LETO ŠT. 12
PTUJ, 26. MARCA 1992
CENA 30 TOLARJEV
Kulturni dogodek številka ena
z nedeljskim predavanjem se je končal
letošnji teološki tečaj, na katerem je preda-
valo nekaj najeminentnejših slovenskih in-
telektualcev. Več sto poslušalcev je poslu-
šalo šestero izjemno družbeno aktualnih
predavanj dr. Ivana Štuhca, dr. Marjana
Turnška, dr. Alenke Goljevšček, dr. Tarasa
Kermaunerja, dr. Antona Trstenjaka in
protojereja Jovana Nikoliča. Tečaj je orga-
niziral Medškofijski odbor za izobražence v
dvorani župnije svetega Ožbalta na Ptuju.
Prihodnjič bomo objavili pogovor z dr.
Kermaunerjem (»Vse možnosti, ki mi jih je
nudila dosedanja oblast, in te so bile velike,
sem slej kot prej zavrnil . . .«) in z dr. Go-
Ijevščkovo (»Igra je v današnjem svetu ne-
kaj zelo bistvenega. Vzbuja namreč upanje,
da bo življenje z njo lažje . . .«).        McZ
SOS za pohorske
gozdove
Obširne, na videz lepe in zdrave pulim-..Le gozdove občudujemo vsi. ki ži-
vimo v nižinskem območju: to so pljuča Ptujskega in Dravskega polja. Na vi-
dez zdravi pravim zaradi tega. ker naključni sprehajalci in vozniki ne opazijo
vsega, kar se dogaja v nedrih obširnih pohorskih gozdov.
Gozdarski inšpektor Ivan Rojko iz Slovenske Bistrice je na zadnji skup-
ščinski seji povedal podatke, ki so zaskrbljujoči. Ne uničujejo gozdov toliko
nedovoljeni poseki kot vse tisto, kar se v gozdovih dela z žegnom vladnih za-
konov, s čimer se uničujejo na drugi način. Zaradi vseh mogočih posegov v
do nedavnega še neokrnjeno naravo, emisije industrijskih plinov, plinov za-
sebnih kurišč, počitniških hišic, kijih je na Pohorju na nekdanjih fratah če-
dalje več. posegov v nedra pohorskih gozdov s številnimi gozdnimi cestami,
razne krčitve in goloseki, ki velikokrat nimajo prave strokovne, ampak bolj
politično podlago, športno-rekreacijski centri od Rogle in Kop do Treh kra-
ljev, asfaltirane ceste in izpušni plini avtomobilov, divje odlaganje smeti v
gozdovih, kjer se ravno ne vidi — zaradi vsega lega je danes ogroženih več
kot 50 odstotkov pohorskih gozdov. Izginjajo nekatera avtohtona drevesa:
gorski brest, kostanj, na Boču izginja jelka, genetske poškodbe kaže smreka
na Pohorju.
Prevelika lakota po hitrem zaslužku, malomarnost, nestrokovnost in
brezobzirno ravnanje s tem. kar smo dobili od svojih prednikov, lahko pov-
zroči čez nekaj let na tem območju pravo katastrofo. Z malomarnostjo ne
uničujejo samo gozdov, temveč tudi podtalnico, kije trenutno še zdrava, nih-
če pa ne ve. koliko časa še. Dobro bi bilo. da se streznimo še pravi čas in zau-
stavimo propadanje.
Nehati moramo razmišljati o razvoju za vsako ceno in povsod tam, kjer
lahko to škoduje generacijam, ki pridejo za nami. , ^
X^___ Vida Topolovec^
jJUf^ ŠE NEROJENIM SRČKOM ~ '\
3. aprila v centru
koncert solidarnosti
v zdravstvu, kjer se vsako sekundo bojujejo za številna življenja, brez sodob-
nih aparatur ne morejo delati. Ker denarja iz zdravstvene blagajne skorajda ni in
ker ne pomaga niti tarnanje, Je potrebno denar zagotoviti drugače. V ptujski obči-
ni so se odločili za solidarnostne akcije. Letos bodo organizirali tri — prva bo 3.
aprila ob 19. uri v Srednješolskem centru. Izkupiček bodo namenili za nakup nuj-
no potrebnega aparata kardiotokografa za novo porodnišnico. Imenovali so pose-
ben odbor, ki se Je že pred koncertom izkazal. Pri sponzorjih prireditve so zbrali
že več kot 800 tisoč tolarjev. Pokrovitelja koncerta solidarnosti pod naslovom »Še
nerojenim srčkom« sta izvršna sveta skupščin občin Ormož in Ptuj Z denarnimi
prispevki so pomagali tudi številni zasebniki in podjetja.
Kot je povedal direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, je oprema v tej
zdravstveni ustanovi iztrošena v več kot 85 odstotkih. Njihova naloga je. da jo
obnovijo. Do denarja naj bi v bodoče prvenstveno prišli s pomočjo medicinske-
ga poola. Vanj naj bi se stekala dodatna finančna sredstva za potrebe zdravstva,
za nakup in obnovo medicinske opreme. Predlagajo, da bi podjetja, obrtniki in
drugi združevali določen odstotek denarja. Združevalcem bi v zameno ponudili
svoje storitve, kot so preventivni pregledi, oprostitev plačila participacije in
drugo. V pool bi se stekal tudi denar od dobrodelnih prireditev.
Če bo šlo vse tako, kot si zamišljajo, naj bi listino o ustanovitvi medicin-
skega poola podpisali že 3. aprila.
Na koncert vabijo organizatorji občane in vse, ki tudi v teh hudih časih ni-
so pozabili, da se da s skupnimi močmi veliko narediti. Cena vstopnice je 250
tolarjev, prodajajo pa jih v hotelih Super Li in Mitra ter v bolnišnici.      MG
Zelena naj
bo dežela
Natanko ob 9.48 so Zeleni
Ptuja v petek, 20. marca, za-
čeli deliti sadike smrek, du-
glazij in poljskega javora. Na-
tanko ob tem času se je na-
mreč začela koledarska po-
mlad. Zeleni so tokrat v tretji
podobni akciji brezplačno raz-
delili dva tisoč sadik v upanju,
da jih bodo občani posadili in
s tem prispevali k bolj zelene-
mu in bolj zdravemu človeko-
vemu okolju. Sadike so delili
sekretar Zelenih Stanko Žu-
nec, njihov predsednik Ivan
Božičko. za pomoč ob veliki
gneči pa so prosili še predsed-
nika izvršnega sveta SO Ptuj
Branka Brumna.
JB
RADIOAKTIVNI ODPADKI V HALOZAH?
NE, NE, NE IN NE
Najprej množičen protest v Zavrču in naslednji dan okrogla miza v Žetalah, potem pa še najavljeni prote-
sti v drugih delih Haloz. To je znova potrjena odločna in nepreklicna volja Haložanov, ki jih podpira večina
prebivalcev ptujske občine: »Radioaktivnih odpadkov pri nas ne bo!«
Protesta v Zavrču so se prejš-
nji četrtek udeležili tudi pred-
stavniki občin Varaždin in Iva-
nec ter se pridružili protestu in
odločni zahtevi, da odlagališče
radioaktivnih odpadkov ne sme
biti niti v Hrvatskem Zagorju, to-
rej ne na območju ob meji obeh
novih držav. Haložani — prišli
so iz mnogih krajevnih skupnosti
— so obotoževali državo, da se
jih spomni samo takrat, ko raz-
mišlja o odpadkih, da pa ne sliši
in razume njihove zahteve po
boljših cestah, elektriki, vodovo-
du, tejefonu ...
V Žetalah se niso odločili za
protestni shod, temveč za pogo-
vor o nevarnostih, ki grozijo Ha-
lozam že s tem, da o njih kot
možnem območju za radioakti-
vne odpadke sploh govorimo. Že
sedaj so Haloze pozabljene in
odrinjene, če bi jim vsilili odpad-
ke, je z življenjem v tem lepem
delu Slovenije konec. Že sedaj
imajo mnogi slabe izkušnje, ko
želijo vlagati v Haloze, saj ob
tem poslušajo dobrohotne nasve-
te, češ tam se ne izplača investi-
rati, tam bodo radioaktivni od-
padki. Haloze imajo dobre mož-
nosti za pridelovanje biohrane,
njihova vina se vse bolj uvelja-
vljajo doma in v svetu, mladi so
se znova začeli zanimati za ži-
vljenje na tem območju. Z grad-
njo odlagališča bi bilo tega pozi-
tivnega procesa takoj konec.
V krajevni skupnosti Žetale so
celo užaljeni, ker protest leta
1986 odgovornih ni izučil. Takrat
so jih sicer prepričevali, da gre
za vrtanje z namenom iskanja
skladišča zemeljskega plina. Ta-
krat so ljudje raziskovalce pre-
gnali iz svojih krajev, na mestih,
kjer so takrat stali stroji, so sedaj
pike na zemljevidu, ki iznačujejo
možne lokacije za odlagališče; v
KS Žetale je takih pik kar dva-
najst. Ljudje se počutijo znova
zlorabljeni, še bolj so nezaupljivi
do tujcev in še bolj odločni, da
svoje haloške zemlje ne dajo. Ce
bo potrebno, bodo izrabili tudi
možnost državljanske nepokor-
ščine.
Kot so velikokrat poudarili na
petkovem pogovoru, se bojijo
politične odločitve, torej tega, da
bo nekdo odločal v njihovem
imenu in na njihov račun brez
njih. V tem primeru bodo Halo-
žani tako razočarani in jezni na
državo, da jih ne bosta mogla
omehčati niti Bavčarjev ali Jan-
šev aparat. Pri tem bodo imeli
nedvoumno podporo vseh prebi-
valcev ptujske in okoliških ob-
čin.
Na pogovoru sta bila tudi
predsednik skupščine Vojteh
Rajher in predsednik IS SO
PTUJ Branko Brumen, pa tudi
poslanca v republiški skupščini
Franc Planinšek in Boris Gerl.
Ptujska občinska skupščina je že
dvakrat sprejela in potrdila od-
klonilno stališče in celo nepri-
pravljenost občine, da se o mož-
nosti odlaganja odpadkov na
njenem območju sploh s komer-
koli pogovarja. Župan je pove-
dal, da jim je minister Tomšič
podtaknil študijo o odlagališčih
verjetno z namenom, da bi o njej
razpravljali, kar bi zadostilo za-
konu o potrebnosti javne razpra-
ve. Pa so mu dokumente vrnili s
ponovnim opozorilom, da kakrš-
nokoli sodelovanje odklanjajo
ter prosijo tudi odgovorne v Lju-
bljani, da upoštevajo sklepe ptuj-
ske skupščine. Na razpravi sta
bila prisotna Bojan Babšek, novi
direktor agencije za jedrsko var-
nost, in Marko Jeran, vodja sku-
pine, ki pripravlja študijo o pri-
mernih lokacijah za gradnjo
odlagališča. Oba sta povedala,
daje njuna in naloga strokovnja-
kov, da na tem delajo in najdejo
najustreznejšo lokacijo, odloči-
tev o tem pa ni njihovo delo.
Oba sta povedala, da sprejemata
stališča Haložanov in jih spoštu-
jeta.
