Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu k. štev. 9, II. nadstropje.
Vredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
SLOVENEC
Politimi lisi n sionisti narol.
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V	administraciji veljil:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesee	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ‘/,6 popoldne.
Pomirje, a ne mir.
Včeraj smo v političnem pregledu naznanili, da so sv. Oče v soglasji s katoliškimi škofi na Pruskem privolili, da smejo katoliški duhovniki prositi pri pruski vladi za oproščenje določeb majeve postave, ki zahtevajo od katoliških mašnikov, ako hočejo umeščeni biti, da morajo svoje študije dovršiti na pruskih šolah. Minister bogočastja, pl. Gosler, pa je škofom naznanil, da se bode tak dispens dajal mašni-kom, kadar se bodo za to oglasili. — Sv. Oče s tem niso odobrili pruskih majevih postav, niti priporočili duhovnom in škofom, da naj se po njih ravnajo, a pruska vlada tudi ni preklicala majevih postav, le zarad umeščenja duhovnov, t. j. duhovnih pomočnikov je nekoliko prijenjala. Mir tedaj ni sklenjen, temveč le nekako pomirje je nastopilo, bojujoči stranki hočete čakati vsaka v svojih zasedbah, kako se bode stvar dalje razvijala. Sv. Oče so pokazali, da radi prijenjajo, ako se zagotovi katoliški cerkvi toliko prosiosti, da bi mogla skrbeti za pastirstvo katolikov in za naraščaj, da ne bode potisnjena v tak položaj, kakor je n. pr. katoliška cerkev na Kitajskem ali Japonskem. Obe stranki, sv. Oče v imenu pruskih katolikov, in pruska država si želite miru, oboje ste ga silno potrebni; katoliki mrjejo brez svetih zakramentov, katoliško ljudstvo nima učenikov, niti mašnikov, duhovščina odmira, pruska država je sicer po zunanjem še zmirom močna, ali notranji črv jo razgleda, skrivne družbe ji tla spodrivajo, revščina in nezadovoljnost raste od dne do dne, zarotniki si upajo do vzvišene osebe vladarjeve, in v sredi milijonov pušek in bajonetov si mogočni cesar ni življenja svest, vse to pa glasno kliče in opominja: pot, ktero je nastopila pruska vlada 1. 1873, ni prava pot, ta pot ne pelje do blagostanja narodov,
niti ne krepi in čvrsti države, marveč spodjeda in podkopava družinski red, pa'ne narode in države v pogubo in propad, — kajti vzdiguje zoper red, kterega je Bog postavil vsem stvarjenirn rečem.
Ne poznam Boga, ki bi bil nad mano, rekel je nekdaj oholi kralj, ko mu je Mozes rekel, da naj na povelje Božje izpusti izraelsko ljudstvo, da bode Bogu v puščavi darovalo. Po Božje so hoteli češčeni biti vsi mogočneji starega sveta, rimski cesarji so preganjali kristjane kakor državne zločince, ker niso hoteli umrljivim ljudem Božjega češčenja skazovati in so rekli: Boga je treba bolj ubogati, kakor ljudi. — Krščanski kralji in mogočnejši sicer niso tirjali Božjega češčenja, niso rekli, da so bogovi, a tirjali so nekteri oholi izmed njih neomejeno pokorščino tudi v verskih rečeh, zapovedovali in ukazovali so tudi tam, kamor njih oblast ni segala, tirjali so pokorščino tam, kjer bi sami imeli slušati. Nočemo stvari dalje razpravljati niti se ne bomo mudili pri bizantinskih cesarjih, ki so sami hoteli sodniki biti v verskih rečeh, a tiste, ki jih niso hoteli slepo ubogati, strastno preganjali in se vzdigovali zoper prvega učenika krščanskega sveta, rimskega papeža, kajti strahovita je bila tudi kazen za tako predrznost, niti danes nočemo v misel jemati drugih krščanskih vladarjev, ki so svojo mogočnost in veljavo hoteli s tem raz-širjevati, da so boj napovedali sveti Cerkvi in rimskemu stolu, ostanimo danes raje pri nemških vladarjih, pri nemških ljudstvih, ker hočemo pred vsem povdarjati in kazati na žalostne razmere, ktere je učinil zadnji kulturni boj na Nemškem.
Kdor hoče kako stvar izpeljati, začeto dejanje dovršiti, išče si zaveznikov, išče si pripravnih ljudi, kteri so voljni ali zmožni ravnati po njegovem povelji, ter zvršiti dane ukaze.
Tukaj zopet nočemo razpravljati ali premišbe®tjJ|L vati, kako nepotreben, da, kako aboten jo$||| tako imenovani kulturni boj, ker nekteri vele^ffls možje tega sveta za take stvari ne vprašaj^^f marveč jim je zoperna vsaka oblast, ktera ne izvira drugej kakor iz njih volje, druge, in ti so bili menda pri pruskem kulturnem boji merodajavni, žene pa sovraštvo do katoliške cerkve v kulturni boj, marveč le nekoliko bolj na drobno hočemo pregledati orodje, ter našteti stranke, kterih se je mogla poslužiti pruska vlada v boji zoper katoliško cerkev, in kterim na ljubo se je lotila tega orjaškega nebonapadnega dela.
