Poštnina plačana v gotovini Cena 25.— lip DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 37 Trst - Gorica 12. septembra 1952 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. —- Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek STO mejnik in branik V iredentističnem tisku, ki skuša v zadnjem času prepričati zahodne zaveznike, da morajo izsiliti likvidacijo Svobodnega tržaškega ozemlja, so se po dolgih mesecih kritik in zaničevanja začele pojavljati hvalnice na račun zahodne dalekovidnosti in smisla za realnost. Mi, ki smo doživeli Teheran, Jalto in Potsdam, ki na svojih ramah neredko občutimo, kako dejansko izgledajo posledice take »realistične politike«, v kateri ima tudi tristranska marčna izjava svoje žalostno mesto, smo pa zelo daleč od tega, da bi pred to bistrovidnostjo dvigali klobuk, posebno ker vidimo, da jo vsakdo hvali samo takrat, ko gre v njegovo korist. Hvalil jo je Stalin, ko je speljal zahodne sile v svojo past, in hvalijo jo italijanski iredentisti, kadar jim izgleda, da so uspeli speljati vodo v tržaškem vprašanju na svoj mlin Zaman je vse poudarjanje stvarnosti in želje po dosegi življenja' sposobne rešitve, če nismo sposobni pogledati resnici hladno in nepristransko v obraz. Zajiodni zavezniki so na žalost v zadnjem desetletju nekajkrat dokazali, da jim v .takih trenutkih njihova spretnost in presoja kaj radi odrečeta svojo službo. Ce ne bi bilo tako ne bi tako pogostoma zasledili v tujem časopisju in izjavah, poleg razmeroma redkih treznih in široka obzorja obsegajočih glasov, tudi toliko nesmislov in zgolj trenutne račune zasledvijpčih potez, ki pa imajo to usodno lastnost, da se z njimi pridobi krajcar, a kasneje izgubi tisočak. Pustimo zaenkrat velike odločitve, kakršne so bile n. pr. Teheran Jalta in Potsdam, kjer so reševali (a tudi to je vprašanje!) začasno zavezništvo s Sovjetsko zvezo, zato da so izgubili polovico Evrope in skoro vso Azijo, pustimo medvojno politiko britanske vlade do jugosloininskih narodov, ki so bili cinična vrženi v naročje komunizmu, in ocenimo raje gledanje, ki J se pojavlja danes v tem istem svetu glede tržaškega vprašanja. Pravijo: tržaško vprašanje je treba rešiti, ker je ovira za sporazum med Italijo in Jugoslavijo-A kako ga je treba rešiti? Enostavno, kakor otroci: kar nisi sposoben zgraditi, poruši, razbij! Tako se boš s kamenčki vsaj lahke igral in štel: toliko temu, tolik o drugemu. A hiše in strehe ne boš imel ne ti, ne drugi. Nič ni bolj zmotnega kakor ta na videz tako lahka in enostavna poteza. Kdor jo iznaša, ta dokazuje, da ne pozna ne zgodovine ne problematike teh krajev in tega dela sveta. Ob Jadranskem morju se srečavata dve dinamični državi, Italija in Jugoslavija. Prvo razganja njena prenaseljenost in romantični zanos po ponovni prilastitvi vsaj nekdanjih beneških, če že ne rimskih posesti, druga pa je še mlada tvorba, ki šele postopoma premaguje krivice preteklosti in združuje etnografsko ozemlje svojih narodov v skupno državno tvorbo. In prav na teh obalah, ob katerih živimo mi, se ti dve težnji najbolj križata in segata globoko druga v drugo. Dovolj je en sam teden zasledovati italijansko časopisje, revije in druge glasnike javneoa mnenja ter politike, pa bo vsakdo videl, da njihove zahteve ne nehajo pri Trstu, temveč šele pri Ko-toru in Albaniji. Trst je samo začetek. Prav tako ni treba prav nič odpirati oči, da vidimo, kako tudi Jugoslovani smatrajo, da sedanje meje z Italijo še vedno ne od go varjajo njihovim na etnografski o snovi zgrajenim zahtevam, in so prepričani, da bi jih bilo treba na nekaterih mestih pomakniti še bolj proti zahodu. Med dvema tokoma, od katerih bi eden rad prodrl proti vzhodu drugi pa bi rad preplavil še nekaj zahoda, stoji na najkritičnejši točki, kjer se Jadransko morje zajeda najgloblje v evropsko celino, kot nekakšen jez in branik, Svobodno tržaško ozemlje. In podobno kakor pri vsakem jezu se tudi do gaja, da je voda enkrat višja vi eni. drugič na drugi strani, toda naprava brani, da vkljub temu ne prihaja do poplav, da se vodovje ne preliva enkrat na eno, drugič na drugo stran, temveč da ostaja vedno v svojem prostoru. Ta vloga branika in mejnika je osnova političnega pomena Svo bodnega tržaškega ozemlja. Ce bo ta mejnik in branik obstal, potem bo v tem delu Evrope zajamčen (Konec na 2. strani) Velespoštovani gospod minister! | Ali ni, gospod minister, ra z kosa-Predvsem ugotavljamo, gospod nje Svob°dnega tržaškega ozemlja Popotnica tržaških Slovencev britanskemu zunanjemu ministru Edenu minister, da nismo Tržačani prav nič slabši in tudi ne boljši od o-stalih zemljanov. Zato mislimo, da imamo prav iste pravice kot ostali svet, vključno človeške pravice. Casi, v katerih je brezobzirna politika postavljala človeka kot takega v kot, da je mogla mimo njega ali celo proti njemu uveljavljati načelo uravnovešenja sil, so ah bi vsaj morali biti v Evropi in v zahodnem svetu sploh —- za nami. V političnem svetu Zahoda bi moral po zamislih najveljavnejših mislecev vladati predvsem duh. Zahod, gospod minister, se ob vsaki priliki rad sklicuje na voljo ljudstva, ki se po demokratičnih načelih izraža s svobodnimi volitvami VSEH strank. Prav v tem se ločita Zahod in Vzhod. Na Vzhodu si ena sama stranka, komunistična partija, lasti pravico zastopati ljudsko voljo. Na Svonod-nem tržaškem ozemlju naj bi si to pravico — po zamisli zahodnih zaveznikov — delili Italija in Jugoslavija ob polnem preziranju ljudske volje samih prebivalcev tega ozemlja. Ali se Vam ne zdi, gospod minister, da v trenutku, ko se nasprotja med Vzhodom in Zahodom strjujejo na frontnih črtah med suženjstvom in svobodo, zapuščajo zahodne sile — ob reševanju tržaškega vprašanja — demokratične moralne temelje -in ^ nevarno nagibljejo — iz čisto političnih licitacijskih pobud — na krivične vzhodnjaških zamisli? Združeni narodi z vso (pravico odklanjajo na Koreji vrnitev vojnih ujetnikov proti njihovi volji v oblast svojih nasilniških vladavin. Tu na tržaškem ozemlju pa si — kakor izgleda — odločilni člani Združenih narodov lastijo pravico, da tržaške ,Sloyence.,jn- neodvisne Italijane proti njihovi volji pore vajo v objem Italije, ki je v preteklosti že dokazala, kako pojmuje načela o človeških pravicah, in ki ta neizpremenjena fašistična tolmačenja človeških pravic nasproti Slovencem na Svobodnem tržaškem ozemlju neprestano uveljavlja pred očmi samih zastopni kov Združenih narodov. samo zaradi namišljene in varljive vzpostavitve ravnovesja sil med Jugoslavijo in Italijo, popolnoma istoveten in malo vreden načrt, ob katerem bi se prav tako zgrozi! ves kulturni svet, če bi bil pravilno obveščen o dejanskem stanju na Svobodnem tržaškem ozemlju in če bi razumel ocenjevati vse narode po enakih merilih? Ali se Vam ne zdi, gospod minister, da je že sama zamisel razkosanja Svobodnega tržaškega ozemlja ne glede na gospodarske in narodnostne pogreške, ki izvirajo iz takih zablod, tudi skrajna nedoslednost visoke politike zahodnih sil, ki se ob obravnavi vprašanja tržaškega ozemlja spušča celo v utopije dvolastništva med Jugoslavijo in Italijo. Dovolite nam, tržaškim Slovencem, gospod minister, da Vas pri tem spomnimo na dogodke svetov-, ne politike. Najnovejši sovjetski predlog postavlja pogoje za zedinjenje obeh Nemčij s pomočjo delegacij ljudske zbornice Vzhodne Nemčije. Ta predlog zahodne sile po pravici zavračajo z utemeljitvijo, da vzhodna ljudska zbornica ni bila svobodno izvoljena in zato tudi ne zastopa ljudske volje. Istočasno pa iste zahodne sile same prezirajo ljudsko voljo velikega dela tržaškega prebivalstva. S kakšno pravico se zahteva preiskava po ozemlju Vzhodne Nemčije, če so dani pogoji za svobodne volitve, če pa se istočasno pripravljajo odločitve glede Svobodnega tržaškega ozemlja brez svobodne volje in pristanka tržaškega prebivalstva? Velika Britanija }e, gospod minister, sklenila v svetovni zgodovini največje število mednarodnih pogodb. Ali mislite, gospod minister, da bi mogla Velika Britanija v Perziji. Egiptu ffTdriigcd uspešno vztrajati na spoštovanju teh pogodb, če pa je ona sama pripravljena na drugih področjih pomagati, da se mednarodne pogodbe e-nostavno pogazijo? Nedotakljivost mednarodnih obveznosti je prav v Veliki Britaniii osnovni temelj veličine britanske državne skupnosti in ta temelj je služil in služi še danes vsem Kulturnim narodom za vzgled in merilo. S čim bi bilo mogoče tržaško izjemo tega pravila opravičiti? Z ničemer! Samo teh nekaj misli, ki jih, gospod minister, z lahkoto lahko priključite ogromnemu zgodovinskemu, narodno-gospodarskemu in narodnostnemu dokaznemu gradivu, boste gdtovo prišli do edino možnega zaključka, da je bila pogodbeno zajamčena rešitev tržaškega vprašanja z mirovno pogodbo z I-talijo edini stvarni preizkusni most pomirjenja in verjetno tudi sprave med Jugoslavijo in Italijo. Tržaški Slovenci vemo nadalje, gospod minister, da vodi 'Velika Britanija svojo zunanjo politiko na dolge dospetke. In prav ti do-spetki prepričevalno podpirajo obstoj in zaživetje Svobodnega tržaškega ozemlja v korist vse Srednje Evrope, h kateri je Trst vedno pripadal. Ta Srednja Evropa bo vstala osvobojena in očiščena po tistih zakonih zgodovine, ki prej ali slej pometejo z vsakim nasiljem. Zgodovinska odgovornost vsakega sodobnega demokratičnega državnika Zahoda zahteva, da vse svoje napore posveča odstranjevaniu nasilja, s čimer se, gospod minister, z vsem priznanjem trudi ves zahodni svet. Ali je mogoče, gospod minister, osvobojeni Srednji Evropi odrekati edini svobodni izhod na morje? Ni mogoče! Zato, gospod minister, je in •> stane Svobodno tržaško ozemlje, ki je plod globokih razmišljanj , in trezne odločitve dvaindvajsetih držav, edina pravična in koristna rešitev ne samo za tržaško prebivalstvo, pač pa prav tako za Jugoslavijo in Italijo ter vso Srednjo Evropo, zlasti pa tudi za ohranitev miru na tej kočljivi točki sveta. Veliko uspeha in zlasti pravičnih demokratičnih odločitev Vam želijo tržaški Slovenc’. Sta StevilH Klica Triglava Glasilo skupine mlajših sloveti* skih beguncev, Klic Triglava, ki izhaja v Veliki Britaniji vse od 15. avgusta 1947, je 1. septembra dosegel svojo stoto številko. -Za emigrantska glasila, ki se morajo boriti z velikimi gospodarskimi težkočami, je to vsekakor pomemben jubilej. Klic Triglava ni glasilo politične skupine z lastno strankarsko ideologijo, temveč sodelujejo pri njem in pisarijo vanj Slovenci raznih političnih in svetovnonazorskih prepričanj. Zato zasledimo neredko tudi članke, ki se medsebojno zelo razlikujejo. List želi namreč svoje čitatelje nepristransko obveščati. Pri vsem tem pa moramo pripomniti, da se je list postavil na odločno jugoslovansko stališče, in, kar je za nas še važnejše, da je bil vedno odločen podpornik in zagovornik koristi zamejskih Slovencev. Skoro ni številke Klica Triglava, ki ne bi obravnavala tržaškega vprašanja in naših potreb. ITALIJANI IN PLEBISCIT Ali so žrtve druge svetovne vojne padle Italiji njeno nesrečno politiko tlačenja in Augusto Guerriero, znani uvodničar lista Corriere della Sera, je tudi začel razglabljati o vprašanju, če bi kazalo sprejeti misel o plebiscitu v Trstu. Odgovor glasi odklonilno. Stvar sama na sebi ni toliko važna, kolikor so važni razlogi Guerrierovega stališča. Ameriški državni tajnik Byrnes si je zamišljal potrebo takega plebiscita za področje med avstrijsko-italijaitsko mejo iz 1. 