Po vsem tem je težko napoveda-
ti, kakšna bo usoda odlagališča,
kje in kdaj ga bodo zgradili. Dej-
stvo, da v Krškem čaka osem tisoč
sodov in da jih bo vsako leto tisoč
več, pa ostaja. Tudi dejstvo, da bo
država morala rešiti ta problem,
četudi bi jedrska elektrarna že ju-
tri nehala delovati. Kaže pa, da bo
iskanje lokacij v Halozah in kjer-
koli v Sloveniji silno draga nalo-
žba, celo tako draga, da bo država
morala najti kakšno drugo.
Sicer pa kaj je za državo drago-
cenejšega kot njeni ljudje, ki naj
živijo v Halozah ali kje drugje.
Ali se država njihove vrednosti za-
veda, bomo kmalu videli. Tudi to,
ali bodo morali Haložani nabrusi-
ti kose.
Jože Bračič
2 - DOMA IN PO SVETU
26. marec 1992 - TEDNIK
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Razen dela nismo
dobili ničesar
Neodvisni sindikat Agisa je
Tiekaj dni pred opozorilno stavko
v internem glasilu AGIS zapisal
tole:
Delavski razred in sindikalno
gibanje si nikakor ne smeta do-
voliti, da postaneta manipulant
oblasti in političnih sporov med
strankami na oblasti. Mislimo,
da seje s samo stavko zgodilo ra-
vno to, česar smo se najnižji sloji
delavstva najbolj bali: sprejet je
namreč /akon o odmrznitvi plač.
Torej so delavci stavkali dejan-
sko sami proti sebi, kar smo mi
na stavki tudi jasno dali vedeti.
Vsa druga družbena nadgradnja,
ki jo pesti bolezen iz preteklosti
— birokratičen monopol pa je
z izvedbo stavke dobila največ.
Ne moremo iti mimo dejstev, da
podjetja, ki ustvarjajo glavni vir
dohodka, ne bodo mogla slediti
zakonu o odmrznitvi plač, ker so
večji del vsa v likvidnostnih teža-
vah oz. delavci prejemajo zajam-
čene OD.
Ne bomo kritizirali dela sindi-
katov, vendar smo od posamez-
nih branžnih sindikalnih organi-
zacij pričakovali, da se bodo ja-
sno opredelile in ozko vezale na
panoge, iz katerih izhajajo. Sin-
dikati v posameznih branžnih or-
ganizacijah niso podprli ozkih
interesov delavcev, ampak so šli
v umazano politično igro, v kate-
ri še naprej podpirajo ostanek
starega. To je za delavce ponižu-
joče in jih sili v razmišljanje, ali
je tak sindikat sploh še potreben.
Sindikati na Štajerskem — misli-
mo predvsem na kovinsko, tek-
stilno in gradbeno industrijo, ki
so danes v največjih izgubah -
se bodo morali moderneje orga-
nizirati oz. celo razmišljati o svo-
ji sindikalni organizaciji.
Svobodni sindikati, ki so osta-
nek starega, so najmočnejši ra-
vno v ljubljanski regiji, kjer so
administracija oz. negospodar-
ske dejavnosti najmočnejše, in so
svojemu članstvu dali tisto, kar
so od njih pričakovali, mi, ki
smo šibkejši oz. se s politiko ne
ukvarjamo, pa nismo dobili ra-
zen dela ničesar.
Prav zaradi navedenih razmiš-
ljanj Neodvisni sindikati Agisa v
nobeni stavkovni točki do vlade
niso podprli višjih družbenih in-
teresov, ampak samo interese
nižjih delavskih slojev, kar so
dokazali s tem, da so postavili
tudi politične zahteve do vod-
stvenih delavcev podjetja, iz ka-
terega izhaja.
Odmrznitev plač vodi v doda-
ten razkorak med gospodar-
stvom in negospodarstvom, med
revnimi in bogatimi. Stavke bo-
do v naši družbi vsekakor po-
trebne, ker brez njih ne bo šlo,
vendar bodo NSS-AGIS PTUJ
podpirali samo to, kar vodi v res-
nično demokratizacijo družbe in
interesov delavcev.
Dopis, ki ga dajemo v javnost,
je rezultat naših razmišljanj in
pogledov in smo do kritike upra-
vičeni samo mi kot podružnica
NSS.
Predsedstvo NSS -
podružnica Agis Ptuj:
predsednik Zvonko Novak
Splošna opozorilna
stavka sindikatov
Slovenije
Sreda, 18. marca, je za nami, za nami je tudi splošna opozorilna
stavka, ki jo je tega dne organiziralo 17 dejavnosti Zveze svobodnih sin-
dikatov Slovenije, pridružili pa so se ji tudi drugi sindikati, pa tudi člani
Konfederacije neodvisnih novih sindikatov (predsednik Tomšič).
Na področju območnega sveta
ZSSS Ptuj je stavka potekala
brez zapor in zborovanj pred
skupščino občine znotraj organi-
zacij v večini v času od 7. do 9.
ure, ko so bili zbori delavcev. Za-
radi tega so bile zaprte tudi trgo-
vine (ne zasebne), o čemer so bili
kupci obveščeni; učitelji so sko-
raj v vseh šolah zborovali v času
zadnjih dveh šolskih ur, gozdarji
so opozarjali z vožnjo kamionov
s transparenti po ptujskih ulicah,
energetiki so prekinili dobavo
električne energije od 7. do 9.
oziroma od 20 do 21.30 ure, pri
čemer pa Tovarna aluminija v
Kidričevem ni bila izkopljena,
prevozni podjetji Certus in Šta-
jertoJJrs sta se prav tako vključili
v času od 7. do 9. ure, pri tem pa
opravili prevoze šolskih otrok, v
nekaterih okoljih pa je potekalo
tudi podpisovanje peticije, s ka-
tero so podpisniki soglašali z
zahtevami stavke.
Stavke se je udeležila večina
zaposlenih — ocena je, da je od-
stotek udeležbe okoli 70; poteka-
la je v skladu s stavkovnimi pra-
vili in dogovorom predstavnikov
sindikatov dejavnosti na obmo-
čnem svetu, za kar imajo največ
zaslug sindikalni zaupniki v po-
sameznih organizacijah.
Same zahteve ZSSS so naslo-
vljene na vlado in so jasne:
odprava zakona o zamrzni-
tvi plač,
— sprejem zakona o kolektiv-
nih pogodbah in zagotovitev pra-
vne varnosti delavcev pri izvaja-
nju le-teh.
— dvig zajamčenega osebne-
ga dohodka na višino najmanj
17.100,00 SLT (neto plača okrog
11.000,00 SLT), v bodoče pa v
skladu z rastjo življenjskih stro-
škov.
— sprejem ukrepov za izbolj-
šanje gospodarjenja in razvoja,
za povečanje socialne in materi-
alne varnosti delavcev in za po-
večevanje možnosti za zaposlo-
vanje delavcev.
Vsaka izmed 17 dejavnosti
ZSSS pa je še postavila svoje
specifične zahteve, ki so življenj-
skega pomena za njihov nadalj-
nji obstoj.
Navedene zahteve ZSSS so
elementarne sindikalne zahteve,
zato je nerazumljivo izvajanje
nekaterih strank, poslanskih klu-
bov in posameznikov, ki so stav-
ko okvalificirali kot »izrazito po-
litično stavko!« Tako obnašanje
nima nič skupnega z demokrati-
čno in pravno socialno državo,
ki jo proklamiramo v sprejeti
ustavi, še posebej ne z ZSSS, ki
je nestrankarska in zastopa de-
lavce, ki jim je v tem času vse te-
žje: vse preveč je nezaposlenosti,
vse manj je denarja za preživetje,
vse preveč je krivic, ki vpijejo v
nebo.
Da je tako, citiramo besede iz
pisma, ki so ga poslali delavci
Elektrokovine Maribor, kjer pi-
še: »Do opozorilne stavke nas
nista privedla ne naš predsednik
Vodovnik (SKEI) in ne predsed-
nik ZSSS Semolič. Do nje nas je
privedla lakota, ki že trka na na-
ša vrata. Zato tudi ostro protesti-
ramo proti izgovoru Lojzeta Pe-
terleta in Franceta Tomšiča, ki
hočeta narediti razdor med sindi-
kati in spolitizirati opozorilno
stavko. Dejansko stanje naj si
pridejo ogledat gospodje iz vlade
in Konfederacije novih sindika-
tov v podjetje. Plače dobivamo z
enomesečno zamudo, in to v treh
ali štirih delih.«
Vsem, ki politizirate in filozo-
firate o pretekli stavki, sporoča-
mo z območnega sveta ZSSS
Ptuj, da doživljamo in imamo
podobne razmere v zadnjih dveh
letih oziroma še celo hujše tudi
na Ptuju - v Agrotransportu,
Pleskarju, TVI Majšperk. OPTE-
ju, Agisu . . . Kot primer: v Agro-
transportu so dobili zadnje izpla-
čilo v prejšnjem tednu za januar v
vrednostnih bonih za 3.500,00
din (tako se glasijo).
Za opozorilno stavko lahko
pride le splošna stavka vseh za-
poslenih, ne glede na to, v kate-
rem sindikatu so tega pa se v
ZSSS še kako zavedamo; zadnji
čas bi že bil, da v Skupščini in
strankah o tem globoko razmisli-
te ter hitreje začnete reševati go-
spodarstvo, tudi za ceno zame-
njave vlade oziroma posamezni-
kov v njej.
Območni «vet ZSSS Ptuj
TRETJI OBČINSKI SAMOPRISPEVEK
Uspešno vodenje
do konca
Iztekel se je tretji občinski samoprispevek, ki so ga občani občine Ptuj izglasovali za 5-letno
obdobje od I. L 1987 do 31. 12. 1991. Občinska skupščina je takrat imenovala poseben odbor, ki
je bdel nad zbiranjem sredstev samoprispevka, skrbel za razporejanje zbranega denarja in za
uresničevanje referendumskega programa. Ta se je 17. marca sestal na svoji 40. redni seji, pregle-
dal prilive in odlive v zadnjem trimesečju, pa tudi tisto, kar je pricurljalo še v letošnjem letu, skle-
pal o razporeditvi preostalih sredstev in o vsebini sklepnega poročila o uresničitvi programa samo-
prispevka, ki ga bodo predložili Skupščini občine Ptuj.
Odbor je na seji oktobra lani
pripravil predlog za četrto lan-
sko trimesečje, kf je bilo obenem
zadnje trimesečje petletnega re-
ferendumskega programa. Ta
program so poslanci občinske
skupščine sprejeli. Po predvide-
vanjih rasti plač in infiacije naj
bi zadnjem lanskem trimesečju
zbrali 7,500.000 SLT. Toda skok
inflacije je bil višji, sramežljivo
so mu sledile plače in zbrano je
bilo kar 9,457.178 SLT ter v skla-
du s sprejetim programom razde-
ljeno upravičencem iz referen-
dumskega programa:
1,100.000 SLT za dokončanje
telovadnice pri OŠ Cirkulane,
4,939.533 SLT za nabavo me-
dicinske opreme za zdravilišče
Ptujske toplice (2-mesečni priliv
minus za OŠ Cirkulane),
3,417.645 SLT za Radio-Ted-
nik Ptuj (decembrski priliv).