V prvi vrsti je menda bilo tisto zgodovinsko sovraštvo do katoliške cerkve, ktero je Luter svojim učencem zapustil, to je še ob vseh časih protestante združevalo in to je živo znamenje vtisnjeno vsem verskim ločinam — sovraštvo do papeža, sovraštvo do vidnega poglavarja svete cerkve na zemlji. Živo se sovražijo verske ločine med sabo, luterani stare korenine sovražijo novošegne nejeverce njih spoznave, a kedar gre vesela, živahna vojska nad Kim, nad rimskega antikrista, takrat so si pa prijatelji do komolca. Na to je stavila pruska vlada svoje upanje tem bolj, ker je pruska vlada pred vsem protestantovska vlada, sedanji nemški cesar ni rimski cesar nemškega naroda, marveč protestantovski nemški cesar. Prejšnji pruski kralji se niso dotikovali javno zagotovljenih pravic katolikov, in pod prusko vlado se je lepo razcvitala katoliška cerkev, nekteri so še Avstriji v zgled stavili Prusijo, kar se tiče stanja katolikov; katoliki in protestantje so se jednako borili, kri in življenje žrtvovali za nemško edinost, toliko bolj so bili osupnjeni in iznenadeni katoliki, ko so v plačilo svoje zvestobe in požrtvovalnosti kar na enkrat prejeli majeve postave, ki katoliško cerkev vklepajo v državne
Listek.
Poljskim rožicam v slovo.
Morebiti ni še kedaj poljskim rožicam tolika čast in slava došla na slovenski zemlji kranjski, ko ravno to leto. In ktera? Kolika? Navadno stoje poljske rožice po livadah v svoji lepoti le v to, da jih o svojem času pokosita srp ali kosa in grabljice pograbijo; tudi ta čast se njim utegne primeriti, da jih kar žive pozoblje kaka požrešna in neolikana čvetero-nogata stvar Božja, in mnogokrat še tatinsko. Oh! uboge rožice — kaj ne? — so one, da kar žive v svoji mladostni lepoti morajo brez usmiljenja pod grabljice, pod zobe!
Letos se jim je pa bolje godilo, nekterim, se ve, in ne vsem. In ktere so bile tako srečne, da niso šle ne pod grabljice, ne pod zobe! In kakšna sreča je te srečne doletela?
Veš kaj! Srečne so bile letos tiste poljske rožice, ktere je trgala po polji in travniku nježna roka ženska, jih potem lepo v šopek povezala ter jih v šopku umetno sestavljene podarila presvitlemu našemu avstrijskemu cesarju o Njegovi navzočnosti v Ljubljani. O zares poslavljene in srečne so bile te rožice, in zavidale so njih toliko častne sreče druge po livadah ostale tovaršice, ktere je Božja roka vsadila tamkaj, kjer nista po poljskih cvetlicah segala mlada roka in mlado oko.
In ko potem premišljujem, da ne bo zopet kmali enake priložnosti na Kranjskem poljskim krasoticam, ampak da bodo one vse, vse šle po navadni poti pod koso in grabljice — v smrt; — in ko tako gledam to na videz žalostno osodo lepih poljskih rožic, zdi so mi, da slišim zdihovati in žalovati te zale krasotice, da so one odločene tako nemili smrti, tolikemu zaničevanju; — ko da bi ta njihova smrt za nje nekako osramotilna bila. Meni se smilijo
te uboge žalujoče, sosebno ker v tem njihovem dozdevnem žalovanji vidim, da se one motijo in še motijo zelo, ne vede, da ta njihova smrt je smrt najčastneja za nje; tudi se mi smilijo te uboge žalujoče, ker jih jaz ljubim, ljubim zelo, sosebno zato, ker dorastejo one brez kake človeške umetnosti in pomoči do vrha v toliki lepoti, da se mi pri njihovem ogledovanji v resnici srce veselja topi in se sprehajaje po polji in travnikih radujem nad njimi s srcem in očmi. Ne zdi se mi pa bratovsko lepo, da bi se jaz nad njimi veselil, one pa bi pri meni po njili oveseljenem žalovale ; jaz v tih prekrasnih delih Božjih gledam svoje sestrice in želim, ž njimi po bratovski ljubezni ravnati ter želim, da z menoj veselim naj bi se veselile še one in zagotovim, da ž njimi oveseljenimi se bo še bolj radovalo tudi moje srce.
V poduk njim in v tolažbo, ter v razveseljene hočem njim očitno slavo zapeti in
spone in hote vse svobodno cerkveno življenje udušiti. To je bilo tedaj katolikom plačilo za njih zvestebo, ljubezen do domovine in vlade in skazano požrtvovalnost ob časih vojska!
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. sept.
Avstrijske dežele.
Iz Celovca, 19. septembra. Deželni zbor. V današnji seji so odobrili poročilo dež. odbora o poroštvu, ktero je dežela prevzela za brezobrestno državno posojilo, ki je bilo posojeno občinam po povodnji 1 1. poškodovanim. Deželni predsednik je bolj obširno razložil, kaj se je,storilo v pomoč, vsega skupaj se je dalo 409.1102 gold., tudi pove, kako so se denarji porabili, ob jednem se zahvaljuje udom komisije v podporo poplavljencem in deželnemu odboru za vrlo sodelovanje. Knez in škof Funder pa se je zahvalil deželnemu predsedniku za krepko delovanje pri ti splošni deželni nesreči; zbor je tem besedam živahno pritrjeval.
In Bregen ca, 15. septembra. Poslanec Schneider je poročal v imenu deželnega odbora o vlogi katoliško-politične kazine v Dorn-birnu, da se obvaruje kmet škode, ktero mu prizadeva divjačina pri njegovem obdelovanji. Odbor nasvetuje, peticija naj se slavni vladi izroči, da se na njo ozira in da kaj o tem ukrene. 2. Naj se ona poziva, da se pri svojih postavah ozira na varstvo gozdov in drugih kmečkih zemljišč. Poslanec Thurnherr je izrekel voščilo, da se takrat, ko se bode snovalo delo za preosnovo gozdarskega osebja, postavijo določila, da se tudi naznani škoda, ktero prizadeva divjačina. Ti nasveti se sprejme.
Danes 21. septembra zboruje tudi deželni zbor Gorenje-Avstrijske in za Galicijo. Na dnevnem redu pri prvem je med drugim tudi poročilo deželnega odbora o grajenji na-bližne (vicinalne) železnice v Gorenji Muhi-viertel, potem poročilo tistega odbora, kar se tiče konečnega dela pri zemljiški odvezi.