1866 in tako imenovano Wilsonovo črto. Molotov', ki je to zamisel odklonil, je zastopal mišljenje, da bi se vsa Julijska krajina z Idrijo in Postojno vred podvrgla plebiscitu. Temu se je spel protivil De Gasperi z izgovorom, da je italijansko prebivalstvo teh krajev pobeglo. Ni treba pa šele naglaševati, da je to področje tudi po italijanskih služ- Gotovo se boste spomnili, gosp. d, minister, komentarja, ki ga je objavila 22. marca 1948 angleška u-radna agencija LPS v zvezi s tržaškim vprašanjem in dobesedno zapisala tudi tole: »Slovenci tržaškega ozemlja, ki bodo objokovali svojo usodo in protestirali proti predlogu zahodnih sil, naj se Trs-t vrne Italiji, »e majo za vse to zahvaliti svojemu maršalu Titu.« Ali se Vam zdi, gospod minister, da je ob današnjih temeljito izpre-menjenih odnošajih zahodnih sil dc, maršala Tita, ta izjava angleške uradne agencije LPS, ki izraža mnenje britanske vlade, že močno zastarela in je dosledno z njo zastarel tudi sam predlog od 20. marca 1948? Ce bi tržaški Slovenci po krivdi prepojenja demokracije z vzhodnjaškimi zablodami izgubili svobo do in »objokovali svojo usodo ter protestirali proti predlogu zahodnih sil, naj se Trst vrne Italiji«, bi se morali danes za vse to zahvaliti ne samo maršalu Titu, gospod minister, pač pa tudi Veliki Britaniji, Združenim ameriškim državam in Franciji. To se pravi tistim silam, ki stoje na nasprotni strani sil sovjetske nadoblasti. To pa se, gospod minister, nadalje pravi potisniti tržaške množice, Slovence in neodvisne Italijane -proti njihovi volji — v vam nasprotni tabor. V tem primeru bi se nujno moralo zgoditi prav nasprotno od tistega, kar trdi italijanska diplomacija, da bi namreč mogla priključitev Trsta Italiji o-čistiti apeninski polotok komunizma. Tržaški Slovenci vemo po lastnih izkušnjah, da do političnega ozdravljenja v Italiji lahko pride samo z zvišanjem življenjske ravni vsega prebivalstva Italije, kar pa je mogoče doseči le, če se tuje pomoči tej državi uporabljaj za vse prebivalstvo nepristransk Ali se Vam ne zdi, gospod mlni-j ster. ki boste — kakor poročajo listi — obiskali tudi Dunaj, da bi se ves kulturni svet zgrozil, če oi nekdo na primer sprožil zamisel prepustiti Sovjetom zahodni Berlin v zamenjavo za izpraznitev Avstrije po boljševiških četah samo zaradi vzpostavitve ravnotežja sil? Umetnije škofa Sanfina Predpreteklo nedeljo je okoli 2000 Slovencev s Svobodnega tržaškega ozemlja priredilo romanje v Padovo na grob sv. Antona. Udeležba je bila za naše razmere izredno velika in škof Santin, ki je, kakor so pisali časopisi, »vodil« to slovensko romanje, je z uspehom lahko zadovoljen. Vsej javnosti, posebno pa Vatikanu je s tem podan dokaz, da uživa škof Santin veliko zaupanje tudi med tržaškimi Slovenci in je torej lažna trditev, da je zaradi svojega nestrpnega in prenapetega italijanskega pa-cionalizmaj med slovenskim ljudstvom skrajno nepriljubljen in o-sovražen. Kako bi se bile zbrale tisoeglave slovenske množice okoli njega, če bi videle v njem svojega sovražnika? Da bo javnost spoznala resnico in dobila vpogled v zvijačne metode, ki se jih zna mons. Santin posluževati v borbi za ohranitev svojega položaja, je potrebno povedati, kako so stvari dejansko tekle. Ugotoviti je treba predvsem, da bi po enoglasnem sklepu slovenske duhovščine romanje morali voditi nekateri naši duhovniki in ne škof Santin, kar je bilo z dušno-pastlrskega stališča edino pravilno. Prisotnost škofa-iredentista in sovražnika Svobodnega tržaškega o-zemlja. ki je povrhu eden najuglednejših članov protislovenske bojne organizacije Lega Naziona-le, bi bila mogla večino slovenskih vernikov odbiti in ogroziti romn-i nje. Cernu se izpostavljati tej nevarnosti? Zakaj izzvati položaj, ki bi se utegnil obrniti v očitno škodo Cerkve in verskega življenja na Tržaškem? Sklep duhovnikov je bil torej zelo pameten in mons. Santin ga je celo sam odobril. Tako je Katoliški glas od 28. avgusta 1952 pisal: »S posebnim škofovskim blagoslovom odhaja to nedeljo 1860 slovenskih katoličanov na skupno božjo pot v Padovo -Benetke ... To romanje vodijo tržaški duhovniki pod vodstvom g dekana z Opčin, g. župnika iz Do- line in g. Zorka iz Rojana.« Razumljivo je, da se je v teh okoliščinah priglasilo na božjo pot veliko število Slovencev. Udeležba je obetala postati veličastna. Ko je bilo vse pripravljeno in lepo organizirano ter je večina romarjev že plačala vozne listke, je v .splošno začudenje posegla v dogodke sila od zunaj. Nekdo se je začel iznenada razburjati, zakaj ne vodi romanja Santin. Srdil se je na slovenske duhovnike, da niso vabili škofa, zahteval od njih, sam Bog vedi, s kakšno pravico, da morajo v poslednjem trenutku dostaviti Santinu vabilo. Pod tem pritiskom so duhovniki bili prisiljeni škofa povabiti. Kako bi bili mogli in smeli škofovo udeležbo pri romanju odkloniti? In res je dan pred odhodom romarjev, dne 30. avgusta, slovenska oddaja tržaškega radia prinesla ‘vest, da bo »to romanje vodil tržaški škof mons. Santin.« Zdaj naj kdo še reče, da škof Santin ni spreten in prekanjen politik? Namazan je res z vsemi »žavbami« in sposoben speljati na led največjega prebrisanca. Povrhu romanja niti vodil ni. ker se je odpeljal v Padovo pred romarji s svojim avtomobilom, daroval sv. mašo, prebral slovenski nagovor, zajtrkoval in se naravnost vrnil v Trst. Ali je vodil ali ni vodil slovenskih božjepolnikov v Padovo, končno zanj tudi ni zelo važno; glavno je, da je tržaški radio tako javit in je časopisje tako poročalo ter pride vest v Vatikan, kjer bodo brali črno na belem, kako priljubljen je Santin pri tržaških Slovencih. Pisanje časopisov, da je Santin postal kot vrhovni dušni pastir Slovencev in Hrvatov v svoji škofiji nemogoč, je tako postavljeno na’laž. Ta je bila njegova namera. Naše skromno mnenje je, da Santin v tem ni uspel. Slovenske vernike in duhovnike je lahko .speljal na led, sv. stolica ima pa oč odprte in pozna točno dejanske razmere v tržaški škofiji. benih podatkih iz leta 1921 naseljeno s strnjenim slovenskim prebivalstvom. Vendar je pa proti plebiscitu v Julijski krajini govoril še drug razlog: Ce bi se enkrat o državni pripadnosti Julijske krajine odločevalo na podlagi ljudskega glasovanja, bi ne bilo več razloga, da se ljudsko glasovanje ne izvede tudi na Južnem Tirolskem. Za ljudsko glasovanje se je izrazil republikanec Ivanoe Bonomi in to zahtevo so seveda z nekaterimi pridržki že nekajkrat prisvojili tudi tukajšnji iredenstisti ali bolje zastopniki istrskih beguncev. Italija — pravi Guerriero — ne zahteva in ne predlaga ljudskega glasovanja iz enostavnega razloga, ker so — kakor sodi on — že zahodne velesile 20. marca 1948 končno rešile tržaško vprašanje s tem, ko so izjavile da je prebivalstvo tega področja italijansko. Za določitev italijanskega značaja nekega kraja torej ni merodajno samo tamošnje prebivalstvo, ampak tri osebe, ki slučajno zavzemajo položaj ministra zunanjih zadev neke velike države, in ki verjetno za te kraje vedo samo toliko, kolikor so o njih v zadnjem času slišali. Plebiscit bi naj dokazal italijan-stvo celotnega tržaškega področja, kar bi, če bi stvari res bile take, moralo pomeniti potrditev utemeljenosti italijanskih zahtev. Vendar pa Guerriero misli, da je dokaz odvišen, medtem ko mi vprašamo, zakaj bi moral biti odvišen dokaz o tržaški opredeljenosti Trsta, ko smo doslej doživeli že dvakrat volitve, ki, kljub vsem storjenim ukrepom, še nikakor ni so prožile o tem prepričljivega dokaza. Tito — pravi Guerriero ni nikdar zanikal italijanskega značaja Trsta. Zdaj je tudi njemu merodajen Tito, toda samo zato, da se ta plebiscit ne bi izvršil! Samo pod enim pogojem bi Guerriero mogel pristati na plebiscit: če bi se z njim potrdila osnova-nost trojnega predloga. Skratsa, Guerriero hoče, da bi bil Trst najprej postavljen pred gotovo dejstvo, kakor so 1. 