatinova 2 Trgovina z živili, Videm-Krško, Cesta krških žrtev čestitajo k Prazniku republike vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter jim želijo še mnogo uspehov! >OOOOOOOOOOOOOOOOOOXOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOO«-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1 -V -■ - t- - ... ' ■ . -v. ooo o< - St' O ■ oooo. I K dnevu repni ke čestita vsemu prebivalstvu pod.et;e SPLOŠNA OBRTNA KOVINARSKA ZADRUGA VIDEM-KRŠKO čestita delovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu naše skupnosti k Dnevu republike I Izdelujemo po naročilu solidno in po konkurenčnih cenah zunanjo in notranjo opremo stanovanjskih, gospodarskih in drugih zgradb, lahke železne konstrukcije. ' < vse vrste ključavničarskih izdelkov in izvršujemo predelave, montaže in popravila. Cenjenim strankam se priporočamo! loooooooooooooooooooooooooooooxxxx>ooooo< OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE TRBOVLJE podružnica Eriko čestita vsem svojim zavarovancem in ostalemu ljudstvu k prazniku, Dnevu republike! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOO { Vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem iskreno čestita k DNEVU REPUBLIKE loltpma Rtih Kupujte vino le z etiketo »Vino« Brežice! O kvaliteti se prepričajte sami! Cene zmerne! Postrežba solidna! Ioooo^»ooooooooooooooo<>oooooooo>oooooooo<' ^ OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRŠKO *• čestita k Dnevu republike vsem sindikalnim organizacijam in njihovim čluuom ter jim želi So nadaljnjih uspehov v njihovem samoupravljanju ter izgradnji socializma I K Dnevu republike, 29, novembru, *estita vsem kolektiv STROMEGU INZURSTUfi V TRBOVLJAH 00000000000000000000000000000000000000<>00000000000000000000000000000000000000000000000000000«000000' V >000000000000000000'0000«s>0000< ><><^<><><><><><><>O-<><»<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><;><><><><><>< l l Delovni kolektiv in uprava STROJNE TOVARNE TRBOVLJE čestitata delovnim kolektivom in svojim poslovnim prijateljem k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! t Kmetijska zadruga Zidanem mostu prodaja in odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov V naših poslovalnicah dobite vse, kar želite, poceni in v odlični kvaliteti •00000000'X>0000000000000000<>00000 s celotnim delovnim kolektivom čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU, vsem svojim gostom in ostalim delovnim ljudem ter se priporoča! Trpvsko podj t|e z vsemi poslovalnicami čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. novembru! Našemu delovnemu človeku nudimo vse, kar potrebuje zase in za svojo družino. Kvalitetno blago in poceni. 13 ■ -:j i Kmeinslta zadruga Brestanica n ui BI * o Senovo čestita vsem delovnim ljudem k 12. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije — 29. novembru fosti« sUo. IN KOLEKTIV DELAVSKO-USLU2BENSKE RESTAVRACIJE — SENOVO Senovo se pridružujeta čestitkam ostalih delovnih kolektivov. Cenjenim gostom se priporoča in vabi kolektiv DUR - SENOVO —o '0000000000000000000000000000<>0000000000000000000000000^00«0000000000000000000<) Irjoislo ptici e n icii jROSisr Videm Krško, Dalmatinova 2 KoiiDSho-elek&ično-instalatersli tcliiti ir mit Ulica 1. junija, štev. 28 izvršuje vsa popravila radijskih sprejemnikov, električne in vodovodne instalacije, previjanje elektromotorjev ter opravlja stavbno in galanterijsko kleparstvo ter vsa ključavničarska dela. Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije, Še posebej pa svojim cenjenim odjemalcem, čestita Q 0 k prazniku ret^ufili&e $ 29 ricOi m6ru Vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem čestitamo k prazniku Dneva republike! D i Ob Dnevu republike, 29. novembru, čestita vsem kolektivom in podjetjem delovni kolektiv in uprava TRGOVSKEGA PODJETJA „Preskrba" Trbov.je !<><><><><><><>o-cx>ooo-c>o<>ooooooooooooc <><><><><><><><>-o-<><><><><><><> <>000000 o «c>oooc-o<>oooo-oooooooooooooo OBRTNA PROIZVAJALNA ZADRUGA se pridružuje čestitkam k PRAZNIKU REPUBLIKE Pridobiva: kamen, gramoz in pesek GOSTILNA V KRMELJU nudi vsem svojim odjemalcem premog odlične kvalitete Čestitamo vsem delovnim ljudem in kolektivom k Dnevu republike — 29. novembru! KMETIJSKI! ZBDBDGfi z o. j. v Šentjanžu čestita k PRAZNIKU REPUBLIKE in se priporoča s solidno in kulturno postrežbo Kolektiv DOMA ONEMOGLIH Imj!0l;ca se pridružuje čestitkam ostalih delovnih ljudi ob prazniku DNEVA REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU! 6- c? -' V •* -£*;• e sv.t SVOBOD in prosvetnih društev okraja TRBOVLJE čestita vsem društvom »Svobod« ro ljudskoprosvetnim društvom ter preko njih vsemu članstvu k prazniku DNEVA REPUBLIKE -29. NOVEMBRU in jim želi še nadaljnjih uspehov pri izobraževanju delovnega ljudstva Kolektiv „KREMENICE" KRMELJ na Dolenjskem iskreno čestita vsem državljanom naše domovine k DNEVU REPUBLIKE z željo za čimprejšnjo izgradnjo socializma I 0 o o o o o 0 1 STUDENEC S PRI SEVNICI eci O s trgovinami na BUCKI in VELIKEM TRNU ter gostilnami v ^ TRBOVLJAH in HRASTNIKU A C/a se priporoča 2 svojim odjemalcem ter čestita delovnim ljudem k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU ELEKTRARNA BRESTANICA proizvaja električno energijo Ob 12. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije pošilja delovni kolektiv borbene pozdrave in čestitke vsemu delovnemu ljudstvu! Sindikalna podružnica rudarjev Trbovlje ★ pošilja borbene pozdrave in čestita k prazniku 29. NOVEMBRU vsem delovnim ljudem socialistične f Jugoslavije nudi topla in mrzla jedila ter okusna vina. Pridružuje se čestitkam ostalih delovnih kolektivovl >ooooooooooooooooooo. PEKARNA Martin Hočuvar j KRMELJ Trgovsko podjetje »RUDAR' Krmelj se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov k prazniku, 29. novembru čestita k Dnevu republike — 29. novembru vsem svojim strankam in dobaviteljem kakor tudi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije. Odjemalcem nudimo vse vrste tekstilnega blaga, galanterije, živila, gradbeni material in drugo. V zalogi imamo samo kvalitetno in ceneno blago, ki ga kupujemo samo od priznanih proizvajalcev Jugoslavije. STRAN # ^oooo^o»oooo^<>w<^kxx>owoooooooo«ooooo0000000000000000000ooo-oooooo; Delouni kolektiv in upravo STEKLARNE HRASTNIK čestitata vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k prazniku republike. 29. novembru ter priporočata svoje izdelke, ki so odlične kvalitete in poceni r 0000000000 000000000 ->0000000000000000000^ s svoifm Članstvom v občinah Zatfnrie Trbovlie Hrastnik, Radeče, Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice čestita vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije k Dnem republike. 29. novembra Najboljše filme vam prikazujejo v kinematografih „SV0B0DE-CENTER" (Delavski dom) v Trbovljah in v v kinu „SV0B0DE" v Trbovljah II. Vsem obiskovalcem čestitata % prazniku 29. novembru Uprava in kolektiv kinematografov »SVOBODE« CENTER in »SVOBODE* TRBOVUE 11 Delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja BET N" CELJE. LJUBLJANSKA UL. 16 čestita k Dnevu republike — 29. novembru — vsemu delovnemu ljudstvu. Izvršujemo vsa dela na visokih in nizkih gradnjah po konkurenčnih cenah. Zadovoljstvo investitorjev je porok naše kvalitete! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCiI^OOOOOOOOC ooooooooo<2>ooooooooooooooooooo( \ Knjigarna Trbovlje prodaja vse vrste knjig, sprejema naročila za pisalne stroje in za vse vrste pisarniških potrebščin. Cene ugodne, postrežba solidna. Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k DNEVU REPUBLIKE kolektiv KNJIGARNE TRBOVLJE Gostinsko podietje »MAJOLKA" Trbovlje z vsemi svojimi poslovalnicami: novo preurejeni lokal •Delavski dom«, Cesta 1. maja (Terezija), Bife »Delikatesa«. Ulica 1. junija, »Pri Dreu«, Počivavšek (»Pri grozdu«), Volker (»Pri lovcu«), gostilna na Katarini, pri Sušniku, gostilna Slačnik in sodavičarstvo čestita delovnim ljudem k prazniku republike — 29. novembru in se priporoča za obisk IM Vsem cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in ostalim && 29. november Q ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — ŽELEČ JIM SE NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE naše iskrene čestitke I * Priporoča se kolektiv podjetja „meSO“ v Trbovljah OOOO ^00000000000<- 0000000000<>00000000000000000000<000000000 >oooooooooooooooooooooooooooo<>o^oooooooo^ooooo^oocoooc^ooooooooooo^^ooooooooooo< o o RUDNIK RJAVEČA __ K Dnevu republike H 'vlj’3 ml iskreno čestitamo 6l ifam* i^i %wiBr irV vsem rudarskim de- lovnim kolektivom *|P f^JP /Pik 1||JN Slovenije in drugih y bratskih republik, že- leč jim pri njihovem . delu vedno večjih uspehov v dobro in napredek naše socialistične skupnosti. Isto želimo tudi vsem našim odjemalcem in vsem, s katerimi nas vežejo poslovni stiki, ki jih hočemo tudi v bodoče ohraniti v obojestransko zadovoljstvo. "I DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA B A D l A H je ponosen na svoje uspehe, ki jih je dosegel v času 10-letne svobodne graditve, ter ob praznovanju 29. novembra, »DNEVA REPUBLIKE«, pošilja borbene pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije. e o © © NAJ ŽIVI PRAZNIK SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE — 29. NOVEMBER! »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOČ^OOO^OOOOifKI CEMENT-OPEKA Trgovsko podjetje z gradbenim materialom na debelo in drobno. Ljubljana, Šmartinska cesta štev. 31, teleion 30-140, F . 'A iifiliuiihil f lili :i:j lil lili i8$ lisam asr j»' * ; x'r ":w-" ~ čestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se nadalje priporočamo. Poslužujte se naših uslug, ugodnih cen in solidne postrežbe I H S s valjani in vlečeni materiali črne metalurgije valjani in vlečeni materiali barvaste metalurgije sanitarni in instalacijski material plemenita jekla kroglični ležaji orodje in stroji za obdelavo lesa orodje in stroji za obdelavo kovin SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z ŽELEZNINO LJUBLJANA, TITOVA UL 16 generalna zastopstva in konsignacijska skladišča znanih tovarn: 1. orodja za obdelavo lesa (Gebruder Leitz. Werkzeug-Fabrik. Oberkochen); 2. brusne plošče (Tvrolit-Schleifmittelwerke, G m. b. H., Schvvarz, Tirol); 3. specialno orodje za obdelavo kovin in vlečena žica (Kamtnerische Eisen- und Stahlvverk-Aktiengesellschaft, Ferlach, Exportabteilung — Wien L, Friedrichstrasse 4); 4. ročno in strojno orodje (Heinrich Sahm & Sdhne, Wcrkzeugfabrikation, Rem-scheid). Oglejte si i.aše zaloge, cene strogo konkurenčne, poslužujte se blaga iz konsignacijskih skladišč, zaloge za vao industrijo in obrt, strokovni in tehnični nasveti brezplačni. 0 t