Morski deželni zbor začne svoje letošnje zasedanje 25. t. m.
Obligacije ogerskega državnega dolga se smejo tudi jemati za kavcijo ob sklepanji zakona pri vojakih, v tem sta se pobotala denarstvena ministra oboje državne polovice. Pravilo, kako se ima ravnati pri sklepanji zakonov in pri izplačevanji obrest pri kavcijah, je bilo sestavljeno pri kraljevem ogerskem miuisterstvu in je poslano bilo dotičnim vranom. Ta ukaz, ki se tiče ogerskih državnih obligacij, zadobi veljavo 1. novembra t. 1.
Srbski knez Milan brzojavil je c. k. tržaškemu pešpolku v Pulju naslednji pozdrav: „Po milosti Nj. apostoljskega Veličanstva za polkovnika-lastnika 97. pešpolka imenovan, zdi
razgrniti svetu njih morebiti nepoznano, za-temnelo slavo; in sicer to hočem storiti zdaj proti jeseni; — zdaj ko one od nas slovo jemljejo, in pa tudi zato, da bi one spomladi ne postale muhaste in bi se ne kujale zopet priti iz zemlje, ko bi se one vse žalostne in pozabljene ločile od nas; — ampak da bodo zopet prikukale iz zimske odeje in vnovič nam razveseljevale oko in srce, — ter tudi kaj dela pripravile kosi, grabljicam in zdravim zobem.
Upati hočem, da bote ve poljske rožice vse, vse poslušale moj glas — poslušale lepo, kakor bistre ribice sv. Antona; — upam, da bote to moje poslavljanje blagovoljno sprejele in spomladi po Stvarnikovi volji prav radovoljno zopet prikimale k nam s svojimi glavicami. Tako-le vam bodem zapel:
,,Rožice poljske!“ — vse krasne ste Ve:
Da travniki, polja po Vas hrepenel Rožice miliee,
Ljubo mi sestrice;
se mi prva in jako prijetna dolžnost, da svoje nove tovariše pozdravljam.“ Poveljnik polkovnik Nemčič zahvalil se je brzojavno, rekoč: „Polk je ponosen, da sme kraljevo ime nositi!"
Knez Alfred Liehtenstein rekel je zbranim volilcem v Riegersburgu: „Tudi v bodočnosti kakor dozdaj držal se bom Cehov in Poljakov, kajti kot Avstrijanec moram želeti, da tudi nenemški avstrijski narodi Avstrijo za svojo pravo domovino smatrajo, in nikakor mi ni po volji, da se zaradi gospodoželjnosti jedne frakcije, od jednega naroda razpor med vse druge na večne čase sej e! “ — Kes zlate besede, ko bi jih le tisti, kojim veljajo, tako naglo ne pozabili!
Vnanje države.
Bolgarska je Rusiji 30 milijonov rubljev na okupacijskih stroških iz leta 1878— 1879 dolžna. Bolgari mislijo na napravo nekake protipeze na tirjatev tributa od turške strani. Sobranje je po navodil g. Jonina jako omejeno, ter se, kakor smo že omenili, le na posvetovanje železnične konvencije, kakor jo je skovala ,,konferenca štirih" in pa na omenjeni ruski dolg razteza. V komisijo, ki bo novo ustavo izdelala in izvanrednemu sobranju predložila, poklicani so vodje vseh strank, liberalne, kakor konservativne.
Laske konservativne n o vi n e pritožujejo se čez oficijoze, kteri so se v Forli z republikanci sešli pri banketu, da so s poslednjimi paktirali. Republikanci so jih povabili pod pogodbo, da se ne bode kralju napivalo. Oiicijozi sedaj to zanikajo, resnično je pa to, da je konec banketa general Serafini čašo povzdignil z besedami:	„Ker nobeden
gospodov, ne nj. ekscelenca minister, ne grof Guarini, ne poveljnik, do sedaj še ni primernosti sprevidel, da bi se bilo kralju napilo, napijem mu jaz, rekoč: „Zivio kralj!"
„Times“ odgovarja „Nordd. AJlg. Ztg.“ radi sumničenja, da prva Francoze na Nem ce ščuje in pravi: „Angleška želi s Francosko v dobrem sporazumljenji živeti, in je za jedno tudi Nemčiji prijazna. Anglija se sicer ne bode vojaško zavezovala niti z Nemško, niti s Francosko, pač obema svoje prijateljstvo ponuja. Angleška prijaznost ni, da bi jo zdravomisleče ljudstvo zametovalo in prijateljske pogodbe se med narodi tudi brez diplomatov lahko sklenejo. Anglija nikakor ne more pozabiti, da jo marsikaj na Nemčijo veže in močna Nemčija svetu poroštvo daje, da se nikdo ne bode tako brzo javni mir kaliti podstopil.
Sultan je jel svoj plašč po vetru obračati. Kakor „Pol. Cor.“ iz Carigrada poroča, opira se sultan sedaj le s svojo politiko na avstrijansko - nemško - italijansko zvezo, poleg tega pa tudi z Angleži skuša kolikor mogoče dobro izhajati, za kar mu je pa marsikako grenko treba požreti zaradi postopanja Angležev po Egiptu. Bismark je menda sultanu namignil, da so ji prijazne razmere z Anglijo zaradi ravnotežja na iztoku potrebne. Kakošne
Zemljo odevate,
Meni pa pevate:
„Naii lepoti primerno lepo,
Je sreiee tvoje, ko je še mlado!"
..Rožice poljske!“ — prežale ste Ve: Ko travniki, polja se z Vami mlade! Rožice ljubice,
Ljube mi budnice;
Srce ogrevate,
Resno ko pevate:
,,Z nami cvetočimi naj razcvete Se sreiee Tvoje — mladenežl deklo!"