1860, 1866 in 1870 bili postavljeni razni drugi italijanski kraji, ljudstvo pa naj bi bilo pozvano, da to gotovo dejstvo naknadno odobri. Mednarodna literatura taka ljudska glasovanja imenuje »zasedbene plebiscite« in jim enostavno odreka vsako pravno veljavnost. Guerrierovi pravni nazori pa dobe še posebno ost v drugem njegovem razlaganju. On razglablja o predlogu od 20. marca 1948, ki sestoji iz dveh delov, od katerih je prvi stvarna predpostavka, drugi pa zaključek. Stvarna predpostavka je po tem predlogu zasnovana na domnevi, da se Svobodno tržaško ozemlje ne more samo upravljati. To pa se je moglo trditi 20. marca 1948 glede na tedanji položaj Jugoslavije, ki je bila sestavni del. kominfortnovske skupnosti. Vendar pa danes to ni več. Zato odpada s tem glavni in edini razlog za to, da omogočijo izigravanja svobode? nemožnosti samostojnega upravljanja Svobodnega tržaškega o-zemlja. Zato pač nihče ne more misliti, da z izginotjem te predpostavke ni zadeta tudi nadaljna u-soda trojnega predloga. Dne 20. marca 1948 se je moglo trditi, in to so trdili trije zunanji ministri, od katerih danes nobeden ni več na oblasti, da Svobodno tržaško ozemlje ne bi moglo postati neodvisno, češ da je Jugoslavija s svojim nastopanjem v coni B razveljavila mirovno pogodbo. Toda danes ne le, da se je Jugoslavija odrekla priključitvi Svobodnega tržaškega ozemlja ali pa je vsaj pripravljena, da to stori, ampak je trditev o nezmožnosti ustvaritve Svobodnega trž. ozemlja vzdrževana umetno prav z italijanske strani. Kaj pa naj pomeni imenovanje stotin in stotin uslužbencev, od katerih niti en odstotek ni iz Trsti, kaj naj pomeni ta monopolizacija gospodarstva Svobodnega tržaškega ozemlja po Italiji, če ne sabotažo njegove uresničitve? Lahko je torej govoriti o nezmožnosti, če jo je tisti, ki se osla-nja na to nemožnost, sam izzval in povzročil tako stanje. (Konec na 4. strani) SEJA tržaškega mestnega sveta Na seji 9. t. m. je bil odobren zapisnik prve seje novoizvoljenega občinskega sveta z neznatnimi spremembami, potem ko je občinski svetovalec prof. Cusin (Bloc-co Triestino) kritiziral županove izjave na zadnji občinski seji v zvezi z dogodki 20. marca tega leta. na kateri je zvenelo pozivanje na neposlušnost. Prva točka dnevnega reda se je bavila z odobritvijo novega notranjega pravilnika občinskega sveta. Predloženi osnutek pravilnika, ki je bil sestavljen od občinskega odbora, je bil prikrojen tako, da da večini v mestnem svetu, ki pa ne zastopa niti polovice tržaških volivcev, v roke močno orožje, s katerim bi onemogočila manjšini celo v nekaterih primerih svobodo govora in razpravljanja. Ze pri prvih dveh členih je manjšina zavzela odklonilno, stališče. Prvi se je javil k besedi svčtnik dr. J. Agneletto, ki je začel govor v slovenščini, toda ko je spregovoril prve besede: »Slavni občinski svet . . .« je večina zagnala tak vrišč, da je izjavil, da mora, ker mu pač niso dovolili govoriti slovenski, nadaljevati svoj govor v italijanščini. Naglasil je, da je člen II. v odkritem nasprotju z občinskim zakonom, ker ta pozna le legalne seje s prisotnostjo nad polovico občinskih svetnikov. Vsaka druga seja je ilegalna, pa naj se tudi- pri njej postavljajo samo vprašanja, interpelacije in dajejo odgovori nanje s strani občinskih odbornikov. Proti členu II. so govorili tudi komunisti, Morelli (M. S.I.). medtem ko je Belihar od Fronte za neodvisnost predlagal (Konec na 4. strani) VESTI z GORIŠKEGA Kaj pričakujemo od Italijanou ' Zadnje čase so goriški demokristjani s svojim poslancem Baresi-jem precej živahno na nogah. O-biskujejo razne kraje in se zanimajo za razna pereča vprašanja naše pokrajine, zlasti za gospodarsko krizo. *V nedeljo 7. t. m. so vsi tukajšnji italijanski listi, to je Gazzeiti-no, Messaggero Veneto in Giorna-le di Trieste priobčili obširen članek Baresija, ki je tudi državni podtajnik v ministrstvu za vojsko in obrambo. V svojem članku 1-gotavlja Baresi,' da je gospodarski položaj naše pokrajine zelo težak in da se ,je treba resno poglobili v njegov*} preučevanje z namenom, da odkrijemo morebitne možnosti ugodne rešitve in odprave vseh težav. Iskati še naprej p> moč države je nemogoče, pravi poslanec Baresi, ker je država že dala vse mogoče podpore od prostega pasu (»zona franca«) do središč za delo ter sanacije pokrajinske in občinskih bilanc. Moralo bi se po njegovem morda preučiti zadevo prostega pasu ih videti, če bi se ne dalo na kakšen način doseči od njega večjih ugodnost;, kot jih je že dal. D.>1 pa je lepe dohodke goriški občini in delo nekaj sto brezposelnim iz Gorice, Morda bi se dalo prosti pas na kakšen način v toliko spremeniti, da bi dal stalni denarni sklad za finansiranje obrtnikov rokodelcev in malih industrijcev. Svoječasno so mislili tudi na politiko izseljevanja kot sredstvo za rešitev krize brezposelnosti, toda misel je padla »iz patriotičnih, političnih, človečanskih, obmejnih in drugih razlogov.« Na te Baresijeve ugotovitve, ki pravzaprav prihajajo na dan, potem ko že več let vsi vemo, da stojimo na Goriškem v gospodarskem in političnem pogledu zelo slabo, moramo odgovoriti tudi mi Slovenci z nekaterimi konkretnimi ugotovitvami, ki jih g. poslanec in državni podtajnik ne vidi in ni omenil v svojem članku. Najprej ugotavljamo, da prihaja zanimanje demokristjanov na dan šele zdaj, ko stojimo tik pred občinskimi in državnozborskimi volitvami in je pač gotovo, da bodo vse struje in stranke vprašale vladajoče demokristjane za odgovor spričo gospodarske in politične krize, ki se z dneva v dan stopnjuje, . in ne izgleda, da bi se po tej poti in pri tem sistemu kdaj ustavila. Druge naše ugotovitve pa so sledeče. Politično zadržanje demokristjanov in drugih italijanskih strank vladne koalicije do goriških Slovencev je bilo skozi in skozi sovražno. Tako so vse te stranke ■sporazumno poklicale semkaj kakih deset tisoč italijanskih istrskih izseljencev z izpovedanim namenom, da ustvarijo z .njimi učinkovito protiutež proti slovenskemu prebivalstvu. Istrskim izseljencem pi so hkrati dali tudi vse olajšave in ugodnosti, seveda na škodo domačega prebivalstva italijanske in slovenske narodnosti. Tako je na Goriškem nastala od leta 1947 dalje zelo velika brezposelnost, ki je druge pokrajine v Italiji ne poznajo. Pa nikar ne mislite, da smo mi škodoželjni istrskim izseljencem! Pravimo samo, da so današnjih težkoč na Goriškem krive gori omenjene stranke! Prosti pas pa, ki bi moral nuditi stvarne ugodnosti delavstvu in nižjem slojem sploh, se je sprevrgel v vir mastnih dohodkov veletrgovcev in nudi kakih stotrideset milijonov lir na leto samo za go-riško županstvo. Se količino sladkorja so previdni gospodje okoli uprave prostega pasu znižali prav v teh poletnih mesecih, ko ga je pravzaprav največ potreba bodisi za pijače bodisi za vkuhavanje sadja itd. Tistih nekaj sto delavcev, ki so pri raznih tvornicah, nastalih zaradi prostega pasu, je le pesek v oči pred tragedijo, ki jo delavstvo na Goriškem prestaja in trpi. Statistika prikazuje, da ni prosti pas bistveno olajšal krize brezposelnosti! Sovodenjski občini, ki je tudi Izrecno po besedilu zakona v prostem pasu, nočejo priznati soudeležbe pri dobičku, kot jo mastno priznavajo goriški občini, ki ima ves predel ozemlja in prebivalstva onstran Soče izven prostega pasu (z izjemo same predilnice v Pod-gori). Ati je tako upravljanje prostega pasu pošteno in nepristransko? Goriška občina ima odi prostega pasu koristi do 130 milijonov na leto, vrh tega pa še kakih 200 milijonov Ur vladne podpore na leto! Sovodnje pa nič od nobene strani! Toda bližajo se volitve in demo- kristjani morajo vsaj pokazati »dobro voljo« in dati nekaj obijuo, s katerimi je treba pitati naivno javnost! Ali ne bi kazalo dati delavskim slojem določene količine živil, blačila in obutve po nizkih cenah in odpraviti prosti pas, namesto njega pa doseči od vlade vsaj tisto milijardo lir na leto, ki jo s sedanjim prostim pasom žrtvuje? S to milijardo lir, ki naj bi tvorila tisti stalni sklad, ki ga poslanec Baresi omenja, bi res bistveno znižali brezposelnost in dali tudi o-brtnikom, rokodelcem in malim in-dustrijcem učinkovito pomoč! S tem skladom bi lahko pomagali sorazmerno tudi vsem obči-nam na Goriškem, da ne bo imela vso podporo samo goriška! Tretja ugotovitev ie; da nima;o demokristjani na Goriškem za seboj skoro nič delavstva, ki nasprotno sili vedno bolj v druge sindikate. Zdaj bi ga demokristjani radi na kak lep način pridobili, ko ga s praznimi obljubami miif-jard za javna de!a vsako jesen od 1947. leta do danes niso pridobili, temveč le vznejevoljili. Ne veris-memo, da bodo prizadevanja poslanca Baresija dosegla kaj pozitivnega v gospodarskem pogledu. Zato ostane brezposelnost na Goriškem še naprej na isti ravni kot do zdaj. Kvečjemu hrani vlada kako posebno trenutno pomoč prav za časa volitev, da bo z večjo lahkoto pozivala volivce v boj proti Komunizmu! Ne vemo, če se bodo prazni želodci tudi topot odzvali klicu na pomoč! . . . Treba je uvesti radikalne reforme! V prvi vrsti je treba odpraviti razne privilegije, kot so tisti, da smejo imeti službo in delo, torej vire dohodkov, tisti, ki že imajo druge stalne vire dohodkov >n polno skledo! Socialna pravičnost, se mora začeti pri preprečevanju, kopičenja dohodkov na škodo delavcev! V ostalem pa zahtevamo, da se uveljavi deželna avtonomija s posebnim statutom, ki jo predvideva člen 116 ustave, in da se s posebnim ustavnim zakonom zaščiti tudi slovenska manjšina na Goriškem in v videmski pokrajini, kot to določa člen 6. . ustave. Enakopravnost vseh prebivalcev, poslanec Baresi, kot to zahteva dogovor za spoštovanje človečanskih pravic in za pobijanje rodomora! Poleg navedenih dveh členov iz ustave! Sčasoma se bo nudila lahko tudi možnost za uvedbo posebnega obmejnega pasu med Italijo in Jugoslavijo, v katerem naj obmejno prebivalstvo kroži in trguje prosto s samo osebno izkaznico! Toda, da pridemo do tega, je treba večje strpnosti .in pravičnosti ter spoštovanja narodnostnih pravic. Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šolah Po določilu prosvetnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slovenskih srednjih šolah v Gorici 15. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. Mature se pričnejo 29. septembra. Vpisovanje za novo šolsko leto 1952-53 se je pričelo 1. septembra in se zaključi 25. septembra; le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, se zaključi 30. septembra. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne deske na šolah. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12. ure. Prijaua Modicu za c&č. daveli ‘Goriški župan obvešča vse prizadete, da morajo do 20. t. m. prijaviti »se dohodke za odmero občinskega davka. Vse te prijave je treba spisati na posebne tiskovine, ki jih ima na razpolago občina. Hdu rsunatelj mestne Klavnice Na podlagi prednostne lestvice je bil uradno imenovan od soriškega prefekta za ravnatelja mestne klavnice v Standrežu živino-zdravnik dr. Luigi Paoluzzi. SDZ in ozke politične koristi Na članek, ki ga je Demokracija od 5. t. m. objavila v odgovor na onega od tajnika DFS, g. Nanuta, ki ga je priobčila Soča od 30. av-( gusta, in v katerem zagovarja potrebo po enotnem nastopu vseh Slovencev v Italiji na bližnjih volitvah, hkrati pa žuga in žali vse. kar ni usmerjenega po komunističnih načelih, je odgovoril Primorski dnevnik že " soboto 6. t. m. Odgovor Primorskega dnevnika verjetno ponatisne tydi Soča. Primorski dnevnik ugotavlja, da sodelovanje Slovenska demokratska zveza odklanja z Demokratično fronto Slovencev, kljub dejstvu, da je bilo v Demokraciji od 5.wt. m. dvakrat poudarjeno, da o tak«n ponu.denem sodelovanju odloča pač samo Slovenska demokratska zveza na Goriškem in da je Demokracija priobčila odgovor na članek g. Nanuta po svojem splošnem političnem programu ter v kolikor se članek g. Nanuta nanaša na prejšnje članke Demokracije. Primorski dnevnik pač men, da je tudi pri SDZ in Demokraciji tako, kot je navada pri DFS, Soč\ in Primorskem dnevniku, kjer u-kazuje eden sam: komunistična partija. V ostalem naj omenimo, da Primorskei dnevnik žali še nadalje delovanje našega sodelavca Bratuža v občinskem svetu ter mu očita, da je na neki seji zagovarjal pasje sprehode, namesto socialnih potreb delavcev. To je namerna laž, ker na občinski seji sploh ni prišlo nikoli do kakega pasjega vprašanja. Kar se tiče zagovarjanja socialnih potreb delavcev, pa je obratno prav g. Bratuž tisti, ki jih zagovarja. Pavlin pa navadno sekundira ali Bratužu ali pa ko-minformistu Battiju. Sicer pa naj si »tovariši« ogledajo eno zadnjih številk Tovariša., ki ga tiskajo nekje v njihovem rdečem raju, pa bodo spoznali, kako vneto se briga za pasje potrebe! (Sic!) V ostalem trdi Primorski dnevnik, da »taki ljudje, kakršni vedrijo pod SDZ in okoli Demokracije, nimajo pred seboj drugega kot o-sebno slavo in ozke politični koristi.« In ugotavlja, »da ni med pristaši SDZ samo plevel, ampak da je le-ta zbran v vodstvu.« Tako torej se je Primorski dnevnik vgriznil v jezik: ker grozdja lisica ni mogla doseči, je zaključila, da ni še zrelo! Kar se j?a »osebne slave in ozko političn ekoristi« ter »paševanja in ukazovanja« tiče, menimo, da so si voditelji SDZ na Goriškem les že zaslužili lepo osebno slavo z njihovim nesebičnim in plemenitim delom, zlasti ker delajo neumorno in brez kake koristi, ker niso niti plačani, kot je plačan zadnji posel pri DFS. Paševanje in ukazovanje pa je svojstvena dika prav komunističnih mogotcev! V Soči od 30. avgusta je »tovariš« Nanut zapisal sledeče: »Pri vsem našem delu nas vodi samo ena misel, in ta je: pomagati, kjer koli je mogoče slehernemu zavednemu Slovencu v Italiji in se boriti za vse naie pravice.« Vprašamo »tovariša« Nanuta: zakaj je pod fašizmom postil na cedilu »slehernega zavednega Slovenca v Italiji« in šel raje na varno, ne v Titovo Jugoslavijo, ampak v predvojno gnilo, diktatorsko in nazadnjaško ter izkoriščevalsko Jugoslavijo« (kot jo komunisti bia-tijo!)? Zakaj ni »tovariš« Nanut tudi pod fašizmom ostal raje v I-taliji in se boril za vse naše pravice? Odgovor je zelo enostaven: takrat je ta borba terjala značajne može, ki se niso bali trpeti in gledati smrti v oči! Vsa krutost uničujočega fašizim ni uspela zadušiti zavesti in zno-čajnosti »plevela«, ki je svoje poslanstvo izvrševal med narodom v najtežjih prilikah. Ta narod, ko ja po zlomu fašizma bolj prosto zadihal, je že izkazal svoje zaupanie temu »plevelu«, ki raste in uspeva ob razkrajajočem telesu komunistične fronte, kateri je oni revni »plevel« zadal prvi smrtni udarec! DOBERDOB V nedeljo 7. t. m. so kominfor-misti priredili pri nas v Doberdobu pod firmo ANPI-ja (»Associ.v zione Nazionale Partigiani Itulia-ni«) svoj praznik. Za priliko so domačim padlim borcem položili venec z rdečimi trakovi iz papirja, kot da bi se bili, slovenski junaki borili za Itaiij.,. Tako tudi slovenski kominformi-sti pobijajo narodno zavest med našim ljudstvom in žalijo spomin slovenskih borcev za svobodo! tipamo, da bodo tisti domačini, ki jih kominformisti še zapeljujejo, kmalu spoznali, da kominformizam nt za nas Slovence v Doberdobu. Lepak v spakedrani slovenščini, ki so ga kominformisti za praznik na lepili zraven italijanskega, je prava žalitev slovenskega jezika! Italijanski kmetje v Argentino Po dogovoru med italijansko in argentinsko vlado se bo v prihodnjih petih letih lahko izselilo v Argentino 500.000 italijanskih kmetov. Prednost imajo predvsem sorodniki že tam bivajočih italijanskih izseljencev. Obtožena vohunstva V goriške zapore so pripeljali Jožefo Podobini, vdovo Rupini, ki se bo pred sodiščem zagovarjala zaradi sodelovanja z bivšim polkovnikom italijanske vojske Fari-no, ki je obtožen vojaškega vohunstva v korist tuje države (Jugoslavije). Tudi tega bodo v kiat-kem pripeljali v goriške zapore. Razprava bo pred porotnim sodiščem v Benetkah. Ukrepi v korist goriških predelov Po zakonu 25. julija 1952, štev. 991, imajo gorski predeli — to je občine, Sijih površina je vsaj za 80 odstot. 600 m nad morjem, in so vključene v posebne uradne sezname — nekatere ugodnosti. Prva med temi je dolgoročno posojilo po nizkih ODrestih, katerega se lan^o posiup globoko zaveda pomena STO-ja z?, naš narodni obstoj in naprede*. Zato je SDZ vedno spoštovala in visoko držala načelo o brezpogojni ostvaritvi in ohranitvi STO ja brez pridržkov boljših rešitev. SDZ se je odločfto borila proti vsem, ki so javno ali prikrito rovarili proti STO-ju, naj je to prihajalo z desne ali z leve, s slovenske ali laške strani. Tudi zdaj se SDZ bori proti vsakemu razkosanju STO-ja, proti kondominiju in proti plebiscitu. Toda glede na lizjave o STO-ju vodilnih osebnosti italijanske komunistične stranke, s katerimi se so-lidariziiajo tudi tukajšnji voditelji KP, katere niso v soglasju z našim stališčem, ki zahteva brezpogojno in definitivno ostvaritev STO-ja, je Okrajni odbor SDZ, sporazumno z osrednjim vodstvom izjavil, da je koristneje za stvar, da se bori samostojno za STO po dosedanjih nespremenljivih načelih o njegovi brezpogojni in dokončni ostvaritvi. STO - mejnih in branih (Nadaljevanje s 1. strani) mir in po tolikih premikih, ki smo jih doživeli že v samih zadnjih štirih desetletjih, se bo položaj ob Jadranu ustalil. Ce bo pa ta mejnik in branik odstranjen, potem bo pa položaj spet postal neustaljen, obe sosednji državi bosta svojo posest širili ali pa krčili, tako kakor bo pač odgovarjalo trenutnemu odnosu njunih sil, mednarodni politični situaciji in uspelim ali pa neuspelim manevrom njuni]’, državnikov. Račun bo seveda plačevalo prebivalstvo obeh obmejnih pokrajin, ki se bo neprestano mlelo med dvema kamnoma, v vojni krvavo, v miru pa »hladno«, toda varnosti ne bo imelo nikdar. Mar ne zadostuje en evpropski primer Alzacije in Lorene? Ali naj zahodni državniki priznajo, da so nesposobni na kritičnih točkah u-veljaviti rešitve, ki naj za stalno prispevajo k ohranitvi miru in sodelovanja med evropskmi narodi? O tem naj razmislijo, predno bodo pristopili k obravnavanju tržaškega vprašanj a. Ce ga ne bodo reševali v tej luči, potem se bo bodočnost nad njimi prav tako maščevala, kakor se je že maščevala za vse tiste odločitve, pri katerih so ga prav tako »realistično« polomili, kakor jim zdaj glede našega problema svetujejo razni njihovi prišepetovalci, »vsevedni« neobve-ščeni časnikarji in nekateri m; mnogo bolj razgledani politiki. * * * Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 KR Ml N Cormena prov. Gorica ! RESNICA /NPRE VARA SDZ in srednji sloj Ob prihodu ameriškega ministra za kopno vojsko Pacea v Rim je meniia socialdemokratska agentura Roma, da mora v interesu Italije izraziti svoje začudenje nad zaupanjem zavezniških vlad d.j Tita in njegovega režima, kateremu je glede pomoči v orožju nakazano le malo manj kot Italiji. »Tu ne gre za razloge negodovanja in ogorčenja, ki jih Italija ima pravico občutiti do Jugoslavije zaradi nacionalnih nasprotij m zavračanja totalitarnega režima, ampak gre v stvari za primerjavo politično-strateškega položaja Italije in političnto-strateškega položaja Jugoslavije odnosno za primerjavo med malim številom jugoslovanskih divizij, slabo opremljenih z nemškim in sovjetskim o-rožjem, irf pomembnost italijanske oborožitve. Ce v Italiji obstoja komunistična stranka —■ zaključuje Roma — ni zato nič manj res, da so v Jugoslaviji težka notranja nesoglasja in. nasprotovanja med raznimi nacionalnimi strujami.« Ne kaže popolnoma prezreti teh »grenkih opazk«. Italija ima, wl pravi agencija, razlogov, da je o-gorčena zaradi jugoslovanskega nacionalnega postopka. Zdi se nam, da sanjamo.... Kaj pa naj potem pomeni videmski proGes? Kaj naj pomenijo razlastitve slovenske narodne posesti? Kaj odpusti iz služb naših ljudi, kaj odrekanje delovnih knjižic, odvzemanje državljanstva, in vse to iz edinega razloga, ker se naši ljudje drznejo doma govoriti slovensko? Kaj pa pomeni uveljavljanje fašističnih zakonov glede uporabe našega jezika v naših krajih? Ka; naj pomeni prepoved našim občinam, da o svojih zadevah razpravljajo v svojem jeziku? Ce si torej agencija Roma drzne govoriti o razlogih italijanskega ogorčenja, tedaj se drzko sklicuje na neznanje in neobveščenost A-meričanov. Počenja torej tisto, kar je Italijanom sicer že dostikrat u-spelo, vendar pa ima vse manj iz-gledov, da bi taki pozivi v bodoče imeli uspeha. Enako drzko je tudi ugovarjanje obilici pomoči v orožju, ki jo zavezniki dajejo Jugoslaviji. Ali ni mar Jugoslavija bližja dosegu sovražnika? Ali ne bo v primeru vojne prav njo zadel prvi udarec? Posebno drzko pa je omalovaževanje jugoslovanske vojne sposobnosti v primeri z italijansko. Američani so tako v Jugoslavijo kot v Kalijo poslali svoje strokovnjake, ki bodo menda že znali razlikovati bistvo od zunanjosti, jedro od lupine. In agentura Roma tem strokovnjakom ne bo solila pameti, niti jim bo uspela vsiliti svoja razlaganja! Kar pa zadeva omalovaževanje jugoslovanske in povzdigovanje, italij«nske vojne sposobnosti, p=i nihče ne more biti prerok. Ven-j dar nas izkušnja uči, da so bili za časa veličine Turčije prav južni Slovani ščit in obramba Evrope skozi polnih tri sto let, dočim se je Italija pod zaščito te jugoslovanske vojne sposobnosti mogla zibati v objestni varnosti, da sploh ne govorimo o izkušnjah iz zadnje vojne, ki 'je videla junaško borbo tako rekoč golorokih Jugoslovanov z! dobro oboroženimi nemškimi vojaki. Zato pomeni o-malovaževanje jugoslovanske vojne sposobnosti nesramnost, a najmanj razloga imajo za kaj takega prav . . . kričači agenture Roma. Prispeli smo šele na pol poti, pa zato moramo še korak dalje. To ograjevanje italijanskih polslužbt*-mn krogov od zahodnih zaveznikov ima svoj razlog v doslej negativnem izgledu za rešitev tržaškega vprašanja. Na to kaže tudi nedavni korak italijanskega