Večina plačil računov je bila
opravljena že v letošnjem letu,
nekaj računov iz objektivnih
vzrokov še ni poravnanih, nekaj
pa je še dodatnih zahtevkov za
dokončanje investicije, kar še
zlasti velja za večnamensko dvo-
rano v Cirkulanah, kjer je treba
narediti še škarpo, dobaviti in
montirati strojne instalacije, za-
ščitni pod v telovadnici, urediti
povezovalno pot med šolo in te-
lovadnico in opraviti še nekatera
druga dela.
DENAR JE PRITEKAL ŠE
NAPREJ
Člani odbora so bili na seji se-
znanjeni še z naslednjo zanimi-
vostjo. Čeprav je obveznost iz
tretjega občinskega samoprispev-
ka prenehala z 31. 12. 1991, so v
nekaterih podjetjih pri izplačilu
plač za januar odtegovali in od-
vajali samoprispevek kar naprej.
Tako se je na zbirnem računu
zbralo kar 2,354.993,30 SLT. Od-
bor je vsa prizadeta podjetja o
tem pisno obvestil, določil rok,
do kdaj lahko zahtevajo vrnitev
denarja, obenem pa zaprosil, da
nakazani denar pustijo v skladu
samoprispevka za dokončanje
investicij in nakup opreme upra-
vičencem iz referendumskega
programa.
Odbor pričakuje, da se bodo
nakazanim zneskom odpovedala
predvsem podjetja iz ptujske ob-
čine, zato je tudi pripravil pred-
log, da se ta denar razdeli za do-
končanje investicijskih del pri te-
lovadnici oziroma večnamenski
dvorani v Cirkulanah ter za na-
kup medicinske opreme zdravi-
lišča Ptujske toplice in Bolnišni-
ce Ptuj.
FF
Proračun povečan,
apetiti ostajajo
yVa četrtkovi seji je ptujski izvršni svet največ razpravljal o usklajevanju občinskega proraču-
na za letos. Dovoljeni obeg javne porabe v občini Ptuj v letu 1992 se je v primerjavi z osnutkom
proračuna z odločitvijo republiškega finančnega ministra povečal za nekaj več kot 42 milijonov
tolarjev in sedaj znaša 996.724.380,00 tolarjev. V izvršnem svetu so izračunali, da bi s tem obse-
gom proračuna povprečje javne porabe na prebivalca doseglo 82 odstotkov, lani 87. Od lani na le-
tos je šlo iz občinskega proračuna v republiškega izobraževanje, izvzeta pa so tudi sredstva za
upravo za družbene prihodke. Kljub temu v izvršnem svetu vztrajajo, da mora v tem letu povprečje
javne porabe na prebivalca v občinah doseči najmanj 90 odstotkov. Zato so v zborih republiške
skupščine vložili amandma na zakon o republiškem proračunu, v katerem zahtevajo, da se letos
doseže najmanj 90-odstotno povprečje javne porabe na prebivalca. Drugi amandma so vložili zara-
di tega, ker je v posebnem delu proračuna izpadla gradnja podvoza v Ptuju, čeprav ga je republika
obljubila že v letih 1986—1990. Ptujčani zahtevajo, da se gradnja prve etape podvoza vključi v
predlog republiškega proračuna za 1992. leto z zneskom 80 milijonov tolarjev.
42 milijonov tolarjev, za koli-
kor se je povečal ptujski prora-
čun za letos v primerjavi z osnut-
kom, naj bi po priporočilu repu-
blike namenili za komunalno
področje, občina pa se lahko
odloči tudi drugače. Ptujčani bo-
do z delom tega denarja pokrili
potrebe na demografsko ogrože-
nih območjih. Dodatno bodo po-
magali pri uresničevanju projek-
tov iz leta 1991, čeprav so svoj
delež že zagotovili in presegli.
Gre za projekte, ki zaradi izpada
republiškega vira niso bili ures-
ničeni. Vztrajajo pa. da v krajev-
nih skupnostih izpolnijo dogo-
vorjene obveze. Občina bo finan-
cirala tudi projekte za kanaliza-
Gkde na številne pritiske iz
različnih okolij, da se delež
proračunskih sredstev za neka-
tere dejavnosti poveča, izvršni
svet odgovarja, da proračunski
tolar ni edini vir za razvoj po-
sameznih dejavnosti. Obstaja-
jo še drugi, ki jih je potrebno
pridobiti. Zato tudi ni mogoče
krivde, da se nekateri v skup-
ščini sprejeti programi ne ures-
ničujejo, prevaliti na druge.
cijo v okviru sanacijskega pro-
grama za Ptujsko in Dravsko po-
Ije.
Na prvem marčevskem zase-
danju zborov občinske skupščine
je bilo veliko pripomb na delež
kmetijstva v proračunu. Zahteve,
da bi znašala sredstva za te na-
mene v letošnjem proračunu
med 4 in 5 odstotki, je izvršni
svet ocenil kot nerealne. Sklice-
val se je na nepoznavanje javnih
financ, ki se ne morejo uporabiti
za   financiranje   gospodarstva.
Delež kmetijstva seje v primerja-
vi z osnutkom le povečal. Na no-
vo določena sredstva znašajo 7,5
milijona tolarjev, kar je 650 od-
stotkov vče kot 1991. leta, ko je
bilo za kmetijstvo v občinskem
proračunu milijon tolarjev. Na
dodatna sredstva lahko kmetij-
stvo računa tudi iz razvojnega
sklada, ki je dodatno povečan za
štiri milijone in bo letos — tako
vsaj predlagajo — znašal 40 mili-
jonov tolarjev.
Izvršni svet je v četrtek odobril
2,5 milijona tolarjev za nakup
šolske opreme in učne tehnologi-
je za izobraževalni center kmetij-
ske šole na Grajenščaku. Sprejel
je priporočilo, naj republiško mi-
nistrstvo za industrijo in gradbe-
ništvo odpiše razvojna sredstva
ptujskemu podjetju Agis iz leta
1989 v znesku 1.022.000.00 takra-
tnih dinarjev. Če to ni mogoče,
naj mu omogoči prestrukturira-
nje.
Kmetijski kombinat in izvr-
šni svet si prizadevata, da bi čim-
prej uresničila pismo o nameri, v
kateri sta se dogovorila o bodoči
organiziranosti ptujskega zdravi-
lišča in o prenosu grajske resta-
vracije na občino. Zaradi neod-
govornega ravnanja pripravljalca
razstave Turquerij. se je sedaj iz-
vršni svet znašel pred novo nalo-
go: poiskal naj bi gostinca, ki bi
v nekaj več kot treh tednih bil
pripravljen usposobiti grajsko re-
stavracijo za gostinsko ponudbo.
Razstavo bodo odprli že 15. apri-
la, zato je potrebno hitro ukrepa-
ti. V izvršnem svetu predlagajo
kot rešitev interni natečaj v okvi-
ru gostinske sekcije ptujske
Obrtne zbornice.
Za organizacijo in izvedbo do-
brodelne prireditve za novo ptuj-
sko porodnišnico pod naslovom
»Še nerojenim srčkom« je name-
nil 100.000 tolarjev. Organizacij-
ski odbor je delo vzel izredno re-
sno, saj mu je doslej uspelo zbra-
ti že okrog 800.000,00 tolarjev.
Občina je po novem zakonu o
zdravstvenem varstvu, ki je pri-
čel veljati 1. marca letos, dolžna
mesečno plačevati 800 tolarjev
za zdravstveno varstvo za vsake-
fa občana, ki je brez prejemkov.-i
e lani je za te osebe plačevala^
republika. V izvršnem svetu so
izračunali, da bi za te namene
morali v proračunu dodatno za-
gotoviti 30 milijonov tolarjev, so
pa brez avtonomnega vira, ki so
ga lani še imeli. Skupaj z drugi-
m.i izvršnimi sveti bodo v repu-
bliki zahtevali drugačno rešitev.
Ptujska občina ima velike social-
ne težave, sedaj pa naj bi dobila
podobno kot druge dodatna bre-
mena.
Čeprav je zdravstvo po novem
izvzeto iz integralnega proraču-
na, bo v ptujskem letos tudi še
nekaj denarja za te namene. Kot
je povedal predsednik izvršnega
sveta Branko Brumen, želijo ure-
diti dve zdravstveni ambulanti
na demografsko ogroženem ob-
močju, urediti mobilno ambulan-
to in reševalnos službo.
Vojteh Rajher. predsednik
SO Ptuj. je izvršnemu svetu
predlagal, da se predlog prora-
čuna za letos vsebinsko dopol-
ni tako, da bo iz njega razvid-
no, koliko denarja bo .šlo za
uresničevanje projektov na de-
mografsko ogroženih območjih
Slovenskih goric in Haloz ter
za uresničevanje sanacijskega
programa Dravskega in Ptuj-
skega polja. Predlagal pa je tu-
di, da se že letos pripra vijo os-
nove za izdelavo razvojnega
programa Ptuja.
Za Karitas je občina najela
prostore na Potrčevi ulici, v bivši
vojašnici. Karitas jih bo upora-
bljal brezplačno, občina pa bo
republiškemu ministru za obram-
bo plačevala najemnino. Izvršni
svet je tudi potrdil nove progra-
me Centra za socialno delo. ki
jih bo ta izvajal zunaj rednega
dela. Gre za dejavnosti Klic v si-
li, skupinsko delo s starši, sku-
pinsko delo z duševno motenimi
otroki in delo z repiicami.
MG
ALBANIJA: Pozornost javno-
sti je bila minuli teden med dru-
gim namenjena tudi volitvam v
Albaniji. Zmagala je opozicijska
stranka, ki je dobila 66 odsto-
tkov glasov, in njen voditelj Ša-
lih Berisha. Opazovalci poroča-
jo, da so Albanci takega izida ze-
lo veseli, da pa jih čaka desetle-
tje trdega dela, če želijo svojo dr-
žavo predvsem gospodarsko
okrepiti. Trenutno je letna infla-
cija tisočodstotna, kar 80 odsto-
tkov zaposlenih delavcev pa ni-
ma kaj delali in prejema 80 od-
stotkov siceršnje plače.
• '• •
SKLJPNOSr   NKODVISMH
DRŽAV: Najbolj občutljivih dr-
žavniških zadev bivše republike
Sovjetske zveze še niso rešile.
Najbolj sporna vprašanja še na-
prej ostajajo predvsem vojaška
in vprašanja jedrskega orožja. Še
vedno ni rešen spor o črnomor-
ski fioti, voditelji posameznih dr-
žav vse redkeje komunicirajo
med seboj in prelagajo sporna
vprašanja v nedogled. Uradni
predstavniki vse to zanikajo, saj
je general maršal Jevgenij Sapoš-
nikov na nedavni tiskovni konfe-
renci izjavil, da je za njegovo
področje med državami SND
podpisanih že kar devet doku-
mentov.
• • •
BELGIJA: Minuli konec ted-
na je bila v Bruslju velika proti-
rasistična manifestacija. Kljub
slabemu vremenu se je na njej
zbralo do 150 tisoč ljudi, ki so
protestirali proti naraščajoči dis-
kriminaciji tujcev in vzklikali ge-
sla za demokracijo in svobodo.