„Rožioe poljske!“ — bogate ste Ve: Ko pisano pisane gledam Vas le! Rožice družice,
Sladko učiteljce;
Radost mi delate.
Glasno ker pevate:
„Naše bogastvo onema te naj,
Iskati bogastva za nebesni raj!“
..Rožice poljske!" — priljubljene sto: Saj kmetič veselo Vas spravlja vse!
so pa razmere Rusiji nasproti, tega v Carigradu živ krst ne ve! So, ki trdijo, da so se prijazne razmere jako ohladile, drugi pa zopet trdijo ravno narobe. Resnice je na tem toliko, da si sultan z vsemi velevlastmi v sporazumljenji živeti prizadeva.
Spanj skl vojni minister razločil in od-bral je vse one častnike, ki so bili v poslednjo ustajo zapleteni, ter jih v posebne trdnjave odposlal. Nekaj jih je ubežalo na Francosko, kjer so se iz lastnega nagiba krajinskim (graničnim) oblastim izročili, in te so jih po ukazu francoske vlade odmah na Angleško odposlale. Madri-ška vlada ima jako odprte oči na Zorilline agente in prijatelje in poznati je, da jim je vsaka zunanja pomoč vsahnila, Kastelarjevi prijatelji Zorillino početje glasno obsojajo, ter za reakcijonarno smatrajo.
Obravnave med Kitajskim in Francoskim še trajajo, isto tako tudi vojska v Tonkinu. Obravnavata pa sedaj ministerski predsednik Ferry, ker je minister vnanjih poslov Ohalbmel - Lacour na odpustu, in kitajski poslanec Tseng, posreduje pa lord Granville, ki obravnava z istim poslancem in s francoskim poročnikom Waddingtonom. Angleži se zelo zanimivajo za te obravnave, na Francoskem pa začnejo misliti, kaj potem, ako bi angleška vlada kaj vmes segla in zaprla sueški kanal. Kar se tiče bojev v Tonkinu, priznajo tudi francoska poročila, da se „črne zastave" hrabro bojujejo; da so jim vzeli dvoje nasipov, so morali tri dni na nje streljati in na zadnje še zakope naskokovati. V tretjem okopu so se tako hrabro branili, da general Bouet ni opravil ničesa tam. Poročila o tem generalu si nasprotujejo. Včeraj je poročal telegram, da je bil civilni komisar Harmand odstavljen, drug telegram je rekel, da še ni poslan bil v Peking, in sedaj se pa zve iz Pariza, da o tem po-slanji pomorski minister ni nič vedel, da še le po telegramu prosi razjasnila.
Izvirni dopisi.
Iz Stare Loke, 20. sept. Tak danes ob V810 je prvikrat zapel naš veliki zvon! Zares — lepo zvonenje imamo v Cerengrobu, tako, da ga mu kmalo ni para; po tem pa, kakor nam je veliki zvon prvikrat zapel, soditi, bomo doma še lepše zvonjenje imeli! Vsi smo bili od teh veličastnih glasov očarani!
Ko smo šli na sv. Rešnjega Telesa dan s procesijo, je začel poprejšnji veliki zvon nekako zamolklo peti, in že pred prvim blagoslovom je utihnil! Ne verjamete, kako žalostno da je bilo na tak dan! Zdelo se mi je kakor pri bolniku — kteremu žila na roki in na vratu začne počasi sem ter tje opletati in mu kmalo potem življenje ubeži — tako tudi tukaj!
Kosa zapela je, —
Grabljice grabile; —
Rožice zvenjene, častno mi kličete:
,,Spravljaj bogastva po čednostih zdaj,
Da spravi te ,,Kosec nebeški" kedaj!"
„Rožice poljske!" — končale ste Ve Življenje na zemlji — za letos pa le!
Spomlad vstale vse,
Rote oblekle se;
Takrat klicale mi Rote vse živo dni:
,,Zemsko življenje je kratko zares;
Spomlad nevenljiva le siji1 z nebes!"
To — ljubice moje! — poslavljenje blagovoljno sprejmite; in, ako bote spomladi, po-zabivši vso žalost in navidezno zaničevanje, k novemu izbudile se ter vstale v oralajeni svoji lepoti; — in ako življenja mili Vladar blagovoljno podelil bo tudi meni vgledati vnovič spomladno prororenje, zagotovim vas, da vam bom takrat v zahvalo in slavo zapel novo pesmico: — „Spomladančico“. Ljubljanski.
Pa čudno, drugej se vstrašij o, ko se kaj tacega primeri — tukaj je bilo skoraj ljudstvo veselo! „No, zdaj bomo pa nove zvonove imeli; — ti pa morejo biti lepši in težji, kakor daleč okoli v kaki cerkvi!" — to je bil glas, kteri se je povsodi čul! In ko se je o novi maši zopet eden ubil, je vse reklo: „prav je, da se nam je ubil, — drugač bi se bil pa revežem v Trbojah! (kteri bi jih bili radi kupili)". Ljudje so nas kar vstavljali na potu in popraševali, kdaj da bodo preč. g. dekan oznanili, da se bo za nove zvonove pobiralo!
Od kraja se je mislilo, da bi se na posestnike zemljišč, na hišarje in druge primerna svota naložila, pa ko so preč. g. dekan želeli, da naj bo darovanje pri nabiranji prosto, so se zbrani možje precej tega poprijeli, — in prav tako! Koliko je posestnikov — kteri so dobili od starišev zadolžena posestva, — ktera s ptujimi ljudmi obdeljujejo, ktere davki zelo tlačijo: vse tacega poišče, — pa koliko je tudi starih tet in stricov — in tudi drugih zasebnikov, ki imajo dokaj novcev prihranjenih, kterih nikdar porabili ne bodo, in jih še porabiti ne znajo; — kteri pa vsi za Božjo čast in cerkvene naprave gorijo — in davka nobenega nimajo za plačati! — Vsi smo želeli, da bi pri napravi novih zvonov nobeden ne bil preveč zadet in zaradi tega žalosten. Želeli smo, da bi bili ti zvonovi zares v čast Bogu, z zedinjeno ljubeznijo vseh faranov Bogu posvečeni! Ker tam, kjer pri vstanovi kake reči ljudje morajo z moralično silo vgnani pomagati, tako da po trmi enega človeka včasi dosti kmetov za zmiraj oslabi, tam ne more biti pravega veselja, kjer se kolne, tam ljudstvo ni veseli darilec — kakoršnega Bog hoče imeti!