veleposlanika v Washingtonu Tarchiti-nija, ki odkriva, da so Italijani z isto predrznostjo znova pogreli »menico« z dne 20. marca 1948. Spričo tega jpočetja se pač moramo vprašati, če so Angloameričani pozabili na drugo in tretjo točko Wilsonove poslanice ameriškemu kongresu od 11. februarja 1918, po katerih »narodi in pokrajine ne smejo biti predane in izročene kot živina ali šahovske figure«, in »dš se ozemeljske določbe morajo izvršiti v korist prizadetega prebivalstva jn ne kot sestavni del neke pogodbe ali sporazuma med dvema nasprotujočima si državama«. Mi se torej moramo nadejati, ne le zaradi časti in ugleda zahodnih zaveznikov in Združenih narodov, da Wilsonova načela ne bodo pozabljena. To upamo ne le v svojo korist, ampak tudi zaradi tega. ker je naša narodna stvar na tej važni točki povezana z usodo ir bodočnostjo evropske celine. Da bi to bilo jasno, zadostuje, če o-svetlimo nekaj čudnih strani italijanske politike. Italija se smatra za demokratično državo, ali to je ne ovira, da izigrava v tržaškem vprašanju in' nasproti nam voljo prizadetega prebivalstva, kar je v toliki meri, prišlo do izraza pri zadnjih volitvah, ko so tržaški volivci z začudenjem prisostvovali dovažanju 4C tisoč zunanjih glasovalcev. Zadnje čase sta izšli dve publikaciji. Prva ižj?od peresa prof. Diega De Castra, ki zaenkrat enostavno objavlja listine, druga pa izpod peresa prof. Roletta z naslovom Trieste e i suoi problemi. Ta druga publikacija kaže očitno tendenco, dokazati, kako Trstu — zaradi postopnega prehoda podonavskega prostora v hamburško območje — ne preostaja nič drugega, kot da se »uvrsti v okvir italijanskega gospodarstva«, če hoče ohraniti svojo življenjsko sposobnost. Ta zamisel ni nova, saj jo je podal že Silvio Benco v svojem članku o Trstu v listu 11 Ponle februarja 1948. leta. Zanimivo je p^ vprašanje, kam naj vse to vodi. Dejstvo, da je Trst pred neposredno nevarnostjo, da izgubi vse svoje zaledje, ni posledica nemškega prodiranja v smeri Podonavja, ampak ima svoj razlog v dejstvu, da je bil podonavski prostor odrezan od Jadrana. Dokler je bil Trst povezan z zaledjem, je to zaledje trošilo milijarde, in to ne samo avstrijskega in jugoslovanskega denarja, ampak je zanj prispevalo celo češk) in poljsko zaledje (Roletto sam pripoveduje o zvezah Trsta z Galicijo in Bukovino). Samo dejstvo, da je bil Trst odrezan od svojega zaledja, je krivo, da se je dunajska trgovina z Bližnjim vzhodom preusmerila na podonavsko pot in zapustila tržaško. Toda odrezanost Trsta od Podonavja je zakrivilo še nekaj: priključek Avstrije k Nemčiji (»Anschluss«). ‘Zanimivo pa je, da se italijanska javnost, ki se po agenciji Roma tako odločno zgraža nad fasi zmom, danes ne pomišlja, da ne bi naglaševala »neprijetne odsotnosti Nemčije« v skupnosti evropskih narodov. »Pozabiti moramo na sovraštvo do Nemcev,« pravijo Italijani, »ker sta vojna in mir, napad in obramba strateški vprašanji in ne moralna vprašanja.« Zato je neumno bati se Nemčije — pravijo Italijani — saj so bila tudi proti njej zagrešena barbarstva in norost brezpogojne predaje. Gre za sledeče: Ali smo priče o-samljenega znaka in morda ne le osamljenega znaka druženja Italije z Nemčijo in s tem obnavljanja osi, ki je spajala Hitlerja z Mussolinijem? Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven in ni zdaj prilika; da bi ga izvajali. Toda politika ne računa samo z dejstvi, ampak tudi z možnostmi in med, slednje prihaja v obzir tudi možnost, da se iz zopetne priključitve Trsta po Italiji in iz novih tržaških potreb razvije nujnost sporazuma Italije z Nemčijo, seveda najprej samo gospodarske, kasneje pa tudi politične prirode. Da uvidijo to možnost in žp zdaj predvidijo zahteve evropskega ravnotežja ter nove ureditve evropske celine, ali ni prav to dolžnost ter še kako nujna dolžnost in odgovornost zahodnih zaveznikov? i A. D. Pcitiodni »bo Odkar so s podvodno televizijo odkrili 88 metrov globoko ležišče razbitin ponesrečene britanske podmornice Affray, ki se je potopila pred dvema letoma v Rokavskem prelivu, so televizijski strokovnjaki tovarne Pye Ltd., iz Cambridgea, in britanske admiralitete razvili podvodno »oko«, ki ga lahko uporabljamo za vse raziskave v globini do 360 metrov. Britanski znanstveniki pa še nadalje delajo na razvoju podvodne televizije, ki je velike, važnosti zlasti pri raznih reševalnih delih. »Oko« televizijske kamere je 'namreč mogoče uravnava ti iz daljave. Podvodna televiziji pa bo tudi veliko pripomogla k boljšemu poznavanju oceanografije Srednji sloj slovenskega naroda na splosno, še posebej pa na Tržaškem in Goriškem, sestavljajo samostojni oortniki, maii trgovci, mali podjetniki, nameščenci in uradniki vseft vrst. Zakoni svobodnega gospodarstva povzročajo, da stoj nastaja in rase zlasti v mestih. Zaradi tega ga pogosto označujemo z, imenom »mescanstvo«. Tisti, ki jim je ziaati iz posebnih političnih vzroitov ta socialna plast trn v peti, uporabljajo zanjo psovko »bur-zuazija«. Srednji sloj, mescanstvo ali »bur-žuazija« je neobhodno potrebna socialna, gospodarska in kulturna sestavina vsake skladne narodne skupnosti. Narodu, ki ne pozna velikega gospodarstva m velikega podjetništva, daje prav socialno zdrav in trden srednji sloj potrebno gospodarsko silo in odpornost, da more vzdržati in se ohraniti. To velja zlasti za tako izpostavljena področja, kakor je naše. Meščanstvo je dalje pri vsakem narodu hrbtenica in nosilec prava naiodne zavesti in vsakega napredka. Zaradi svoje gospodarske neodvisnosti, ki mu omogoča stalni stik s svetom in splošnim razvojem, je srednji sioj tisti svobodoljubni e-lement, ki preprečuje, da bi ves narod postal plen reakcionarnih vplivov z levice ali z desnice. Iz istega vzroka je slovensko meščanstvo bilo — ali bi vsaj moralo biti — pospeševalec kulture, omike in duhovnega napredka. S tem je opravljalo bistveno nalogo, pri splošnem razvoju slovenskega naroda ter bilo v marsičem temelj in gonilo tega razvoja. Morda nikjer med Slovenci ni bila ta vloga srednjega sloja tako vidna kakor prav tukaj. Slovenski obrtnik, slovenski trgovec, slovenski podjetnik, slovenski nameščenec in uradnik je bil tisti, ki je s svojim delom in svojo zavednostjo ustvarjal gospodarske, socialne in kulturne temelje za ohranitev slovenstva v teh obrobnih predelih naše zemlje. Gospodarske ustanove, ki so jih postavili na noge ti ljudje: šole, ki, jih je vzdrževala njihova požrtvo- Jesenski zbor S DZ SDZ priredi -tudi letos svoj tradicionalni jesenski zbor in ljudsko slavlje, dne 21. septembra 1952, na Opčinah, ob 16. uri, za pokopališčem. Letošnja manifestacija SDZ sovpada v čas najusodnejših odločitev vprašanja našega obstoja. Ob tej priliki bomo vsi Slovenci tega ozemlja najenergič-neje protestirali proti: 1) Vsakršnemu razkosanju STO-ja, 2) Kakršni koli priključitvi h kateri koli tuji državni skupnosti, Solastništvu kakršne koli oblike, Kakršnemu koli plebiscitu, Vsakemu obnavljanju fašističnih metod požiganja in uničevanja naših kulturnih, gospodarskih in političnih ustanov, Slehernemu zapostavljanju in .diskriminaciji našega življa na Tržaškem. Zahtevali pa bomo popolno uveljavljenje Svobodnega tržaškega ozemlja in brezkompromisno spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo, kar edino odgovarja življenjskim potrebam STO-ja in potrebam njegovega širokega zaledja. Z množično prisotnostjo vseh Slovencev tukajšnjega ozemlja, ki so z nami>v teh življenjskih vprašanjih istih misli neglede na politično prepričanje, bomo pred vsem svetom prav v teh dneh izpričali svojo naravno in pravično zahtevo, da politični odloče-valci predvsem upoštevajo voljo avtohtonih Slovencev na tem ozemlju. Govorilo bo več govornikov. Po sporedu ples in zabava. Deloval bo domač buffet. 3) 4) 5) 6) valnost; kulturne ustanove vseh vrst, ki so pred prvo svetovno vojno v Trstu in drugod tako cvetele; pogumno javno izpovedovanje slovenstva ob vsaki priliki in ob vsaki nevarnosti •— te stvari so slovenstvo na tem področju zasidrale tako, da ga dvajset let fašizma in šovinizma ni moglo izkoreniniti. Slovenski srednji sloj je bil tisti, ki je s svojim vzgledom in svojim delom dajal poguma slovenskemu malemu človeku, da se je kljub vsem naskokom tujstva držal svoje, narodne skupnosti in ostajal sin svoje matere. Gospodarski uspehi slovenskega obrtnika, trgovca, nameščenca in človeka svobodnih poklicev so tudi slovenskega proletarca tukaj bodrili in opominjali, da je s pogumom in delavnostjo mogoče vsakemu Slovencu uspeti in obstati. Povrh tega je slovensko meščanstvo v Trstu in drugod bilo prisiljeno živeti v vsakdanjem stiku s tujim narodom. Temu je zato v dejanju dokazalo, da smo Slovenci samostojen, zrel, sposoben in omikan narod. Tako nam je od tujca naravnost izsiljevalo priznanje n pravici do življenja in obstanka tukaj. Fašizem in komunizem sta se pomena srednjega sloja za ohranitev slovenstva na tej zemlji dobro zavedala. Zaradi tega sta brezobzirno udarila po njem. Fašizem ga je skušal gospodarsko, socialno in človeško uničiti, Uničeval in ropal je slovenske gospodarske ustanove in posameznike. Vzel je slovenskemu meščan stvu sieherno možnost za kulturno izživljanje in uveljavljanje in tem možnost za zdrav vpliv na vse slovensko narodno življenje. S krivičnim političnim razlikovanjem poniževanjem 'in preganjanjem je skušal vlivati v slovenski srednji sloj malodušje in obup, da bi zapustil svoje mesto, s čimer bi slovenski narod na Primorskem izgubU hrbtenico. Pogum, s katerim je večina slovenskega meščanstva tem brezob zirnim težnjam fašizma nasprotovala, je slovenskemu srednjeijiu sloju v čast. Vrh tega pa mu daje tudi pravico, da dobi v naši narod? ni skupnosti spet tisto mesto, tisto spoštovanje in tisto besedo, ki mu gre. Komunizmu je slovenski srednji sloj bil tudi silno na poti pri njegovih prizadevanjih za socialno; gospodarsko in človeško izenačenje, ter zasužnjevanje slovenskega n; roda. Ker je njegovo odpornost proti vsakemu raznarodovanju in komunizem ni drugega kakor politično in socialno raznarodovanje •— poznal, ga ni skušal naravnost likvidirati, kakor se je to zgodilo drugod. Pač pa je napel vse sile, da bi ga zmešal, razkrojil ter ga duhovno in gospodarsko sprole-tariziral. Dva največja sovražnika slovenstva, fašizem