• • •
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Zdaj, ko je že jasno, da več
kot polovica belcev v tej državi
podpira De Klerkovo odločitev,
da da črnski večini državljanske
in politične svoboščine, so toliko
nerazumljivejši spopadi znotraj
črnske večine. Razumljivi morda
še so, zagotovo pa niso upraviče-
ni. V njih je samo zadnji konec
tedna umrlo 24 ljudi. Kot je, zna-
no med črnsko večino poteka boj
za prevlado med dvema politi-
čnima organizacijama — Man-
delovim Afriškim nacionalnim
kongresom in Inkatho. v zad- i
njem letu in pol je tako v črnskih
spopadih umrlo nekaj več kot 3
tisoč ljudi.
• • •
KITAJSKA: In vendar se ne-
kaj premika — bi lahko dejali tu-
di za kitajsko družbo. Režim je v
zadnjih dneh objavil več pozivov
izobražencem, \ katerih jih pozi-
va k sodelovanju, hkrati pa tudi
kitajski časopisi pišejo, da je in-
telektualce potrebno razumeti in
izpolniti njihove želje in zahteve.
Res se nekaj spreminja, saj so še
pred kratkim izobražence obdol-
ževali za podžiganje nemirov
pred dobrima dvema letoma.
• • •
KURDI: Ta nesrečni narod,
razdeljen med več držav, je kljub
humanitarni pomoči še naprej iz-
postavljen zatiranju v vseh drža-
vah, kjer živi, čeprav je jasno, da
je najhuje v Iraku. Toda tudi
Turki do njih niso prizanesljivi.
Pogosto se vnamejo spopadi
med Kurdi in pripadniki turških
varnostnih enot. Konec minule-
ga tedna so v spopadih, ki so na-
stali ob kurdskih demonstracijah
zaradi protestnega samomora ne-
ke 18-letne Kurdinje, turški var-
nostniki ubili 60 Kurdov. Kurd-
ski uporniki pa so v bližini Sirna-
ka ubili 10 pripadnikov turških
varnostnih enot. Daje strah pred
upornostjo Kurdov močan tudi v
Turčiji, priča nedavna izjava
predsednika turške vlade Sulej-
mana Demirela češ, da je Kurd-
ska delavska stranka napovedala
vojno Turčiji.
• • •
HRVAŠKA:   Spopadi,   bolje
napadi srbskih rezervistov, četni-
kov in JA na še neosvojene kraje,
ki sodijo v memorandumsko srb-
sko ozemlje, so se z vso silovi-
tostjo znova razplamteli. Vse ka-
že, da so se odločili požgati in
uničiti vse, kar jim je napoti.
Najbolj žalostno je, da to počno
pred očmi evropskih opazoval-
cev in častnikov OZN. Vse bolj
se znova poraja občutek, da bo-
do modre čelade prej pomagale
Srbiji izpeljali priključitev zase-
denih ozemelj, kot pa zaščitile
ljudi na teh območjih. S Hrvati,
pa tudi Rusini in Madžari na-
mreč kljub njihovi prisotnosti
ravnajo kot z ljudmi, ki jih je po-
trebno spraviti vstran za vsako,
ceno. Pravi genocid sredi Evrope
konec 20. stoletja!
pripravila: d. 1.
TEDNIK -      marec 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Dan mladih Slovenske ljudske stranke
Na I  Ml \l)IH, ki ga jv pripravila Slo\enska ljudska stranka » Srednješolskem centru Ptuj \ ne-
deljo. 22. marca, je sodelovalo hti/u 2(Hl mladincev s podeželja sirom .Slovenije. Srečanje so pričeli s turnirjem
v malem nogometu /a pokal Slovenskih hra/d, nadaljevali / razpravami na okroglih mi/ah o organi/iramtsti
slovenske mladine na podeželju ter o volilnem sistemu, popoldne so si ogledali zanimivo nogometno tekmo
med Janševo ekipo vlade in ekipo .SIS, srečanje pa so sklenili / družabno prireditvijo.
Na opoldanski okrogli mizi o
organiziranosti mladih na pode-
želju vodil jo je prvak te stran-
ke Marjan Podobnik so med
drugim ugotovili, da je po ukini-
tvi ZSMS in aktivov mladih za-
družnikov nastal v življenju mla-
dine prazen prostor, ki ga je tre-
ba čimprej ustrezno napolniti.
Organiziranost mladih na pode-
želju je namreč na nizki ravni,
zato bo potrebno čimprej zagoto-
viti nove oblike aktivnosti in
sredstva za ustrezno delo sloven-
ske kmečke mladine, pa tudi nji-
hove mentorje. Pri tem so pouda-
rili, da naj bi bila nova organizi-
ranost bolj interesne kot politi-
čne narave, zalo bo potrebno
razširiti kmetijsko svetovalno
službo tudi na področje dela z
mladimi na vasi.
Na popoldanski okrogli mi/i o
slovenskem volilnem sistemu, ki
jo je vodil predsednik republi-
Popoldanska atrakcija DNEVA MLADIH — srečanje med Janševo
ekipo slovenske vlade in člani SLS.
(Foto: M. Ozmec.)
škega družbenopolitičnega /bora
dr. Ludvik Toplak, na njej pa sta
sodelovala tudi republiška po-
slanca dr. Franc Zagožen in Ja-
nez Žampa, predsednik ptujske
podružnice SLS, so maloštevilni
udeleženci spremljali zanimivo
ra/pravo o prednostih in negativ-
nih lastnostih večinskega in pro-
porcionalnega volilnega sistema.
Za katerega se bodo odločili pr-
vaki slovenskih strank, še ni zna-
no, zagotovo pa bomo volilci
imeli še zmeraj premalo vpliva
na odgovornost svojih poslan-
cev. Dr. loplak je pojasnil, da bi
ob uvedbi proporcionalnega vo-
lilnega sistema prišle do veljave
tudi male stranke (teh pa je v
Sloveniji veliko), /ato bi to zago-
tovo ustvarilo še večjo medstran-
karsko napetost in konllikte. Za-
radi tega se je zavzel za uvedbo
večinskega volilnega sistema, s
čimer bi zagotovili vsaj štiriletno
stabilnost delovanja vlade in re-
publiških organov.
Tekma med Janševo ekipo
vlade in ekipo SLS je bila za-
nimiva že zaradi postav posa-
meznih ekip. Vladino ekipo so
sestavljali: Tomaž Kunstelj.
svetovalec predsednika vlade,
ki je nadomeščal Lojzeta Pe-
terleta, Ivo Lazar. SDK Slove-
nije, Lojze Janko, minister za
zakonodajo. Janez Janša, mi-
nister za obrambo. Janez
Kersnič iz ministrstva za
obrambo ter zunanja okrepitev
Franc Marolt.
Ekipa SLS: Marjan Podob-
nik. Ivo Vogrinec, Slavko Dra-
govan, Janez Okoliš, Igor Kle-
menčič. Tone Hočevar. Jože in
Marjan Brine. Marko Hoče-
var, Silvo Drevenšek in A vgust
Lešnik.
Zanimiva je bila tudi popol-
danska povratna nogometna tek-
ma med Janševo ekipo slovenske
vlade in ekipo SLS. Zmagali so
strankarji s 5 proti 3; vsak po en
gol sta prispevala tudi Janez Po-
dobnik in Janez Janša. Ob koncu
so podelili pokale najbolje uvrš-
čenim na tunirju za pokal Slo-
venskih brazd. Zmagala je ekipa
iz Metlike, kmetijska šola iz Ptu-
ja pa je dosegla odlično tretje
mesto.
M. Ozmec
OCENJENIH 134 VINSKIH VZORCEV
Strokovnjaki pohvalili
zasebne kletarje
Prejšnji četrtek, 19. marca, je bilo v Ptuju tradicionalno ocenjevanje vina zasebnih kletarjev, tokrat \ or-
ganizaciji Vinogradniško-sadjarskega društva Haloze in soorganizaciji Kmetijske zadruge Ptuj ter Kmetijske
svetovalne službe in ob podpori številnih pokroviteljev
Vinske vzorce je ocenjevala komisija, sestavlje-
na iz priznanih strokovnjakov, ki delajo v štajer-
skih vinskih kleteh in v Kmetijskem zavodu Mari-
bor, predsedoval pa ji je dosedanji direktor ptuj-
skega vinarstva ing. Jani Gonc. Predsednik in čla-
ni komisije so bili po končanem ocenjevanju vid-
no zadovoljni s kakovostjo ocenjenih vzorcev. Ne-
kaj zaslug ima pri tem tudi lanska letina, ki je vinu
naklonila precej kisline in je bilo relativno lahko
kletariti, seveda pa ima največ zaslug izobraževa-
nje, ki se ga tudi zasebni vinogradniki in kletarji
udeležujejo v vse večjem številu.
Kar tri četrtine letos ocenjenega vina se je uvr-
stilo v kakovostni razred, kar je velikanski uspeh
in znova potrjen sloves haloškega in slovenskogo-
riškega vina. Predsednik komisije je sicer zameril
Haložanom, da so predstavili premalo šiponov, ki
lahko v Halozah dosežejo dobro kakovost. Komi-
sija je menila, da izraz »mešano vino« ni primeren
in bi bilo v bodoče bolje govoriti o vinu s pore-
klom. Tudi to je povedal predsednik komisije, da
je bila letos pri ocenah zelo stroga in da bi lahko
dobili vzorci še malce višjo oceno, vendar to v
povprečju dobrih vzorcev ni pomembno.
Vinski praznik v Ptuju je letos uspel kot še niko-
li doslej in organizatorjem pa seveda tudi lastni-
kom vinskih vzorcev veljajo čestitke. Vinogradni-
ško-sadjarsko društvo Haloze pa že razmišlja o
ocenjevanju vina čez leto dni. Takrat nameravajo
samo ocenjevanje popestriti s še kakšnimi priredit-
vami.
J. Bračič
IZVEDELI SMO
TEHNOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE
Ptujske pekarne in slaščičarne imajo velike likvidnostne težave.
V glavnem jih rešujejo s kompenzacijami. Proizvodne težave, ki na-
stajajo zaradi vedno slabše kakovosti moke, pa skušajo ublažiti s teh-
nološkim izobraževanjem. V ponedeljek so zaradi naraščajočih proiz-
vodnih stroškov za dva do tri odstotke v povprečju povišali cene kru-
hu. Pri pecivu je podražitev višja.
SREČANJE FIZIATROV
v ptujskem zdravilišču je bilo v petek strokovno srečanje sloven-
skih fiziatrov. Udeležilo se gaje okrog štirideset strokovnjakov s tega
področja iz slovenskih naravnih zdravilišč. Po ogledu toplic in terapi-
je so govorili o nekaterih strokovnih vprašanjih. Primarij dr. znanosti
dr. Miran VrabI pa jim je predstavil dosežke na področju operativne
terapije poškodb vratne hrbtenice.
■H PTUJČANl V GRADCU
Od petka do nedelje je bil v Gradcu strokovno-turistični sejem
»Počitnice«, na katerem se je predstavil tudi ptujski turizem. Obisko-
valce so seznanili s projektom turquerije, ponudbo ptujskega zdravi-
lišča in vinarstva.