V Stari Loki za kak blag namen pobirati, to je zares pravo veselje! Precej prvi dan smo nabrali nad 800 gld. brez tega, kar so odličnejši sami preč. g. dekanu izročili! Zadnjo nedeljo smo dobili v sami Sv. Duški soseski okoli 1000 gld.
Le enega ni bilo, da bi se bil kaj jezil; še v Žabnici so ljudje z veseljem dajali, dasi-ravno imajo lastno cerkev, lastnega duhovna, in vedne stroške pri cerkvi!
Kako težko da je vse pričakovalo novih zvonov, tega Vam ne morem popisati. In ko je počil glas, da jih v torek 18. septembra dobimo, je bilo vse na nogah — kakor na velikonočno soboto! Fantje so postavljali maje, pred cerkvijo sta bila n. pr. dva po 23 sežnjev visoka maja! Dekleta so pletla in že 14 dni poprej pripravljala banderca — zastavice in drug kinč s primernimi napisi!
\ torek 18. sept. so šli možje s štirimi vozmi v Ljubljano. Pravili so nam, da je bilo vse polno ljudi okoli vozov, kjer so skoz vozili! V St.-Vidu so njim začeli pritrkavati v zvoniku in tako naprej pri vseh cerkvah, kjer so memo šli. Tu in tam so tudi streljali! Prisrčna zahvala vsem dotičnim cerkvenim predstojni-štvom! Iz njiv in travnikov je vse vrelo k cesti, tako, da so imeli od Rateč do Loke nepretrgano rajdo gledalcev. Le škoda, da je bil glavni voz z velikim zvonom popolno okinčan še le pri Ratečah (suškem mostu) in ne že v Ljubljani. Ob G zvečer zagromi zaporedoma nad 30 možnarjev v znamenje, da so zvonovi že blizo. Zdaj gredo preč. g. dekan s svojo duhovščino v cerkveni obleki na kraj, kjer se ločite starološka in mestna fara, da bi primerno zvonove po cerkvenih obredih sprejeli.
Povem Vam, da nadjal sem se kaj lepega — pa kaj tacega nisem pričakoval! Ko smo zagledali prvi voz, — smo vsi obmolknili — in nekaka ginjenost nas je prevzela! Štiri lepo belo oblečene deklice so peljale z belomodrimi trakovi konje proti nam, kteri so imeli na sebi lepe modre, belo obrobljene „šabrake“. Voz postoji; in tu stopi Jerica Dolenec, Jožkova, proti g. dekanu in jih nagovori. Zahvali se njim za preobilni trud, in v imenu vseh faranov za blago skrb pri napravi novih zvonov. Pozdravi tudi zvonove, in o koncu govora položi na veliki zvon prekrasni šopek cvetic. Deklica je izvršila izvrstno in neprestrašeno svojo nalogo. Po dokončanem govoru preč. g. dekan poškropijo zvonove z blagoslovljeno vodo, jih pokadijo ter odpravijo dotične molitve! Pevci, — duhovni, začnejo psalm: Afferte Domino ets. Misericordias Domini. . .! Zapeli so ga tako, kakor je nekdaj nepozabljivi Bihar učil, čveteroglasno — saj je bil dan veselja, ne pa pogreb. Menda ložej in bolj navdušeno še nikdar niso peli kakor ta dan; prav kakor da bi se bil čas nazaj povrnil, ko je David sam pred skrinjo zaveze prepeval!
Predno so zvonovi prišli, smo ljudi prosili, naj šene gnjetijo; pa ko smo začeli proti fari iti, je bilo to vse pozabljeno. Zares pravo čudo je bilo, da se ni nič prigodilo! Kakor da bi se bil en sam val zagnal proti cerkvi, tako se je videlo: Konji, vozovi, zvonovi, otroci in odraščeni — vse se je bilo sprijelo. Kteremu je znan ozki pot skoz Staroloko, si že lahko misli, kako da je bilo nevarno. In tudi najmanjša nesreča se ni prigodila! Šlo je gladko kakor po mizi. Samo pri vhodu proti cerkvi smo se bali, da ne bodo mogli konji speljati zarad prevelike ožine prvega voza na pokopališče. Pa kar sprežejo prvi par konj, fantje in možje potisnejo voz in ko bi trenil, bil je voz z velikima zvonovama na britofu. Yse se je oddihnilo ter Boga hvalilo, da je šlo nepričakovano lahko, da si ima zvon le 12 funtov manj kot 4G centov.
Včeraj opoldan so bili že vsi štirje zvonovi v zvoniku. Kadar se je vzdignil zvon od tal, in kadar so ga v zvonik potegnili, so zagro-meli možnarji, in tako tudi danes, predno se je veliki prvikrat oglasil.
Tu Vam podam težo zvonov: Veliki tehta 2569, drugi 1269, tretji 697 in manjši 355 kilogramov!!! Imamo pa še enega, toraj pet prav lepih zvonov. Podobe sv. Jurija, sv. Petra, sv. Cirila in Metoda na velikem; na drugem: Neomadeževano spočetje Marije Device in sv. Jožefa; na tretjem: sv. Stefana in sv. Florijana in na četrtem: Presv. Srce Jezusa in Marije s primernimi napisi so izvrstno izdelane, kakor tudi ornamentika na vseh, posebno na velikem zvonu, vse to je tako izvrstno, da ne dostavljam druzega kakor: Pridi in poglej.