in komunizem, sta se torej z vso silo spravila na uničenje slovenskega srednjega sloja na tem področju. To nam bolj kake-i-vse drugo dokazuje, kako pomemben je ta sloj za ves narod in za njegovo bodočnost. Slovenska demokratska zveza se te resnice dobro zaveda. Za svoja glavna cilja si je postavila ohraj nitev in utrditev slovenstva na teh tleh ter dosego socialne pravičnosti za vso slovensko narodno skupnost v svobodi, mirnem razvoju in skladnem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva. Niti enega niti drugega ne bi mogla doseči, če bi puščala v oemar naš srednji sloj ir. -njegove koristi. Nič manjšo skrb kakor slovenskemu delavcu in slovenskemu kmetu je zaradi tega v svojem programu in v svojem delu posvetila slovenskemu srednjemu sloju. Prav slovenskemu obrtniku, slovenskemu trgovcu, slovenskemu nameščencu in slovenskemu uradniku hoče zagotoviti tisti politični in gospodarski položaj ter razvoj^ ki mu bo omogočal, da bo v slovenski narodni skupnosti imel spet tisto mesto in vlogo, katero mu določajo neizprosni zakoni narodnega obstanka. , Zaradi tega se že in se bo zlasti bodoče borila proti rdeči razredni demagogiji, ki hoče srednji sloj zasovražiti pri našem narodu s tem, da ga prikazuje kot škodljivca, zajedalca in izkoriščevalca. Slovenska demokratska zveza js edina slovenska politična organizacija, ki si upa to svoje prepričanje in ta namen odkrito povedati in qa v dejanju uveljavljati. Spričo vsega tega je več kakor jasno, da slovenskemu meščanu, naj pripada kateri koli socialni plasti, ni mesta drugje kakor v gibanju, ki se edino odkrito bori za njegovo pravico v slovenskem narodu in v življenju! (Iz programa SDZj ŠOLSKE VESTI Spisouanjs in popravni izpiti Na slovenskih srednjih in strokovnih šolah v Trstu traja vpisovanje novih in dosedanjih učencev od 1. do 25. septembra. Šolska tajništva so odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in dajejo vsa potrebna pojasnila. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra. Popravni, razredni in privatni izpiti se začnejo 15. septembra po razporedu, ki je na oglasni deski dotične šole. * * * Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu-Rojan sporoča, da bo vpisovanje učencev v I., II. in III. razred od 1. do 25. septembra 1.1. vsak dan, razen nedelj, od 9. do 12. are v šolskih prostorih v Rojanu, ul Montorsino št. 8. Vpisati se morajo ne samo novi učenci, ampak tudi oni, ki so že dosedaj obiskovali pouk na tej šoli in še niso dopolnili 14. leta starosti, ali ki nameravajo nadaljevati pouk na tem zavodu. Popravni izpiti čez l. in II. razred se bodo pričeli v ponedeljek 15. septembra 1952 ob 8. uri zjutraj. Podrobna navodila za vpis in razpored izpitov so razvidna na šolski oglasni deski. * * * Na industrijskem strokovnem tečaju v Dolini traja vpisovanje novih -in dosedanjih učencev od 1. do 25. septembra. Pisarna je odona vsak delavnik od 9. do 11. ure in daje vsa potrebna pojasnila. Popravni izpiti se začno 15. septembra ob 8.30 po razporedu, ki si ga učenci lahko ogledajo pred pisarno. uimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiimiuHiiii.Niuiiik-MMUiiiiiiiMiiiiiMMiiuMNiiimMMiHuiJiimiuiiuiiiniiMiiiuHiuBttMJtiniiuiiHuiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiinimniiHiiiiiHiHiiiaiiniiiiiiiiHHiHuiiiiimuuittinuiuiiniiuuiiuiiHiiiii Ameriški list Washington Posl prinaša članek o ameriški pomoči Jugoslaviji, v -katerem je med drugim rečeno: »V sklepu, da bomo poslali Jugoslaviji ameriška reakcijska letala, tanke in težko topništvo, se zrcali zdrav vojaški čut. Kakor bi moralo biti že do zdaj jasno, to ne pomeni odobravanja komunistične vlade maršala Tita. Temeljni ameriški -in zahodni — interes za Tita ni ideološkega značaja, ampak gre le za to, da ohranimo njegov režim neodvisen in mu omogočimo, da se ■bo lahko sam branil pred napadom. Med Moskvo in Beogradom vlada tak hud razkol, da Tito nima druge izbire, kakor da se obrne na Zahod. Kremeljska sovražna gonja proti Titu je morda še hujša kakor proti Združenim državam. Tito je tako važen potencialni zaveznik v iiršem boju proti sovjetskemu imperializmu. Ameriški vojaški opazovalci, ki so se vrnili a Jugoslavije, so dobili ugoden vtis o organizaciji in morali Titovih 32 divizij, čeprav je njihova oprema zaenkrat še slaba. Poleg tega Jugoslovani dobro uporabljajo ameriško orožje, ki so ga že dobili, in so omogočili ameriško nadzol-stvo nad svojimi zadevami in v deželi. Dejstvo, da so dobili sovjetski sateliti zdaj letala MIG -5 S, je še nadaljnji razlog, da dobavimo Titu reakcijska letala. Temu se pridružuje še očitno dejstvo, da je zdaj med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo več sodelovanja ZAHODNI TISK 0 JUGOSLAVIJI in da je zavladalo prisrčnejše o-zračje med njimi, četudi se ne približuje zavezništvu. Seveda je, važno za Ameriko, da se izogne temu, da bi oboroževala Tita na stroške severnoatlantskih držav — in d.i se izogne celo temu, da bi vzbudila-tak vtis. Dokler je preskrba z o-rožjem omejena, naj imajo severnoatlantske države prednost. Toda zahodni Evropejci morajo tudi vedeti, da je iz vseh praktičnih namenov Tito neoficielni pomočnik severnoatlantskega zavezništva.... Tito ima zaslugo, da je v prvi strelni črti in da se vendar ni ustrašil groženj.« * • • Washington Star je v zvezi s sklepom, da bo dobila Jugoslavija pomoč v težkem orožju, napisal naslednji komentar: »Maršal Tito je kljub svojemu komunizmu posebne vrste, eden ti stih sovražnikov, ki jih Moskva najbolj čr.ti. 'Poleg tega je treba o-meni-ti — naj že govorijo proti njemu, kar hočejo — da je le iztrgal svojo državo iz krempljev železne zavese in dal jasno razumeti, da se bosta on in njegova vojska, ki ji poveljuje, zagrizeno bojevala, da bi zaustavilo in odbila vsak napad, ki bi ga sprožile sosednje sovjetske podložniške države. Čeprav je njegovo pojmovanje in opisova- nje svobode še zelo pomanjkljivo, ga vendar v smislu gornje ugotovitve lahko upravičeno smatramo za zaveznika svobodnega sveta, in sicer takega, ki zasluži tisto vrsto pomoči, -katero so mu Združene države zdaj obljubile. Ce rečemo, da je Tito zaveznik, seveda nočemo reči, da je prijatelj v navadnem smislu te besede., Zaveznik je zato, ker ga k temu sili njegov lastni nagon samoobrambe. Toda celo v tem smislu je nameravana pomoč zanj, če že ne dobra naložba, pa vsaj upravičeno preračunano tveganje. Ta pomoč, ki bo znatno večja, kakor pa je bila vojaška oskrba, ki jo je dobival od Združenih držav v proračunskem letu 1951 in 1952, bo v obliki tankov in težkega topništva ter reakcijskih letal, pa tudi vozil, naprav za zvezo in lahkega orožja. Do sklepa, da bodo povečali pomoč Titu, je prišlo na podlagi u-gotovitev ameriških generalov, d^ napravijo Titove sile — častniki in vojaki — odločno ugoden vtis, kar se tiče izvežbanosti, sposobnosti, morale in spretnosti pri uporabi modernega orožja in da lahko zaradi tega Združene države upravičeno pomagajo še bolj okrepiti njihovo moč. Nikakega dvoma skoro ni o tem, da ho nameravana ameriška pomoč Titu v znatni meri odtehtalo, a še KiHumuiuiiiiiuiiuiuiuiuuiiuiiuHiimiuiiuuiumitiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiuiuiuiiiiiuiiffliiiuiiuuiiHiiMUiuiiiiiijiuiiniiiuiiiiiiiiHiiiniiuiiiiiiumuuiiiiuuiiiumiuuuittiuuiuuiiniiiuiiiiniiiiiiiHiiaiuiiiiiNHHUiHiiinHuiiuHiuiuiituiiiiutuuiiiHUiHiRi Zahod pozdravlja ta razvoj. Britansko stališče in zanimanje se izraža v Edenovem namenu, da obišče v kratkem Beograd. Ne glede na splošno zadoščenje nad tem, da raste iz razvalin prejšnjih sporov novo prijateljstvo, -tudi vsi na splošno priznavajo, da bi bil) težko braniti življenjsko važna grška in turška področja v Trakiji proti napadu od severa brez jugoslovanskega sodelovanja. Taka c-bramba Trakije bi morala v resnici zavzemati prvo mesto na seznamu za vsako resno načrtovanje glede ..balkanskega bloka". Pred več kot štirimi leti so se zahodni zavezniki s svojo nesrečno izjavo o vrnitvi celega Svobodnega tržaškega ozem-la Italiji odločno postavili na Jugoslaviji nasprotno stran. Toda ni treba biti velik realist, da lahko človek pravilno oceni tisto, kar se je od takrat zgodilo — od preloma med Jugoslavijo in kominformom do spoznanja, da Sredozemlja m mogoče v celoti braniti iz Pariza ali tudi iz Neaplja in da je neke vrste vzhodna obrambna skupina, zaradi katere bo jugoslovansko sodelovanje še dragocenejše, potrebna. Trenutno je zaradi razlik, ki delijo obe deželi, malo upanja, da bi moglo priti do take obrambne koordinacije, kakor se bo morda porodila iz nove jugoslovanske politike do drugih jugoslovanskih sosed, tudi med Italijo in Jugoslavijo. Toda nič ni bolj potrebno kakor to.« (Konec prihodnjič) ne odpravila resnično in stvarno nevarnost, ki je v dejstvu, da je Kremelj težko oborožil podložniške države, Madžarsko, Romuniio in Bolgarijo. Z drugimi besedami se to pravi, da bo z našo vojaško naložbo v Jugoslaviji 'balkansko ravnotežje sil tako popravljeno, da bo služilo kot nadaljnji opomin pred napadom v tamkajšnjem stra-tegično silno važnem delu sveta. In vsak tak opomin bo seveda pomagal izboljšati splošno zahodno stališče nasproti -Sovjetski zvezi.