HB LEKARNA Z VELIKIMI NAČRTI
v galenskem laboratoriju ptujske lekarne, kjer pripravljajo razli-
čne zdravilne in negovalne pripravke, so v ponedeljek pričeli montira-
ti novo linijo za izdelavo sirupov. Zanjo so lani novembra plačali 350
tisoč tolarjev. V lekarni imajo v načrtu še več investicij, vse pa bo od-
visno od tega, ali bodo imeli denar. Na svoj denar ne morejo računa-
ti, pa tudi v občinski blagajni ga je premalo. Njihova velika želja je,
da bi nadaljevali obnovo prostorov v F^tuju. Leta 1989 so uredili pred-
nji del lekarne, sedaj pa /elijo urediti tudi druge prostore.
^^HHH IZVEDELI SMO
V PTUJU PODRUŽNICA
Slovensko društvo za zdravje srca in ožilja je nastalo po vzoru
podobnih društev v drugih deželah, kjer moderna družba daje pred-
nost zasebni pobudi tudi pri ohranjanju lastnega zdravja. Bolezni sr-
ca in ožilja so na prvem mestu med vzroki umrljivosti v svetu. Podob-
no velja tudi za Slovenijo. Društvo se posveča preventivnemu delu. V
kratkem bo zaživela ptujska podružnica, ki bo svoje aktivnosti združi-
la pod motom »Ohranimo zdravo srce in ožilje.
SRČNI UTRIP - RITEM ZDRAVJA
Letošnje aktivnosti ob svetovnem dnevu zdravja bodo potekale
pod naslovom »Srčni utrip ritem zdravja.« V njih Svetovna zdrav-
stvena organizacija predstavlja svoje cilje, da bi leta 20000 imel zdra-
vo srce in ožilje vsak človek.
AMBULANTA ZA OTROKE ZNOVA
V ČUČKOVI
Prvega aprila bo začela popoldanska ambulanta za šolske in
predšolske otroke znova delati v Čučkovi. Bolne otroke bodo spreje-
mali vsak dan od ponedeljka do petka od 14. do 19.30 ure.
mmm 31. MARCA O PRORAČUNU
Na tretjem marčevskem zasedanju zborov ptujske občine bodo v
osrednji točki dnevnega reda razpravljali o predlogu občinskega pro-
računa v tem letu. Na ponedeljkovi seji gaje po dolgem in napornem
usklajevanju oblikoval izvršni svet, do skupščine pa bodo o njem raz-
Dravljali tudi poslanski klubi. Teh razprav se bodo udeležili tudi člani
zvršnega sveta.
Pripravila: MG
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
4 - OD TU IN TAM
26. marec 1992 - TElMiflK
OD
A
PAČ...
Tokrat objavljamo osnutek treh različic o bodoči organiziranosti lokalne
samouprave v ptujski občini.
Osnutek so poslanci občinske skupščine obravnavali v začetku marca, o
njem pa bodo sklepali konec marca. Za obstoj posameznih občin morajo biti iz-
polnjeni minimalni pogoji, ti pa so: zadovoljevanje potreb občanov na področ-
ju oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, stanovanjsko-komunalna
opremljenost, osnovno izobraževanje, osnovno zdravstveno varstvo, pretok in-
formacij, zadovoljevanje kulturnih potreb in ustrezna zaščita človekovega oko-
lja. Finančno naj bi nove občine živele predvsem na virih, ki jih bodo ustvarile
same, pri ekonomsko šibkih pa naj bi pomagala tudi država. O dokončni podo-
bi občin se bodo občanke in občani odločali na referendumih to pravico jim
zagotavlja slovenska ustava.
Oglejmo si tri različice bodoče organiziranosti občin, ki jih je predlaga de-
lovna skupma pri ptujski občinski skupščini.
OBČINA 1: Cirkulane in Zavrč; OBČINA 2: Dornava in Polenšak; OBČINA 3:
Gorišnica; OBČINA 4: Hajdina; OBČINA 5: Juršinci; OBČINA 6: Kidričevo,
Lovrenc in Cirkovce; OBČINA 7: Majšperk, Stoperce, Ptujska Gora in Dolena;
OBČINA 8: Markovci; OBČINA 9: Podlehnik, Žetale in Leskovec; OBČINA
10: Ptui, Rogoznica, Grajena; OBČINA 11: Destrnik, Trnovska vas in Vitomar-
ci; OBČINA 12: Videm.
OBČINA 1: Cirkulane in Zavrč; OBČINA 2: Dornava, Polenšak in Juršin-
ci; OBČINA 3: Gorišnica; OBČINA 4: Kidričevo, Cirkovce in Lovrenc; OBČI-
NA 5: Majšperk, Stoperce, Ptujska Gora in del Dolene; OBČINA 6: Podlehnik,
Žetale, Leskovec, del Vidma in del Dolene; OBČINA 7: mesto Ptuj, Grajena, Ro-
goznica, Hajdina, del Vidma in Markovci; OBČLNA 8: Destrnik, Trnovska vas in
Vitomarci.
OBČINA 1: Dornava, Juršinci in Polenšak; OBČINA 2: Gorišnica; OBČI-
NA 3: Kidričevo, Cirkovce, Lovrenc, del Dolene; OBČINA 4: Majšperk, Stoper-
ce, Ptujska Gora, del Dolene in Žetale; OBČINA 5: Markovci, Cirkulane in
Zavrč; OBČINA 6: Ptuj, Hajdina, Rogoznica in Grajena; OBČINA 7: Destrnik,
Trnovska vas in Vitomarci; OBČINA 8: Videm, Leskovec in Podlehnik.
pripravila: d. I.
... DO ZlUPEČJE VASI
Četrt milijarde za občinski proračun
ORMOŽ
V ormoški vladi so minulo sre-
do sprejemali osnutek odloka pro-
računa za leto 1992. Pri tem so se
spraševali, ali bo proračunska
odeja dovolj velika za potrebe
proračunskih porabnikov.
Predsednik izvršnega sveta Vi-
li Trofenik je povedal, da klasi-
čni del proračuna oziroma tisto,
kar sodi k javni porabi, znaša do-
brih 224 milijonov tolarjev, dru-
go pa je ostanek iz lanskega leta.
Proračun iz leta 1991 je težko
primerjati z letošnjim zaradi
sprememb in prenosov med ob-
činskim in državnim proraču-
nom. V državni proračun so letos
prenesene obveznosti za plače
učiteljev za zagotovljeni ali z za-
konom določeni program, stro-
ški uprave za družbene prihodke
in priznavalnine borcem.
Kdo vse so proračunski porab-
niki v letu 1992?
Vili Trofenik: 47 odstotkov gre
za družbene dejavnosti. Pri os-
novnošolski dejavnosti so to ma-
terialni stroški, vzdrževanje šol-
skih zgradb, modernizacija učne
tehnologije, osebni dohodki uči-
teljev za tisti del programa, ki je
nad standardom in ki je v ormo-
ški občini pomemben, za otroško
varstvo, socialno skrbstvo, del
zdravstva, kulturo, telesno kultu-
ro in raziskovanje. 24 odstotkov
proračuna pa je namenjenega za
stroške upravnih organov, kra-
jevnih skupnosti, političnih
strank in družbenih organizacij,
za delovanje lokalne radijske po-
staje, javna dela, odpiranje no-
vih delovnih mest in še za neka-
tere druge odhodke. Skoraj 21
odstotkov je za materialne dejav-
nosti, največ, 15 odstotkov, za
Cestno komunalno dejavnost.
Na katerem področju pričaku-
jete največ težav?
Vili Trofenik: Celotni prora-
čun je precejšen trd oreh zaradi
zamujanja s strani države, ki ni
sprejela državnega proračuna,
kar negativno vpliva na roke in
poslovanje v občinah. Največ te-
žav pričakujemo na investicij-
skem področju, kljub temu, da se
je bistveno povečala v našem
proračunu osnova za potrebe ko-
munalne dejavnosti. Veliko pro-
blemov in pomanjkanja sredstev
imamo prav na področju investi-
cijskega dela proračuna. Zato iz-
vršni svet ponuja skupščini v
obravnavo uravnoteženi osnutek
proračuna, vendar sočasno tudi
spisek odprtih problemov inve-
sticij, zlasti na komunalnem po-
dročju. Pri tem ostajajo odprte
tudi nekatere pereče investicije
na področju družbenih dejavno-
sti kot posledica nesprejetega
tretjega občinskega samoprispev-
ka. Nekatere smo v lanskem letu
delno ali v celoti rešili, nekatere
pa želimo urediti letos tiste s
področja cestnega in komunalne-
ga gospodarstva. Odprta pa osta-
ja problematika nedokončane
gradnje osnovne šole Ormož, kjer
ni telovadnice. Trenutno iščemo
na eni strani pocenitev stroškov
investicije, mogoče fazni pristop h
gradnji. Na podlagi tega bomo
poskušali zagotoviti vsaj nekaj
sredstev. V skupščini pa bomo po-
nudili alternativo reševanja pro-
blematike, mogoče tudi na račun
krčenja nekaterih drugih prora-
čunskih programskih točk, za za-
gotavljanja deleža sredstev tudi za
ta problem.
Kako je / republiškimi sredstvi
za demografsko ogrožena območ-
ja?
Vili Trofenik: Kolikor sem ob-
veščen, bo natečaj za demograf-
sko ogrožena območja objavljen
28. marca, naša naloga pa je, da
zagotovimo projekte in vsaj .SO
odstotkov lastnega deleža, s ka-
terimi želimo iti na natečaj. V le-
tošnjem letu pričakujemo težave
pri zagotavljanju ^astnih deležev
s strani krajevnih skupnosti, ki
so lansko leto zagotovile del
sredstev na natečaju za demo-
grafsko ogrožena območja. Ka-
že, da letos ne bo želje po sode-
lovanju na natečaju zaradi po-
manjkanja lastnih sredstev v kra-
jevnih skupnostih, zato smo v os-
nutku proračuna zagotovili tudi
ustrezna sredstva za natečaj. Ne-
znanka je drugi del, to je gospo-
darski, pa tudi delitev in uspeh
na natečaju.
Vida Topolovec
GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V FRANCUl IN NEMČUI
V četrtek koncert
Mešani mladinski pevski zbor
ptujskega Srednješolskega centra
2. aprila odpotuje na gostovanje
v Francijo in Nemčijo. V Parizu
bodo gostje tamkajšnje dekliške
šole. Nastopili bodo v dveh pari-
ških cerkvah, saj je navada, da
imajo v cerkvah enkrat tedensko
koncerte in v okviru teh koncer-
tov se bodo predstavili tudi sred-
nješolci ptujskega centra. Poleg
zbora bo odšlo na pot tudi 10
najboljših učencev v francoščini
iz gimnazije, katerih naloga bo
predstaviti v Franciji Slovenijo.
V teh dneh pripravljajo skupaj z
republiškim ministrstvom za in-
formiranje gradivo. Mentorica
tem učencem je profesorica fran-
coščine na centru Jasna Regent.
Zbor vadi vsak dan, kot nam je
povedala dirigentka Darja Ko-
ter, tudi ob sobotah. Nastopili
bodo tudi na novi pariški univer-
zi, kjer bodo poleg petja predsta-
vili tudi Slovenijo.
Na gostovanju bodo osem dni.
V Franciji jim je gostovanje or-
ganizirala lektorica za francošči-
no za Slovenijo Jacqueline Wai-
ner, ki je lani v Sloveniji skrbela
za Celje, Maribor in Ptuj. Zdaj
lektorjev za tuje jezike trenutno
nimamo, saj je treba to področje
urediti z državnimi pogodbami.