Vsa Čast in zahvala preč. gosp. dekanu Mateju Kožuhu, da so s tacim veseljem in s toliko radostjo skrbeli za nove zvonove. S tem so si postavili najlepši spominek pri Staro-ločanih ne le za celo življenje, ampak tudi še za poznejša leta. Bog daj, da bi njim novi zvonovi še dolgo let k veselemu godu voščili, h kteremu se bodo letos menda prvikrat oglasili ! Take neveste kakor je naša farna, po skrbi preč. g. dekana vsa olepšana cerkev, pač nima kmalo kak cerkveni predstojnik, in tako veličastnega zvonenja v dveh cerkvah menda nobena fara, kakor starološka s Cereugrobom. Pri zadnji birmi so mil. knezoškof sami rekli: Starološka fara je zares prekrasna fara!
Vso čast in hvalo moramo izreči faranom starološkim, da so tako radi in z veselim srcem darovali potrebni denar za zvonove. Kjer je za blago reč toliko navdušenosti, tam se za Božjo Čast zares zamore veliko storiti.
Prisrčna zahvala gosp. vitezu Strahlu in domačim mladenčem in dekletam, da so se toliko trudili za olepšanje zvonov, za maje pred cerkvijo itd. Eadi se zahvalimo tudi blagim voznikom novih zvonov. Bralo se jim je pa tudi na obrazu, da lepšega, bolj veselega dneva morebiti še niso imeli, kakor je bil ta dan.
H koncu pa še to-le pristavim: kjer se bodo cerkve s tako navdušenostjo zidale, kakor se je pred malo leti tukaj pri nas; kjer bodo ljudje tako naglo in s takim veseljem denar za take zvonove zložili in tekmovali, kdo da bo dal poprej najlepši hrast posekati za oder zvonov v zvoniku, kjer v enakih slučajih le ena skupna misel ljudi prešinja, hitro dovršiti za Božjo čast, kar je najboljšega in najlepšega, se lahko reče: Tu blago, krščansko ljudstvo prebiva, kjer Duh Božji veje in liberalno novo-šegno brezverstvo nam ga ne bo še ugonobilo. Bog plati vsem veselim darovalcem z duhovnimi, večnimi darovi!	L.
Iz Kočevja, 20. sept. 10. t, m. se je poštni voz prevrnil med Ribnico in Dolenjo vasjo. Peljali so se notri trije gospodje in ena gospa. Bog jih je obvaroval, da se jim ni nič kaj hudega zgodilo. — Suša se tu povsod pozna. Zelje, ki veliko tu zaleže — je povsod slabo. — Cez Binžo se dela v Kočevji most iz sekanega kamna. — Gimnazija je lepo poslopje. Tudi družili hiš se je v novem času veliko naredilo. Pri Stari cerkvi vidiš novo palačo g. E., ki je notri meblirana — kakor hiša kakega kneza. Tudi lep drevored se je zasadil v mestu, za gradom. Noša kočevska se pa močno že opušča.	x.
Krems, 18. sept. Lepi izgledi bolje 'pomagajo k dušnemu življenju in sploh k omiki, kakor mnoga opominjanja, „Tako naj sveti naša luč, da bodo vaša dobra dela videli, ter hvalili Očeta, ki je v nebesih", pravi sv. pismo. Omenil sem vže nekoliko v mojem prvem poročilu o milostnem kraji (Gnadenort) „Marija Zeli", da roma vsako leto na tisoče ljudstva vsake vrste z vsakovrstnim namenom in obljubami k temu v celi Avstriji najslovečejšemu milostnemu kraju. Z radostnim srcem pripovedujejo romarji srečen prigodok unega tedna. 14. t. m. namreč ob 1 popoludne dospela je Nj. Vel. cesarica Elizabeta s svojo hčerko cesarično Valerijo, princezinjo Auerspergovo in z dvornim prelatom, čast. g. Majerjem, iz krasnega poletnega bivanja Miirzstega v ta romarski kraj. Ko je bila visoka gospa v hotelu ,,Schwarzer Adler" odložila svoje popotne reči, podala se je s svojimi spremljevalci v romarsko cerkev in je bila o '/26 pri litanijah in blagoslovu. Ko blisk se je prihod cesarice razglasil po mestici in prebivalci začeli so razsvitljavati hiše, tudi videle so se sem ter tje razobešene zastave. Prihodnji dan, 15. t. m., podala se je velika gospa zarano v cerkev in opravila svojo pobožnost. Bila je ob 7. uri pri sv. maši, ktero je bral dvorni prelat Majer. Predno je odšla, podarila je županstvu 50 gld., da jih razdeli med uboge.
Domače novice.
(O kranjskem deželnem zboru) nahajamo po dunajskih listih telegrame, da nameravajo nemškutarski poslanci velikega posestva, ako
se volitev Dežmana in Schrey-eva zavrže, popustiti zbor. To žuganje pa ima biti le nekako strašilo narodni stranki, kajti nemškutarji si kaj tacega ne bodo upali storiti, ker potem zgube še edinega iz med sebe v deželnem odboru, ki ga zdaj še imajo, ne pomagal bi jim pa tak „exodus“ nič, marveč bi z njim osmešili le sebe in svojo stranko. Kakor slišimo, sestavlja baron Apfaltrern proti poročilu večine o tej volitvi še pesebno, temu nasprotno poročilo manjšine, ktere zastopnik v odseku je edini on.