« * * * Britanski tisk živahno razpravlja o novi jugoslovanski politiki do sosedov in se z splošnem sklada z ugotovitvijo, da se položaj na vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu zaradi tega postopno spreminja na; bolje. Times piše: »Najprej je prišlo izboljšanje v jugoslovanskih odnošajih do grške in turške sosede, izboljšanje, ki je bilo sredi poletja že dobro vidno. Jugoslavija se je pokazala pripravljeno iti daleč v uskladenju obrambnih načrtov v tem delu sveta, in to brez formalne pogodbe ali sporazuma. Wato je zavezniško vrhovno poveljstvo v Evropi ustanovilo poseben glavni stan za- kopenske sile južnega področja — za vojaške sile obeh držav, ki sta zadnji pristopili k Severnoatlantski o- brambni pogodbi, namreč Grčije in Turčije. Končno so Američani sporočili Jugoslovanom, da lahko pričakujejo znatno povečanje ameriške vojaške pomoči v prihodnjem letu. Jugoslovanski predstavniki — od maršala Tita> navzdol — so vedno zatrjevali, da Jugoslavija ne more pripadati nobeni politični ali o-brambni skupini držav, kakor je na primer Severnoatlantska o-brambna zveza. Toda praktični u-činek razvoja, ki je zdaj v teku, bo jasno ta, da bodo jugoslovanski vojaški napori in obrambni načrti tako tesno kot le mogoče povezani z grškimi in turškimi in tako posredno tudi s Severnoatlantsko o-brambno zvezo. Vsa znamenja v zadnjem času potrjujejo vtis, da se pojavlja nova obrambna skupina držav. Jugoslovanski veleposlanik v Atenah je nedavno izrazil prepričanje, da se bosta Grčija in Jugoslavija skupno uprli napadalcu. Iz Beograda bo v kratkem odpotovalo vojaško odposlanstvo višjih častnikov v Grčijo, in to bo mogoče pomenilo začetek vojaških razgovorov, od katerih je pričakovati, da bodo privedli do neke vrste o-brambnega dogovora med Jugoslavijo in njenima vzhodnima sredozemskima sosedoma. VESTI s TRŽAŠKEGA PREOSNOVA ZVU Izvajanje londonskih sklepov Dne 1. septembra je 1 področni poveljnik, general T, J.Winterton, naznanil, da je izvedena preosno-va ZVU, kakor jo določa londonska spomenica o sporazumu. S tem dnem je dr. Vitelli prevzel svojo dolžnost kot višji uprjv-ni. ravnatelj. Italijanska vlada je imenovala uradnike, ki bodo delovali pod neposrednim vodstvom dr. Vitellija, in general Winterton je odobril njihova imenovanja. Ti uradniki so: Ravnatelj za notranje zadeve in šef notranjega oddelka dr. Adolfo Memma Sef oddelka za socialno skrbstvo prof. Carlo Schifjrer Načelnik zdravstvenega urada prof. Albino Bocciai Sef statističnega odseka dr. Mario Franzil Načelnik gasilske službe ing. Claudio Catalano Sef oddelka za delo ing. Ernesto de Petris Sef prosvetnega urada prof. Giuseppe Fadda Ravnatelj oddelka za finance in gospodarstvo dr. Lino Sartori Sef finančnega oddelka dr. Eugenio D’Avanzo Sef gospodarskega oddelka dr. Francesco Leimi Sef oddelka za promet in načelnik urada za železniški promet ing. Filippo Bette Načelnik urada za cestni in motorni promet ing. Giuseppe Trivellato Načelnik urada za civilni promet ing. Eduardo De Antonellis Sef oddelka za javna dela dr. Vincenzo Caffarelli Sef oddelka za proizvodnjo dr. Vincenzo Berton Sef odseka za posojila dr. Alceste Silvi Antonini Načelnik urada za kmetijstvo in ribarstvo dr. Gualfardo Piccoli Poveljnik finančnih straž podpolkovnik Aldo Duce. Hkrati z imenovanjem dr. Vite,-lija je bil mr. Foden imenovan za posebnega ravnatelja za varnost, ki bo neposredno Vodil naslednie oddelke ZVU: javna varnost, pristaniško ravnateljstvo, urad za nadzorstvo nad pomorskim prometom, urad za razseljene osebe in begunce, vojaški urad za potna dovoljenja in pošte ter telekomunikacije. Polkovnik Voorhis bo tudi v reorganizirani ZVU ostal na dosedanjem mestu kot ravnatelj urada za pravne zadeve. Dr. Vitelli, mr. Foden in polkovnik Voorhis bodo podrejeni neposredno področnemu poveljniku, ki je tudi imenoval polkovnika Burgerja za načelnika svojega štaba pri ZVU. Tako se je torej demokracija poigrala z nami. Ne samo z nami Slovenci, ampak tudi s tržaškimi Italijani. V londonskem sporazumu so nas Slovence enostavno izločili iz vsakega javnega udejstvovanja, ko so določili, da more zavzeti odgovorno mesto v tržaški upravi samo Italijan. Zaman so bile doslej vse nase pritožbe, da takih plemenskih diskriminacijskih dolučij zares nismo pričakovali od anglo-ameriške demokratične uprave, ki upravlja naše področje v imenu Varnostnega sveta Združenih narodov. Cemu listina o človečanskih pravicah, čemu obsodba rodomora, čemu borba za demokratična načela, ko vsega tega Varnostni svet Združenih narodov ne izvaja na področju, ki je njemu podrejeno? Kar pa se tiče tržaških Italijanov moramo ugotoviti, da sta v novi upravi samo dva, in sicer Schiffrer v uradu za socialno skrbstvo in Bocciai v zdravstvenem u-radu OFranzil je Furlan, de Petris pa Istran). Pravijo, da 50 novi rimski funkcionarji vse štiri ohranili v službi le zato, ker niso vedeli kam z njimi. To naj bo v pouk vsem onim tržaškim Italijanom, ki slepo sledijo prividom iredentizma, namesto da bi zagovarjali samostojnost našega ozemlja, na katerem bodo lahko i tržaški Slovenci i tržaški Italijani sami 11-pravljali svoje življenjske zadeve. Sklad«spominu Sergija Tončiča Pred kratkim nas je za vedno zapustil visokošolec Sergij Tončič. Nenadna smrt, ki je hudo prizadela družino, je zapustila tudi gio, boko vrzel med slovensko visokošolsko mladino v Trstu. V počastitev njegovega spomina je bil te dni ustanovljen poseben sklad za prostovoljne prispevke, s katerimi si bodo slovenski visoko-šolci v Trstu ustanovili strokovno, knjižnico. Vljudno naprošamo slovensko javnost, da pripomore k uspehu tega sklada. Odbor, v katerem so zastopani vsi slovenski visokošolci tržaške univerze, bo v kratkem objavil vse zadevne podrobnosti. Slovenski visokošolci Nase otroke p slovenske sole! S tem pozivom ne načenjamo nobene propagande za vpis v slovenske osnovne, strokovne in srednje šole. Prepričani smo, da vsi slovenski starši prav dobro vedo, kakšna je njihova dolžnost v današnjih okoliščinah, ko se vsi tržaški Slovenci kot en mož borimo za samostojnost in svobodo našega o-zemlja. Slovenska šola na STO-iu ie središče, okoli katerega se suče vse naše mlado javno izživljanje. V naši šoli vzgajamo v narodnem duhu naraščaj, ki bo od nas prevzel veliko dediščino, ki skozi trinajst stoletij prehaja iz roda v rod na Tržaškem: slovensko besedo, kraški ponos in trdno narodno zavest! 'Naj ne bo omahljivca, ki bi v trenutnem dvomu ali šibkosti podlegel pritisku italijanskih nestrpnežev, in tako zaigral bodočnost svojega otroka! V slovenski šoli bo slovenski otrok predelal tudi ono snov, ki je predpisana za vse italijanske šole našega jjodročja. Obvladal bo tako oba tukajšnja jezika in s tem dobil večjo možnost zaposlitve. ZATO SLOVENSKE OTROKE V SLOVENSKE SOLE' Seja tržaškega mestnega speta (Nadaljevanje s 1. strani) neke spremembe. Pred glasovanjem je župan izjavil, da se take nezadostno obiskovane seje ne bodo izkoriščale, nakar je večina, proti glasovanju komunistov, dr. Agne-letta, dr. Dekleve in misinov ta člena sprejela. Pri členu V. sta dr. Agneletto in prfli. Cusin predlagala, naj se namesto besede »prefekt« postavi predsednik cone«, nakar je župan pristal in je bil člen sprejet. Tudi pri členu VI., ki pravi, da ne sme nobena tuja oseba stopiti v prostor, rezerviran za svetovalce, brez predsednikovega dovoljenja, je dr. Agneletto predlagal, da se ta zadnji novi dodatek črta, toda večina je predlog sprejela, kot je bil predlagan. ZAHTEVA PO SKLICANJU izredne seje občinskega sveta v Nabrežini Kot je nedeljski Primorski dnevnik objavil, je poslalo devet občinskih svetovalcev županu g. Terčonu v Nabrežini zahtevo, naj skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o sledečih vprašanjih: 1) Imenovanje tolmača pri sejah občinskega sveta, 2) Razprava o občinskem proračunu za leto 1953, 3) Imenovanje komisije, ki naj preišče obtožbe odbornika Slavca proti sedanjemu županu Terčonu. Po kratkem odmoru, katerega so nekateri aktivisti izkoristili, da po bučni volilni borbi nekoliko pozdravijo svoje živce v raznih toplicah in letoviščih, je začel pru-pagandni stroj OF spet delovati, kateremu seveda točno sekundira-jo tudi neodvisni odvisni in predstavniki SKSZ. No, nič hudega; saj, če bodo hoteli, bodo vedno našli snovi, zaradi katerih bi občinski svet lahko stalno zasedal na izrednih sejah. Vendar je vprašanje, če bo to vedno v korist red- Drobne s Proseka V nedeljo 7. t. m. so na Proseku priredili zelo lepo cerkveno svečanost. V proslavo Malega Šmarna prirejajo pri nas tradicionalno procesijo. Letos pa so po polnih 33 letih spet enkrat nosili pri procesiji Marijin kip. Izredna gorečnost je l'ep Marijin kip zagrnila s številnimi venci, cvetnimi blazinami in šop-, ki, vse v snežni belini. Kip je izmenoma nosilo po 8 belo oblečenih deklet in po 8 mladeničev. Procesijo je vodil kanonik tržaškega kapitlja prečastiti g. Kramarič. Prav posebno lepe so bile narodne noše, ki prihajajo prav ob takih prilikah do polne veljave. Velika škoda je, da narodne noše v tržaški okolici potujejo v grob s svojimi lastnicami. Želeli bi, -la ITALIJANI IN PLEBISCIT (Nadaljevanje s prve strani) Ce pa je predpostavka trojnega predloga gnila, je pač enak tudi njegov zaključek, pa naj mu Guerriero daje že kakršno koli obliko. Guerriero namreč trdi, da so v trenutku podajanja tega predloga izhajali iz »dejstva, da odgovarja povrnitev celotnega ozemlja Italiji željam prebivalstva«. Zelo zanimivo pa je, do kakšnih zaključkov prihaja na podlagi tega tako dvomljivega »dejstva«. Plebiscit bi se pač moral izvršiti. Toda ta plebiscit ne bi smel imeti za predmet opredelitev tržaškega prebivalstva za svobodno državo, ampak samo izbiro med Italijo ali Jugoslavijo. Tako si Guerriero predstavlja svobodo! Tržačanom bi bilo prepovedano izraziti se za svojo neodvisnost! Zato, ker so trije bivši zahodni ministri zunanjih zadev izrazili mišljenje., da bi se ta neodvisnost ne mogla obdržati, bi bili prisiljeni, opredeliti se ali za demokrščanske nazore De Gas^rijeve vlade ali za komunistične nazore današnje Jugoslavije. Guerriero pač računa s tem, da bi bil v mestu, v katerem živi okrog 25.000 istrskih beguncev, in v katerem dober del slovenskega prebivalstva ni naklonjen komunizmu, položaj Italile za pri- mer takega plebiscita nenevaren. Ce pa bi se svobodno izražanje prizadetega prebivalstva moralo zaokroževati s takimi nenaravnimi pregradami in če bi se Tržačanom kakor konjem postavljale politične očesnice, naj nam Guerriero in njegovi došepetalci razlože, kaj potem še preostaja od pojma demokracije in svobodne samoopredelii-ve? Plebiscit Tržačanov, ki bi lim bilo prepovedano izraziti se z.