V Nemčiji pa bodo srednješolci
gostje sindikatov dežele Baden
Wirtenberg, s katerimi Srednje-
šolski center že nekaj časa sode-
luje. Gostovanje v Franciji in
Nemčiji je nagrada učencem.
stroške gostovanja bodo plačali
poleg številnih sponzorjev iz
ptujske in ormoške občine starši.
Mladinski mešani pevski zbor
bo del svojega programa, s kate-
rim bo nastopil v Franciji in
Nemčiji, predstavil nocoj ob
19.30 v avli Srednješolskega cen-
tra. Mladi pevci bodo nastopili
skupaj s Komornim moškim pev-
skim zborom Ptuj in folklorno
skupino Vinko Korže iz Cirkovc.
Zbor in folklorna skupina sta se
prijazno odzvala vabilu mladih
pevcev za sodelovanje. Takšnih
oblik medsebojnega sodelovanja
si je samo še želeti in kaže na to,
da si kulturne skupine lahko tudi
pomagajo. Cena vstopnice za
koncert je simbolična — 100 to-
larjev.
V ormoški občini se bo Meša-
ni mladinski zbor Srednješolske-
ga centra predstavil na samostoj-
nem koncertu v nedeljo, 20. mar-
ca, ob 19. uri v cerkvi. Vstopnine
ni, saj se zbor na tak način želi
zahvaliti za pomoč.
52 pevcev in 10 najboljših
učencev francoščine Srenješol-
skega centra odhaja v Francijo
in Nemčijo ne samo kot pevci in
učenci, ampak tudi kot ambasa-
dorji samostojne države Sloveni-
je in kot predstavniki ormoške in
ptujske občine. Želimo jim sre-
čno pot.
NaV
Občni zbor Društva
vinogradnikov Jeruzalem
Od 439 članov, ugotavljajo v Društvu vinogradnikov Jeruzalem, je
okoli 100 takšnih, ki so kot člani zapisani zgolj na papirju, v življenju
društva pa aktivno ne delujejo. Kljub temu, da so med najstarejšimi to-
vrstnimi društvi, še vedno nimajo svojega stalnega prostora, so ugota-
vljali vinogradniki, ki se leto za letom zberejo na občnem zboru v dvora-
ni zadružnega doma v Miklavžu pri Ormožu.
Vinogradniki spadajo med
najbolj potrpežljiv sloj, je med
drugim v svojem letnem poročilu
zapisal predsednik društva Jan-
ko Kumer. Preživeli so več vino-
gradniških in vinarskih kriz, tre-
nutno pa jih skrbi velika neureje-
nost v Sloveniji, med drugim tu-
di neprodano vino, ki ostaja v
kleteh zasebnikov, ob tem pa
uvažamo poceni nekvalitetna vi-
na iz južnih republik bivše Jugo-
slavije.
V razpravi je bilo slišati veliko
pripomb o inšpekcijskih službah,
ki svojega dela tudi na tem po-
dročju ne opravljajo, kot bi ga
morale. Prav bi bilo, če bi tu in
tam obiskale zasebne gostilničar-
je in »pokusile« pijačo, ki jo ti
kupujejo po nizki ceni in ima z
vinom samo skupno ime, ne pa
kvalitete, ki bi ga moralo imeti.
Poslovna skupnost za vino-
gradništvo Slovenije si zadnje ča-
se prizadeva pri zaščiti domače-
ga vinskega trga. je med drugim
povedal njen predstavnik Janez
Vrečer, ki se je udeležil nedelj-
skega občnega zbora. Zaradi
uvoza poceni in nekvalitetnega
vina z juga, so se že pritožili na
Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano Slovenije.
Poslovna skupnost za vinograd-
ništvo se trudi, da bi stimulirala
izvoz slovenskih vin, hkrati pa
zbira denar za razvoj domače
proizvodnje.« Kljub temu da
smo v primerjavi z Evropo majh-
ni, se morajo naša vina pojavljati
na vseh mednarodnih vinskih
sejmih,« je še menil Janez Vrečar
in dodal, da republiški proračun
za razvoj vinogradništva ni
vzpodbuden.
Ob slabi prodaji domačega vi-
na vinogradnike skrbi tudi slaba
povezava njihovega društva z
Zvezo društev vinogradnikov
Slovenije. Ob tem se upravičeno
sprašujejo, kako daleč seže glas
vinogradnika iz ormoško — lju-
tomerskih goric. Da bi bila pove-
zava bolj trdna, so sprejeli sklep,
da se Društvo vinogradnikov Je-
ruzalem vključi v Združenje šta-
jerskih vinogradnikov, ker bodo
le tako lažje in več dosegli tudi
na političnem, ne samo na stro-
kovnem področju.
Razpravljalci so se dotaknili
tudi občinskega odloka o uvedbi
agromelioracijskih postopkov za
trajne nasade, ki so ga poslanci
sprejeli na zadnji skupščinski se-
ji. Ob natančnem pregledu povr-
šin in parcelnih številk v posa-
meznih katastrskih občinah so
ugotovili, da so samo v Mihalov-
cih namenili za trajne nasade vi-
nogradov in sadovnjakov 4 ha
gozdov, ki naj bi jih izkrčili,
kljub temu da je površin za in-
tenzivne nasade še vedno dovolj.
Zahtevali so moratorij na izvaja-
nje tega odloka.
Dotaknili so se tudi nenormal-
no visokih cen analize vzorcev,
saj morajo za en sam vzorec pla-
čati 5.000 tolarjev.
Da bi domača vina lažje zašči-
tili, so sprejeli pravilnik o upora-
bi znaka kakovosti za vina iz lju-
tomersko — ormoških goric.
Med gosti sta bila tudi brata
Toplak. Znani trsničar Stanko
Toplak iz Juršincev je vinograd-
nike opozoril na trsne cepljenke
dvomljive kakovosti, ki jih tu in
tam na tržnicah prodajajo proda-
jalci iz južnih republik, ob tem
da imamo Štajerci že veliko svo-
jih, daleč naokoli priznanih trs-
nic v zasebnem ali družbenem
sektorju. Dr. Ludvik Toplak pa je
govoril o političnih razmerah v
Sloveniji in o oderuških bančnih
obrestih, ki pestijo tudi sloven-
skega vinogradnika.
Kot je že navada, prinesejo
člani DVJ na občni zbor tudi
svoje vino ter ga ob zaključku
občnega zbora družno pokusijo
in se pogovorijo o njegovi kvali-
teti ali pa napakah, ki se poja-
vljajo pri tej žlahtni pijači.
Vida Topolovec
FRANC SENEKOViC
SLOVENJEGORIŠKA
KRONIKA
(6. nadaljevanje)
NAPAD NA JUGOSLAVIJO
v soboto popoldne, 5. aprila,
ko sem se peš vračal iz Maribo-
ra, sem opazil velike priprave
na vojno. Na vsakem koraku
so bile kolone vojakov, konjske
in celo volovske vprege, ki so
vlekle vozove, otovorjene z ra-
zno opremo. Srečal sem znane-
ga kmeta iz Jurovskega Dola,
ki je vozil s svojimi konji.
»Kam?« sem ga vprašal. Odgo-
voril mi je: »Cim bliže doma.«
O tem, kar sem videl med
potjo, sem pripovedoval doma
mami. »So pač vojaške vaje,«
je rekla.
Drugi dan je bila cvetna ne-
delja. Z bratom Slavkom sva si
pripravila butaro (presnec), da
ga poneseva v cerkev. Okoli še-
ste ure zjutraj se je nenadoma
zaslišal močan hrup avionov.
Letalske formacije so letele
prek Maribora in so bile lepo
vidne. Takoj zatem so se zvrsti-
le močne eksplozije. Vojska je
spustila v zrak košaški predor,
železniški nadvoz prek Pesnice,
v Marjeti ob Pesnici je zletel v
zrak most čez Pesnico, pa tudi
most pri Štandekerju. Celo brvi
čez Pesnico so podrli jugoslo-
vanski vojaki, potem pa zbežali
proti Ptuju.
Kljub temu da nama je ma-
ma odsvetovala, sva se z bra-
tom Slavkom namenila v cer-
kev. Nisva prišla daleč, ustavil
naju je sosed Alojz Pavalec:
»Kam pa vidva? A ne vesta, da
se je začela vojna'? Nemci bodo
že skoraj tu. Fanta, svetujem
vama: danes nikamor.« Vrnila
sva se domov.
Celo dopoldne so se vrstile
eksplozije, ki so se cule tudi iz
Maribora. Nemška letala pa so
venomer letala proti Beogradu
in nazaj.
Iz neke nemške revije sem iz-
vedel kasneje, da je pilot, ki se
je pisal Senekovič — doma je
bil iz Lipnice — sabotiral svojo
nalogo. Namesto na beograj-
ske bloke je bombo odvrgel v
Donavo. Zato je imel hude te-
žave. Izgovoril se je na napako
na navigacijskih napravah. Bil
je zaprt in odvzeli so mu pilot-
sko dovoljenje.
V tistih časih nismo imeli
elektronskih medijev za obveš-
čanje, odvisni smo bili samo od
ustnih sporočil oziroma pripo-
vedovanja. Z bratom sva ne-
strpno čakala, kdaj se bo poka-
zal kak Nemec po cesti v Vu-
kovju. Pa ga ta dan ni bilo. Po-
poldne je prišel k nam neobo-
rožen vojak jugoslovanske voj-
ske; zaprosil je za civilno oble-
ko ali vsaj suknjo. Dali smo
mu celo ponošeno obleko po-
kojnega očeta. V zameno nam
je pustil vojaško sivo obleko.
To obleko je mama pobarvala
v črno in jaz sem jo nosil dve
leti. Ta vojak je bil doma s Ptu-
ja, pisal seje Mohorko. Od nje-
ga smo izvedeli, da so Nemci
prestopili mejo v Šentilju okoli
šeste ure. Financarji in vojaki
so zapustili Šentilj že pred tre-
tjo uro zjutraj in zbežali proti
Mariboru. Mohorko je bil v
bunkerju blizu Šentilja. Po
ukazu poročnika Slovenca so
se razbežali na vse strani. Oro-
žje so pustili v bunkerju, le
kdor je imel pištolo, jo je vzel s
seboj. Mohorko je še povedal:
»Vse do Jarenine sem imel v
žepu ročno bombo, pa še tisto
sem odvrgel v potok, da se mi
ne bi zgodila nesreča.«
Nemške predhodnice so do-
segle Košake pri opekarni 7.
aprila. Tam so jih pričakali
»kulturbundovci« z nemško
zastavo.
TEDNIK - 26- marec 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
LETNI KONCERT
PIHALNEGA
ORKESTRA PTUJ
Plesni
orkester se
predstavi
s Slavnostno urertuni »IS12«
Petra lljiča Cjtjkoiskega se je mi-
nulo sredo y ptujskem gledališču
pričel koncert Pihalnega orkestra
pod taktirko profesorja Antona
Horvata, \adaljeyali so s scher-
zom in suite Jan Josipa Jankoviča
/a pikolo in pihalni orkester. So-
listka je bila profesorica flavte na
glasbeni šoli Karola Pahorja !Sa-
talija Frajnkovič. Svoj popularno
izbrani program so nadaljevali s
Plesom s sabljami Arama Hača-
turjana, z valčkom .\a lepi modri
Donavi Johana Straussa, Cloge
— Shoe — Dance Jeffa Pendersa
s solistoma na trobentah Stankom
Rogino in Dušanom Jungerjem,
kratek solo v tej skladbi pa je
imel tudi klarinetist Jani Zavec.