(Na dnevnem redu prihodnje seje deželnega zbora 24. t. m.) je razun volitve velikega posestva tudi predlog deželnega odbora o pre-membi volilnega reda in vtemeljevanje dr. Zarnikovega nasveta o premembi mestnega statuta ljubljanskega. Tudi poročilo deželnega odbora o volitvi g. dr. Samca v Tržiču in g. Deva v Crnomlji utegne priti na vrsto. Poročilo priporoča, da naj se volitev g. dr. Samca potrdi, volitev g. Deva pa naj se izroči poverilnemu odseku. Glede premembe volilnega reda zvemo, da se za zdaj nameravajo samo premembe, ki so bile v državnem zboru od vlade same nasvetovane in od zbornice sprejete, da namreč vsak volilni okraj, mesto ali trg volijo doma, in da se pripozna volilna pravica vsem, ki plačujejo vsaj 5 gld. direktnega davka. Za pretres te postave se bode izvolil poseben odsek, ki bode prevdarjal, je li mogoče že zdaj doseči še kake druge premembe po izgledu zbora štajarskega, ki je v mestno skupino sprejel več novih trgov. Tudi za pretres mestnega štatuta ljubljanskega bode izbran poseben odsek.
(.K odlikovanju čestitali) so te dni magi-stratni uradniki županu gosp. Grasselli-ju, kupčijske zbornice svetovalci svojemu predsedniku gosp. Kušarju in odbor Tincencijeve družbe svojemu načelniku dr. Gogali.
(Sprejemna skušnja na gimnaziji) je v nemškem razredu a odvrgla jih 7, v slovenskih b in c pa 20 učencev, in ker so nekteri še sami se drugam odločili, ostane jih v a 58, b 67 in v c 66, skupaj v prvi latinski šoli 191.
(Za mnoge gimnasijalce) gotovo veselo naznanilo je sklep zadnjega frančiškanskega kapitelna v Ljubljani: da se jemlje v njihov red sv. Frančiška Serafinskega že mladenči, ki so IV. gimnazijski razred dovršili. Marsi-kteri, ki čutijo poklic v blagi redovniški stan že od mladih nog, lahko zgodaj stopijo v ta stan in se toliko ložej privadijo potrebnega reda, ker jih posvetna sapa ni še ostrupila. Marsiktere pomanjkanje pomoči ali manj važne šolske tvarine zavirajo v stopanji do višjih šol ter v dosegi doželjenega stanu; tukaj jim je pomoč dana, da si morejo dalje pomagati in doseči duhovski stan, do kterega poklic v sebi čutijo.
(V „ljudski kuhinji11) na starem strelišči dobiva letos do zdaj opoldne hrano čez 100 dijakov raznih šol po 10 kr., zvečer pa po 4 in 6 kr. in to v posebnih, za-nje odločenih prostorih. Da je to velika dobrota za učečo se mladino, lahko ume vsak, kdor ve, kako trdo gre dijakom včasih ravno zavoljo hrane.
(Štiridesetletnico) svojega službovanja obhajal bo 27. t. m. v Gradci fcm. baron Kuhn, lastnik našega pešpolka št. 17.
Razne reči.
— Priporočila vreden časnik! Marljivi pisatelj Engelbert Fischer izdaja že tretje leto jako podučljiv časnik z naslovom:
„Fiir Auge und Herz“. Lepe in mikavne zgodbe krajšega in daljšega obsega se vrstijo z raznimi podučljivimi sostavki ,o milem vladanji božje previdnosti", „o delih krščanske ljubezni", „o posvečevanji nedelj", „o koristnih in škodljivih knjigah" itd.; vsakemu listu je. pridjan še poseben oddelek „Freundliehe Stimmen an Ivinderherzen", ki se lahko od druzega berila loči in daja še neodraslim v roko. List izhaja po dvakrat na mesec in stane samo 76 kr. — V prihodnje pa bo vred-nik še vsak list za pol pole pomnožil, tako, da bo vsaka številka imela najmanj 24 strani, ves letnik 576 strani. Pridjan bo namreč še nov oddelek z naslovom: „Zu Jesu Fiissen". Ta oddelek ima biti a) prijatelj, učenik, svetovalec in tolažnik bolnikom in trpinom vsake vrste, pridjan vselej prvi številki v mesecu ter se lahko iz lista jemlje ter razdeli bolnikom in drugim trpečim, b) nekakšen ..misijonar med ljudstvom" ter z lahkoumnimi razpravami o verskih in nravnih naukih zavračevaje navadne ugovore itd. ljudstvo podučevati in boljšati. Vidi se, da.se izdajatelj resno trudi vsem družinskim razmeram vstrezati in koristiti ter zasluži, da ga vsi dobri katoličanje zdatno podpirajo v	tako blagem	početji.	Naj	tedaj tega
lista ne	prezrejo	oni,	ki želijo	sebi	ali družim
dobrega berila v nemškem jeziku. List prihaja 24krat na leto in bo stal zarad nove pomnožitve nekoliko več kakor do zdaj, namreč 1 gold., kar je pač malo za toliko koristnega berila.	Naročuje	se	pri izdatelju	(Engelbert
Fischer,	Pfarrer	in	Neustift	am	Walde b.
Wien) ali pa po c. k. poštah; po bukvarnah stane nekoliko več.
— Iz Kašice (Ogersko), 19. sept. Danes ob 6. uri popoldan se je vojvoda Jožef sem pripeljal, da bode končne vojaške vaje pregledal. Sprejeli so ga tukajšnja viša duhov-ska, mestna in vojaška gosposka in ga v hotel spremili.
— V Temešvaru so se ljudje jeli pritoževati, da hišine in drugo žensko služabno osobje zvečer preveč po ulicah in za „vogli" z osobami moškega spola postajajo in tako pasažo zapirajo. Redarstvo je dobilo ukaz vse take sostanke razganjati in ako bi se kaka ženska večkrat na sostanku zasačila, jo sme redar tudi s saboj vzeti. — Pravo; marsikje bi ne škodovalo enako postopati!