-» svojo svobodno državo, bi bil le zasmeh vsakega demokratičnega načela, bi pomenil pristanek zahodnih zaveznikov na politiko odkritega nasilja. Ali so pa žrtve druge svetovne vojne res padle za to, da omogočijo Italiji njeno nesrečno politiko tlačenja in izigravanja svobode ter dušitve Srednje Evrope in posrednega podžiganja nesloge in nemira na tej celini? Naj zadošča I-taliji, da ji je svet mnogokaj oprostil in da je ona med tistimi zahodnimi narodi (kar se vidi po u-spehih njenega finančnega ministra Pelle), ki jo naravnost razvajajo. Oe pa zahteva pooblastilo za tlačenje in za osmešitev najsvetej-še pravice ljudi tega ozemlja (ko iz videmske tožbe vemo, kakšni plodovi svobode cvetejo na italijanskih tleh), je to ne le hrabrost, bi vsaj najdragocenejši primeri c-stali ohranjeni bodočim rodovom. Prav tako pa bi bilo priporočati, da se kult narodnih noš ne samo o-hrani, pač pa pomnoži z novimi dekliškimi pripadnicami. Pri procesiji, ki se je je udeležilo zelo veliko število občinstva, je sodelovala tudi proseška godba. Seveda bi kominformisti ne bili to, kar so, če ne bi prav na ta dan in ob neprimerni uri prirejali svojih hrupnih plesov. Izbrali so si sosedni Kontovel. Da bi bili vsaj pisci plakatov pismeni in ne bi kvarili lastnega jezika s takimi slovničnimi in pravopisnimi sira-šili. Nezaposlenost tudi pri nas nevarno narašča. Za 18 novih stanovanj, ki jih postavlja občina, je prijavljenih že dozdaj nad 60 prošenj. Poitalijančevanje Proseka se sistematično nadaljuje z zidanjem novih begunskih poslopij. Poletni pridelek je tudi pri nas uničila suša, kar pa je ostalo suši. so zmlele gosenice. Pri tem so se naši vrabci, menda prvič v zgodovini, izkazali za izredno koristne. Pozobali so vso gosenično zalego. Jesenski pridelek obeta nekaj koristi in tudi trta si je po zadnjem deževju opomogla. ctnsBEitn Som spm Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo prične 15. septembra t. 1. v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Poleg klavirja in violine bomo poučevali tudi vse ostale orkestralne instrumente kot lansko leto. Letos bo dvojen urnik za pouk teorije, I. in II.. kakor tudi za intonacijo, glasbeni diktat in nauk v harmoniji. Za pouk odnosno predavanje nauka o instrumnetih o-stane vse kot lani. Vpis je obvezen za lansko kakor za novodošle gojenca. Lanski gojenci naj se prijavijo ob določenem roku, da s tem omogočijo vodstvu pravočasno nabavo potrebne učne snovi. Ravnateljstvo nemu občinskemu delovanju. Poglejmo zdaj, kaj zahteva naša budna opozicija, kateri je tako zelo pri srcu le splošna korist naših Občinarjev. Zahtevajo stalnega in gotovo zapriseženega tolmača, ki bi točno tolmačil vse, kar se na seji govori. Mislimo, da to ni nujno potrebno, ker sedanji občinski svet je sestavljen iz 19 Slovencev in 1 Italijana, ki dobro govori, a še bolje razume slovenščino. Po našem mnenju naj vsak občinski svetovalec govori v svojem jeziku, ker ga bodo vsi ostali razumeli. Ce bi pa le kdo vsega ne razumel, so vendar v vseh skupinah ljudje, ki bi lahko takoj nastopili kot tolmači. V prejšnjem občinskem svetu je bilo od 20 svetovalcev 6 Italijanov, a nikomur ni padlo na misel, da bi klicali uradnega tolmača. Bil je prisoten občinski uradnik, vešč o-beh jezikov, a tudi razni svetovali ci sc sami prevajali v slovenščino ali italijanščino, kakor je bilo potrebno. Imenovanje stalnega in zapriseženega uradnega tolmača bi po našem mnenju blo nepotrebno tudi iz razloga, ker bi to bilo v novo breme občinskega proračuna. Glede občinskega proračuna za leto 1953 pa mislimo, da se o tern ne more razpravljati na izrednem zasedanju občinskega sveta, pač pa je to postavka, o kateri se mora razpravljati samo na rednem zasedanju. Glede zadeve Slavec - Terčon pa je bilo nekdaj vsem obč. svetovalcem LSS jasno, da je obtožba Slavca brez vsake podlage. Sele potem, ko se SDZ v Nabrežini ni pustila likvidirati od OF in njenih zaveznikov, je padel madež dvoma na g. Terčona in le skrb, kako naj sedita skupaj v ožjem odboru Slavec in Terčon, je narekovala devetim občinskifti svetovalcem predlog, naj se la zadeva razjasni. Toda pozabili so, da je ta zadeva še vedno pred sodiščem in da bi bilo treba počakati, da sodišče izreče svojo besedo. Sele ko bo sodba izrečena in bi se z njo občinski svet ne strinjal, bi lahko zahteval nove in bolj učinkovite ukrepe, da se zadeva popolnoma razčisti. Čudno pa je to, da so bili vsi letni občinski računi odobreni od ožjega odbora, v katerem je sedel tudi predstavnik OF: pregledani od .revizorjev, imenovanih od obč. sveta, v katerem je spet bil znani aktivist OF; nato končno odobren od občinskega sveta, v katerem je bila OF zastopana po treh svetovalcih. Ne glede na to, da so bili vsi ti računi natančno pregledani in o dobreni po posebnih računskih -ire-gledovalcih conskega presednišlva in ;ZVU. Prejšnji revizorji bodo zdaj imeli priliko pregledati še letni obračun za leto 1951 in tu bo spet zastopnik OF imel priliko natančno pregledati in ugotoviti vse nerednosti, goljufije in špekulacije. Sicer pa smo prepričani, da se preiskovalne komisije nihče ne boj:. Te so torej tri strašno važne zadeve, o katerih bi moral razpravljati občinski svet na izredni seji, kljub temu, da so organizatorji te zahteve natančno vedeli, da se začne v najkrajšem času redno jesensko zasedanje vseh občinskih svetov na našem področju. Ne vemo, kaj bo občinski odbor glede te zahteve ukrenil, vendar smatramo, da bi bilo bolj lojalno, ko bi gospodje podpisniki zahtevali, naj se ti njihovi predlogi stavijo na dnevni red rednega zasedanja občinskega sveta, ker bo izredno zasedanje dalo le povod za nove izbruhe raznih političnih manevrov in špekulacij. Jasno je namreč, da je ta zahteva le krinka za nove izpade jeze, in sovraštva proti sedanjemu občinskemu odboru. Invazija čebel po tržaških vaseh Zares srečno leto za kmete nekdanje mavhinjske občine. Najprej nas je obiskal koloradski hrošč, potem suša, gosenice in naposled nas je osrečil še Kmetijski urad s, tem, da je dal dovoljenje za dovoz čebel iz Italije. Kar je sadja in grozdja ostalo od prejšnjih nezgod, nam bodo zdaj čebele uničile! V Sesljan, Ce-rovlje in Mavhinje je prišlo približno 150 panjev čebel, ker je' letos le malo ajde — vsi so sejali pitnik zaradi pomanjkanja sena -čebele stikajo posebno za grozdjem in če je kakšna jagoda le malo ranjena, jo takoj izpijejo. Ze lansko leto so se kmetje' iz Vižovelj pritožili, ker so jim čebele skoraj uniči,le trgatev. Kmetijski urad je bil gluh in čebele; so ostale, kjer so bile. Kmetje gornjih vasi zahtevajo, naj Kmetijski urad prekliče takoj dovoljenje, ker ni paše za toliko čebel. Ker pa ta urad — kakor iz-gleda — bolj brigajo koristi tujih čebelarjev kakor domačih kmetov, bi bilo dobro, da bi županstvo zainteresiralo ZVU, da bi kmetom rešili vsaj vinsko le-fino. Nekateri kmetje se namreč pripravljajo že na trgatev, da rešijo vsaj nekaj grozdja. Uvoz plemenske goveje živine Področno kmetijsko nadzorništvo obvešča, da se sprejemajo naročila za nakup prvovrstne plemenske živine (z državnim prispevkom) do vključno 15. septembra t. 1. Uvoz bo izvršila med 20. in 30. septembrom posebna komisija. Prizadetim živinorejcem bo razdeljena živina, upoštevajoč pač vrsto živine, ki jo je vsak naročil. V ta namen mora prosilec navesti. če želi: 1) telice od 9 do 12 mescev stare; 2) junice (ne breje) od 21 do 2-1 mescev stare; 3) breje junice od 33 do 36 ne-scev; breje krave na drugem teletu od 45 do 48 mescev; 4) krave na 3. do 4. teletu. Ob naročitvi mora položiti vsoto, ki približno odgovarja ceni franco Trst, in sicer: 1) za telice.... 80.000 lir 2) za ne breje junice 130.000 » 3) - 4) za breje junice in krave na 2., 3. in 4. teletu 160.000 » Morebitne razlike bodo poravnane, ko bo uvožena živina razdeljena. Naročila sprejema Področno kmetijsko nadzorništvo v ul. Ghe-ga št. 6-1 (soba št. 4), kjer se tudi dobija tozadevna pojasnila! Debata je bila živahnejša pri členu XI., ki predvideva v drugem odstavku, da bi morali biti pismeni predlogi podpisani od vsaj treh svetovalcev. S tem se je hotelo skupinam in strankam, ki so predstavljene z manj kot tremi svetovalci v mestnem svetu, odvzeti možnost sploh postavljati pismene predloge, ne da bi bili prisiljeni moledovati pri drugih skupinah za sopodpise. Zupan se je prepričal o upravičenosti te zahteve an ie bil člen sprejet brez omenjene novotarije. , Tudi pri členu XII., ki pravi, da ne sme noben svetovalec staviti na isti seji več kot dve vprašanji, interpelaciji ali predloga, je dr. A-gneletto naglasil, da je to občutna krivica za manjše skupine, posebno za one, ki imajo le po enega svetovalca. Zahteval je, da se vsaj pri vprašanjih odpravi ta omejitev. Temu predlogu so se pridružili še socialist Teiner, Fronta za neodvisnost in komunisti. Ali pri glasovanju je zmagala večina. Clen XV. prinaša v novo predlagani obliki določbo, da občinski svet lahko sklene, da se predlogi, ki ne zadevajo občinske uprave, sploh ne vzamejo v pretres. Proti tej odločbi je nastopila vsa manjšina in ostro kritizirala odnosni odstavek člena XV. Dr. Agneletto-je najprej naglasil, da pri sedanji sestavi mestnega sveta, kjer ima večina dve tretjini vseh mest, bi bila groba krivica za manjšinske pravice, če bi bil predlog sprejet, ker večina lahko v vsakem vprašanju, ki se ne tiče občinske upta-ve, onemogoči manjšini postavljati predloge. Drugič je dr. Agnelet-•to v odgovoru odv. Harabagli, ki je trdil, da je nov predlog stavljen v smislu demokratičnih načel, kjer večina odločuje, poudaril, da ima večina pač pravico od manjšine stavljeni predlog sprejeti ali odbiti, ni pa nikakor demokratično dati večini možnost, da manjšini enostavno zabrani postaviti predloge in o njih diskutirati. S tem bi se kršila svoboda govora in besede občinskih svetovalcev, kar gotovo ne odgovarja demokratičnim principom, ki jih zastopa prava demokracija. Zato naj se re uzakoni taka očitna krivica, kakor jo je predlagal občinski odbor. Z ozirom na oster odpor. Z ozirom na oster odpor manjšine je predsednik odložil razpravljanje o tem členu in je prenesel sejo na petek 12. t. m. f Ana Tončič 3. septembra je umrla v visoki starosti gospa Ana Tončič, mati znanega tržaškega odvetnika in javnega delavca, dr." Frana Tončiča. Težko prizadeti Tončičevi družini izreka uredništvo najgloblje sožalje. OPREMLJENO SOBO z dvema po-steljema v Barkpvljah oddam najraje čez dan odsotnim osebam. — Naslov na upravi lista. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Dr, N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št, 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Čestitke Stani in Ivanu Zadniku iz Nabrežine se je rodil sinček prvoro-jenček Igor. — Iskrene čestitke! Mizarji § kmetovalci f podjetniki • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-j kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA T R S T Sonnlno, 2 4 U R ARNA UL, ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.