Zaključili pa so s temperamentno
Radetzkyjevo koračnico Johana
Straussa.
V drugem delu pa smo dožive-
li presenečenje, predstavil se
nam je veliki plesni orkester. Ta
je v letih 1967 — 70 že deloval,
pa je potem zamrl. Na pobudo
mladih glasbenikov Pihalnega
orkestra so ga letos spet obudili
in upajmo, da se bo za voljo in
entuziazem glasbenikov našlo tu-
di kaj denarja. Veliki plesni or-
kester, katerega dirigent je tudi
profesor Anton Horvat, je za
koncert pripravil standardne
skladbe velikih plesnih orkestrov
v stilu Glenna Millerja. Slišali
smo skladbe Pennsylvania 6500,
Tvvilight s solisti Stankom Rogi-
no (trobenta), Tanja Kožar (kla-
vir), Anton Horvat (tenor sakso-
fon), nadalje Politehniko Pereza
Prada, Harlem Nocturno s soli-
stom na alt saksofonu Janijem
Zavcem, znano Millerjevo Ame-
riška patrola s solistom na tro-
benti Stankom Rogino, pa Hey
Jude s solistom na kitari Mar-
kom Zaletelom in za konec še
skladbo In the Mood — solo na
trobenti Stanko Rogina.
Pihalni orkester danes šteje 50
glasbenikov in za podmladek ni
problemov, saj ga vzgajajo v
ptujski glasbeni šoli, poleg tega
pa sodelujejo v orkestru tudi
profesorji sami. Koncert, ki smo
ga poslušali, nas ni razočaral in
škoda, da je le enkrat letno. Pi-
halni orkester poslušamo na
mnogih prireditvah, upajmo, da
bo tako tudi s plesnim, ki pome-
ni za glasbeno življenje mesta
več kot dobrodošlo novost.
NaV
V spomin Antonu Ingoliču
Nedavno umrli slovenski pisa-
telj Anton Ingolič je bil povezan
tudi z našim mestom, saj je bil že
pred drugo vojno profesor na
ptujski gimnaziji. Iz tega časa
smo v Zgodovinskem arhivu na-
šli potrdilo, ki ga je pisatelj napi-
sal Muzejskemu društvu za pre-
jem plačila za svoj roman Lukar-
j'-
Kot zanimivost objavljamo fo-
tokopijo tega lastnoročno napi-
sanega potrdila iz leta 1936, ki je
shranjeno v fondu Muzejskega
društva. Nada Jurkovič,
Zgodovinski arhiv Ptuj
Šolski zvonec nam je zaupal...
STOPERC t * V okviru projekta Prašne poti učenci pridno
zbirajo stare pesmi, predmete, zapisujejo stare šege... V petek so
očistili in uredili okolico šole, v nedeljo pa s kulturnim progra-
mom v Domu krajanov razveselili mame ob materinskem dnevu.
PTUJ* 3. aprila bo ob 16. uri pred Domom učencev že četr-
ti, tokrat pomladni mlinček prostega časa. Otroci bodo lahko so-
delovali v literarni in likovni delavnici, se igrali otroških iger, pa
še tekmovanje v gumitvistu bo. Vstopnina: kartonska škatlica.
PTUJ V začetku aprila pripravljajo v osnovni šoli Ljudski
vrt projektne dneve. Z arheologom bodo spoznali rimsko Petovi-
jo, staro mestno jedro, prelistali literarna dela ptujskih pisate-
ljev, pripravili turistični prospekt v angleščini, izdelovali otroška
glasbila, igrače iz lesa, uredili šolsko okolico in še kaj.
PREDSTAVmV GRAŠKIH ARHIVSKIH INSTITUCU
Odkrili doprsni kip Antonu
_Klasincu
v četrtek so ob prisotnosti žene in otrok v Zgodovinskem arhivu odkrili doprsni kip profesorju Antonu
Klasincu, ki je bil ravnatelj ptujskega arhiva dve desetletji. Psjegov prispevek k ustanovitvi ptujskega arhiva,
za arhivistiko kot stroko sploh, pri vzgoji mladih kadrov, pri materialnem varstvu gradiva je neprecenljiv. Prav
njegova zasluga je, da je v Ptuju ostalo najpomembnejše gradivo, zaradi česar je bil ustanovljen arhiv v Ptuju
leta 1955, čeprav v mreži arhivov ni bilo predvideno, da bi imel Ptuj svojo arhivsko institucijo. \
O sami postavitvi doprsnega
kipa Antona Klasinca v prosto-
rih Zgodovinskega arhiva je rav-
natelj Ivan Lovrenčič povedal:
»Zamisel o doprsnem kipu je
stara že \eč let in ne gre za nobe-
no »modo« postavljanja novih
spomenikov, vendar prej ni bilo
denarja. Profesor Anton Klasinc
je bil velik človek. Še danes, ka-
terikoli fasciki v našem arhivu
odprete, vidite »sledove« njego-
vega dela. Njegovo delo se kaže
tudi v vrsti člankov v strokovni
literaturi, v poljudnoznanstvenih
člankih v Tedniku, Večeru . . .
Pomembno je tudi njegovo delo
pri razstavah, s katerimi je po-
skušal predstavljati arhivsko de-
javnost, dvigovati nacionalno sa-
mozavest Slovencev in ljudi se-
znanjati z zgodovino kraja. Te
razstave niso bile samo v urad-
nih razstaviščnih prostorih, am-
pak tudi v tovarnah, izložbenih
oknih po mestu . . .«
V zgodovini je bilo naše ob-
močje organizacijsko in upravno
vezano na celotno Štajersko in je
Doprsni kip profesorja Antona
Klasinca. (Foto: Langerholc.)
bil Gradec naše središče. Zato so
se v Zgodovinskem arhivu odlo-
čili, da predstavijo graške arhiv-
ske institucije, kar se veže tudi
na delo profesorja Antona Kla-
sinca, saj je bil prvi, ki je začel
odkrivati gradivo v graških arhi-
vih in ima tudi veliko zaslug za
vračanje gradiva po meddržavni
pogodbi. Razstavo so pripravili
tudi zato, da bi pokazali, kaj po-
meni arhiv pri nas, kaj v sosednji
Avstriji. Razlik na strokovnem
področju ni, oprema je pri nas
nekoliko manj sodobna, čeprav
so računalniško z njimi že pove-
zani, razlike pa so v odnosu usta-
novitelja, to je države do arhiv-
skih institucij — v korist graških
kolegov.
Vračanje arhivskega gradiva iz
avstrijskih arhivov je urejeno
zadnjih petnajst, dvajset let. Š sa-
mostojnostjo Republike Sloveni-
je je treba zdaj ponovno ratifici-
rati dogovore iz leta 1923. Je pa
dobil doslej Zgodovinski arhiv
zelo veliko gradiva iz avstrijskih
arhivov: arhiv mesta Ptuja, Or-
moža, veliko so dobili fotokopij
in mikrofilmov gradiva, ki je ve-
zano na naš prostor.
Razstavo o graških arhivskih
institucijah si je mogoče ogledati
vsak dan v prostorih Zgodovin-
skega arhiva, kjer je našel mesto
tudi doprsni kip profesorja An-
tona Klasinca, delo akademske-
ga kiparja Viktorja Gojkoviča.
NaV
PUSTNI OBIČAJI V VIDMU IN OKOUCI
Temeljni kamen za prizidek
že letos?
Osnovna šola Videm je v četrtek v televizijski upodobitvi predstavila svoje dvodnevno projektno delo Pu-
stni običaji mojega kraja. .\a pustni ponedeljek in torek so imeli na šoli kar sedemnajst dejavnosti s sedemnaj-
stimi zunanjimi mentorji. L čenči so obiskali mojstra, ki izdeluje korantove maske in obleke, drugi so se sami
preskusili v izdelovanju mask, tretji v šivanju kostumov, četrti v pripravi pustnih jedi, peti v šminkanju, šesti so
se učili frizerskih spretnosti, sedmi so nabirali novinarske izkušnje... Izkušnje vseh sedemnajstih dejavnosti
so na pustni torek združili v pustnem sprevodu in pripravili prebivalcem Vidma in okolice prijetno preseneče-
nje, tudi zato, ker je imel Videm letos po zaslugi šole svoj karneval.
To pa je seveda le ena od mnogih aktivnosti, s
katerimi se ukvarjajo učenci na šoli skupaj z učite-
lji. Pa o tem največkrat skromno molčijo. Razme-
re, v katerih teče življenje na šoli, pa so vse prej
kot normalne. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno
davnega leta 1883 in takšno služi učenosti mladih
še danes. Brez telovadnice, brez jedilnice, brez po-
sebnih učilnic za posamezne predmete, z učilnico
za tehnični pouk na podstrešju, in ko zabrni kak-
šen stroj, ga je slišati po vsej šoli. Sicer pa o težav-
nih razmerah na šoli dovolj zgovorno govori poda-
tek, da je čistih učnih površin na učenca le 1,4 kva-
dratnega metra, če pa seštejejo vse površine, pa sta
na učenca na voljo dva kvadratna metra.
Ravnatelj osnovne šole Videm Franjo Levstik
pravi: »Trudimo se izkoristiti vse prostore od jutra
do večera za sam pouk in za dejavnosti ob pouku.
Upamo, da bomo kljub vsem težavam letos le
uspeli položiti temeljni kamen za prizidek. Pripra-
ve tečejo že eno leto, sedaj izdelujejo gradbene na-
črte, v aprilu pričakujemo, da bomo videli že iz-
vedbene gradbene načrte. Problem je seveda, kako
do denarja, ki ga pričakujemo iz občinskega in re-.
publiškega proračuna, pa tudi na krajevni dinar
računamo.
S prizidkom bomo pridobili kabinetne učilnice
za sodoben pouk, telovadnico, učilnico za tehnični
in gospodinjski pouk, za glasbo ... V tem šolskem
letu imamo 341 učencev in tam, kjer teče najprej
pouk na razredni stopnji, se potem nadaljuje na
predmetni. Na podružnični šoli Sela je 63 učen-
cev. V mali šoli je 28 otrok, pet jih obiskuje vrtec,
torej bomo imeli v novem šolskem letu 33 učencev
v prvem razredu.«
Prizidek je več kot potreben in upati je, da bo
osnovna šola Videm lahko kmalu položila temelj-
ni kamen, saj so sedanje razmere v nebo vpijoče,
kljub temu da šoli uspeva organizirati pouk in vse
zunajšolske dejavnosti na visoki kakovostni ravni.
Toda naj sta volja in trud še tako velika, telovadbe
v telovadnici ne more nadomestiti učilnica s 63
kvadratnimi metri ali poskusa iz kemije v za to po-
sebej opremljenem kabinetu učilnica, ki sojo zgra-
dili že leta 1883, v kateri ima obenem pouk drugi
razred, kjer poteka glasbena vzgoja, kjer vadi pev-
ski zbor, kjer...