— Baronu Pavlu Sennyeyu, ki se je najzadnjih sej za deželni kataster v Buda-pešti vdeležil, se je zdravje zboljšalo. Kdor ga je pred dvemi leti videl, si je moral misliti, da ne bode se nikdar več javnega življenja vdeleževal. Tim večje bilo je začudenje, ki je nastalo vsled njegovega prihoda v deželni kataster. Rekel je svojim prijateljem, da je prišel zopet svoje „peruti poskušat". Rana se je zacelila in glas je zopet poprejšnji. Tudi dihanje je čisto normalno. Vendar pa hoče še jedno zimo v milem italijanskem ozračji preživeti ter se popolnoma okrepčati, da mu bode zopet mogoče državnozborniških obravnav se vdeležiti s popolno okrepčanim duhom in telesom.
— Strugarji ostavili sonaDunaji delo in mojstrom naslednjo spomenico podali: 1. Dela se le v rokodelnicah; 2. ženske se morajo odmah od strugarstva odstraniti; 3. vpeljava posredovanja dela; 4. vpeljava lOurnega dela od 7. zjutraj do 6. popoludne in opolu-dne 1 uro prosto; 5. spavališča in hrana se naj odmah iz rokodelnic odpravijo; 6. popolno odpravljenje nedeljskega dela; 7. plačilo vsako soboto.
— Nemška ladija „Evropa“ razbila se je na Mali Šmaren dan blizo Cuxhavena. Mornarji so oteli le svoje življenje. Kapitan je po svoji pijanosti nesrečo zakrivil in si je zavdal.
— Bismarkova bolezen ni tako brez vsega, kakor bi si morebiti kdo mislil. Dunajski „Danube“ pripoveduje tako-le: »Zdravnik, ki ga je knez Bismark v Gastein poklical, in je bil vsak dan v njegovem obližji, pravi, da zdravje nemškega kanclerja ni le samo hudo potrto, temveč ves njegov položaj tak, da se kaj nenavadnega vsak dan lahko pričakuje.
Bismark ni več nekdanji vojak; hudo je opešal. Poprejšnja njegova zdrava barva je skoraj popolnoma bleda, očem je ogenj ugasnil. Hrbet mu je vpognjen, hoja pa počasna in težka".
— Tovarna Postnikova vMoskovi izdelala je dva po pet vatlov velika pozlačena malika iz medi za prekokavkaške Kalmuke, ki so ju za svoje tempeljne naročili. Bogova imata človeško podobo in sedita. — Prav angleško!
Telegrami „Sloveiicti“.
Zagreb, 21, septembra. Včeraj opoldne se je v Farkasevaču nabralo okoli 600 kmetov iz Gradaca in Belovara s klicem: „Mi ne maramo biti pri Ogrih!" Podžupan s Križa poslal je vradnika z dvema žandarjema in dvema deželnima reservistoma, ki so morali se pa umakniti s koli, sekirami in puškami oboroženi množici. O polnoči prišlo je na pomoč 13 deželnih brambovcev z lajte-nantom, ki so bili pa sprejeti s kamenjem. sekirami, streli iz pušek, ter tudi streljali. Deset kmetov je mrtvih, veliko ranjenih, dva deželna brambovca hudo ranjena.
Bel ig rad, 21. sept. Novica o odpustu vojnega ministra je neresnična. Sploh pred vrnitvijo kralja ni pričakovati nikake spremembe v ministerstvu.
Homburg, 21. sept. Cesar je s cesarjevičem dospel sem zvečer in sprejel španjskega in srbskega kralja.
London, 21. sept. časnik „Standard" proglaša govorice o potovanji Gladstona v Kopin, da Angleška hoče nasprotovati Nemčiji in Avstriji, ki se prizadevate ohraniti mir, — za smešne; Angleška ne simpatizira s Francosko, da bi priborila Alzacijo in Lotaringijo nazaj, ker ti dve deželi pripadate Nemčiji po pogodbi po vojski, ktero je provzročila Francoska, da bi razkosala Nemčijo; angleška kontinentalna politika obstoji le v tem, da se pridruži onim, ki mir delajo. — Ladija „Pembroke-Castle“ je sinoči priplula z Gladstonom v Themso, davi pa je stopil na suho.
Dunajska borza.
20. septembra.		
Papirna renta po 100 gld.	78 gl. 40	kr.
Sreberna ,,	„	.,	.	.	78 „ 70	
4 °f> avstr, zlata renta, davka prosta .	99 „ 85	
Papirna renta, davka prosta	92 ., 90	
Ogerska zlata renta 6%	.	119 ., 45	
»	1,	1! 4 O/O	87 „ 75	
„ papirna renta 5%	86 „ 30	
Kreditne akcije	.	. 160 gld.	295 „ 80	
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	110	25	
„ avstr.-ogerske banke	834 „ -	
„ Liinderbanke	107	80	
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	645 „ -	
„ državne železnice .	320	25	
» Tramway-društva velj. 170 gl. .	230 „ 75	
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice	103 „ -	
Ferdinandove sev. „	104	75	
4 % državne srečke iz 1.1854 250 gl.	120 „ -	
H „			 1860 500 „	132 „ 75	
Državne srečke iz 1.1864	100 ,,	167 „ 75	
	 1864	50 .,	166	50	
Kreditne srečke .	.	100 „	168 , 50	
Ljubljanske srečke .	.	20 „	23;; -	
Kudolfove srečke .	.	10 ,,	20 „ 25	
E °/o štajerske zemljišč, odvez, obligae.	104 „ -	
London 		119 , 90	
Srebro ....		
Ces. cekini		5 j 67	
Francoski napoieond.	9 " 50	
Nemške marke		58 „ 55	11
V Šempetru v farovži se dobi
50 veder starine
od leta 1879 in 50 veder 1. 1880, in ravno tako tudi letošnjega belega in čistega vina po ugodni ceni.	(2)