NaY»
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
<2      BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
VENERA (nadaljevanje)
Običajno so jo predstavljali golo ali v zvezdnem plašču in z atri-
buti: z žezlom (sceptrom, simbolom sreče, usode ter moči), delfinom
in mirto. Praznikov, na katerih so jo častili, je bilo več. Nekateri med
njimi se po njej imenujejo VENERALIA, tako tisti I. aprila, ki je
praznik očiščenja. V tej zvezi je poznan običaj »lavatio« — to je umi-
vanje, polivanje oziroma simbolično očiščenje, po katerem so ženske,
okrašene z mirtovimi vejicami in venci, polivale Venerine podobe ali
kipe.
Venerin mesec je bil april, še danes pa se po njej imenuje planet
VENERA.
Poleg bronastega in marmornih kipcev je bila odkrita na Ruju
reliefna plošča Venere na grajskem griču. Ogledate si jo lahko v lapi-
dariju Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Reliefna upodobitev Venere. Boginja je prikazana z ogrinjalom in ogle-
dalom v levici. Ptuj — grajski grič.
Marksizem in prehod v kapitalizem
ADOLF ŽIŽEK
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Poudariti moramo, da Marxu
kot velemeščanskemu sinu in
Engeisu kot kapitalistu in podje-
tniku nikakor ni šlo za človeško
sočutje z izkoriščanimi delavci
ali celo za kritiko lastnega stanu.
Svoje delovanje sta dojela kot
dosledno raziskovanje abstrakt-
nega modela svojega razdobja.
Verjela sta, da ga lahko dojame-
ta zgolj z ekonomskimi kategori-
jami. Za Zgodovino njunega po-
litičnega delovanja v delavskem
gibanju je značilna akademska
vzvišenost nad drugimi z druga-
čnim prepričanjem, po katerih
sta tolkla z izredno drastičnim
besednjakom. Na tak način sta
zavrnila tudi večino vzpodbud
drugih za izboljšanje stanja de-
lavstva.
Ni pa nobenega dvoma, da je
Heglova filozofija prav z njima
in z njunimi nasledniki slavila
svoj veliki triumf, tako kar se tiče
obsega njenih privržencev, kot
tudi kar se tiče njene sile pri pre-
oblikovanju sveta.
Marksizem je bil osnovna
ideologija (ponekod je še) v veli-
kem delu sveta, 45 let ^udi pri
nas. Kateri so razlogi, da je v ne-
kaj mesecih doživel katastrofo,
da je bil torej odstranjen? Me-
nim, da je osnovni razlog, da ni
bil podprt z eksaktnimi znanost-
mi (matematiko). To je bilo ra-
zumljivo. Marx kot doktor prava
ni bil matematik, pa tudi če bi
bil, matematika v. njegovem Času
še ni bila tako razvita, da bi se
lahko spuščala na področje teori-
je o sistemih, ki jo je šele po dru-
gi svetovni vojni razvil ameriški
matematik in filozof Norbert
VViener. Nato je na zahodu pri-
soten še razvoj na področju sto-
hastičnih procesov, pred petnaj-
stimi leti v Ameriki teorija o ka-
tastrofah (po kateri je katastrofo
mogoče sprožiti tudi umetno),
sočasno pa se je z vsemi temi
matematičnimi teorijami večala
tudi zmogljivost računalnikov
(zlasti v ZDA, SZ je pri tem mo-
čno zaostala). Z računalniki so
zdaj raziskovali in modelirali ra-
zne ekonomske in politične poja-
ve in na znanstveni podlagi deci-
zijske teorije (ki je tudi nastala
pred dvema desetletjema v ZDA)
sprejemali odločitve.
Kot vidimo, je kapitalistična
velesila ZDA velik del svoje pre-
sežne vrednosti vložila v razvoj
fundamentalnih znanosti, zlasti
tistih, povezanih z uporabno ma-
tematiko in računalništvom, ki ji
je nekaj časa po koncu druge
svetovne vojne lahko še sledila.
Zaradi ugodne klime za znan-
stveno dejavnost v ZDA so zače-
li tja prihajati najboljši znanstve-
niki z vsega sveta. Zdaj ni bilo
več enakovredne tekme, pač pa
ves svet proti SZ, zato ni čudno,
daje le-ta na duhovnem področ-
ju bitko izgubila. Kdor ve, kako
vejik vpliv ima duh na človeško
dejavnost, mu je jasno, da je bit-
ko izgubila tudi sicer. Marksi-
zem je bil namreč presežen zara-
di svojih napak pri preveč goto-
vem napovedovanju dogodkov
in ima danes le še omejeno vred-
nost.
Prvotni kapitalizem je bil manj
pravičen družbeni red za delav-
stvo od socializma. Tega so se v
kapitalističnih državah zavedli
(in zbali) tudi sami in zato »ople-
menitili« kapitalizem s »človeko-
vimi pravicami« ter dovolili v
njem močno sindikalno gibanje
(ki je bilo v Marxovem času še
prepovedano). Ker so sistem de-
litve spremenili tako, da dobe
del presežne vrednosti tudi de-
lavci, je za večino zaposlenih v
razvitih kapitalističnih državah
postal sistem sprejemljiv, saj do-
be precej več kot samo »pravi-
čno mezdo«, kot sojo imenovali
Marx in njegovi sodobniki (gl.
nazaj). Problem »armade brez-
poselnih« pa je v kapitalističnih
deželah nerešen in bo pri seda-
njem modelu družbe tak tudi
ostal. Ta »armada« v kapitalisti-
čnem sistemu samo životari, za-
gotovljen pa ji je eksistenčni mi-
nimum.
Marx in Engels sta s Heglovo
dialektiko iskala model za pre-
hod iz kapitalizma v socializem,
današnji zahodni znanstveniki
pa z računalniki iščejo model za
obratni prehod. Več teh »znan-
stvenikov« je izdelalo svoje mo-
dele in jih vnovčilo, zdaj pa pre-
hajajo različne države po teh (ne-
katerih tudi kvazi-) modelih v
kapitalizem. Kot je veljalo za
Marxa in Engelsa, da se mnoge
njunih napovedi dogodkov niso
uresničile, velja tudi za današnje
znanstvenike, da se njihova
predvidevanja o prehodu morda
ne bodo uresničila in bo namesto
prehoda v kapitalizem nastal na
nekem področju socialni nemir
ali vojna.
Ti prehodi v kapitalizem me
nekoliko spominjajo na piramid-
ne igre, o katerih sem pisal pred
kratkim. Nekatere države bodo
imele od tega korist, druge pa iz-
gubo. Tisti, ki so v polni igri, bo-
do imeli korist, drugi, ki upajo
na boljšo prihodnost, pa bodo
morda prodali svojo samostoj-
nost za nekoliko večje mezde.
Postali bodo nove »kolonije«
razvitih kapitalističnih držav, ki
morajo nekam investirati prese-
žno vrednost svojih gospodar-
stev, saj jim akumulacija kapita-
la lahko povzroči težave v last-
nem gospodarstvu.
Ko smo že stopili na to pot
(razdvajanja med siromašnimi in
bogatimi), bo treba paziti, da in-
vesticije tujega kapitala v naše
gospodarstvo ne bodo pomenile
tudi propada naše nacionalne
neodvisnosti, da torej ne bomo
prešli »iz dežja pod kap«. Zna-
nost in kultura sta bistveni, .ki
lahko to preprečita.
až
6 - OD TU IN TAM
26. marec 1992 - TEDNIK
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Občinska revija
otroških folklornih
skupin
Več kot 300 obiskovalcev je bilo minulo nedeljo v dvorani pro-
svetnega foma pri Tomažu pri Ormožu navdušenih nad nastopom
otroških folklornih skupin občine Ormož. Tudi Nežka Lubej iz repu-
bliškega združenja za folklorno dejavnost pri ZKOS je prireditev in
celotno folklorno dejavnost v občini Ormož dobro ocenila. Ugotovila
je, daje bilo veliko narejenega glede noš, izvirnih štajerskih plesov ter
otroških iger, ki so bile prikazane.
Nastopilo je devet skupin: po ena iz osnovnih šol Ormož (men-
tor Jože Filipič), Kog (mentorica Anica Pevec) in Miklavž (mentorica
Irena Grešnik), po dve iz Ivanjkovec (mentorica Irena Cerovič) in To-
maža pri Ormožu (mentorica Jožica Rep) ter še dve otroški skupini, ki
delujeta v okviru prosvetnih društev Obrez (mentorica Tilika Kolarič)
in Podgorci (mentor Stanko Kukovec).
Največ aplavza so požele skupine s Koga, od Miklavža, iz Ivanj-
kovec in od Tomaža, ki so v svojem nastopu prepletale plese z otro-
ško igro.
Organizatorici revije sta bili OZKO Ormož in Prosvetno društvo
Ivana Cankarja Tomaž pri Ormožu.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Nastopajoči predstavljajo stare plese.
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN PTUJSKE OBČINE
Od Lorce do Cankarja
Ptuj je bil v petek in soboto v znamenju ljubiteljskih gledaliških skupin. Na srečanju jih je nastopilo pet:
ormoška in štiri iz ptujske občine. Bila so leta, ko je bilo skupin več, vendar kljub temu ostaja gledališka de-
javnost poleg zborovskega petja med množičnejšimi v ptujski občini.
Letos je bilo pet predstav v dveh dneh: tri v petek in dve v soboto. Tako so si lahko igralci ogledali tudi
druge skupine, v soboto pa je bilo še družabno srečanje vseh sodelujočih. Srečanje je pozdravila tudi članica
izvršnega sveta, ki skrbi za kulturo, Kristina Šamperl-Purg. Predsednik Zveze kulturnih organizacij Franc
Lačen pa je skupinam podelil listino o sodelovanju in režiserjem knjigo Ljubiteljski likovniki Ptuja.
Selektorja letošnejga srečanja
sta bila Bojan Maroševič in Vla-
do Novak in z njima smo po
ogledu vseh predstav zabeležili
tale pogovor.
Je mogoče govoriti o čem skup-
nem, kar povezuje vseh pet pred-
stav?
Bojan Maroševič: Skupna je
vsekakor želja po igranju, želja
po prikazovanju življenja, kot si
ga zamišljajo in kot ga vidijo en-
tuziasti — delavci, preprosti lju-
dje, ljudje z družinami, z vsemi
obveznostmi, z vsemi problemi,
pa si vendar vzamejo ogromno
časa, da hodijo na vaje, da gredo
dobesedno mimo Scile in Karib-
de in pridejo do premiere.
Vlado Novak: To je res skup-
no, le da so rezultati tega dela
dokaj različni. Pri nekaterih sku-
pinah je prav jasno izraženo izra-
zito ljubiteljstvo brez nekih pre-
tenzij, da ne rečem odkrivanja
novih svetov, ponekod ne najde-
mo niti lastnega odnosa do sarrie
dramaturgije, ki jo obdelujejo,
pri nekaterih skupinah pa gre že
za pravi teater. Kvalitativna ra-
zlika je izredno velika, to je treba
povedati.
Prva se je predstavila gledali-
ška skupina Holermus iz Ormoža
z igro Barbare Krajnc DOBER
DAN, IME MI JE ELIZABETA.
Delo je avtorica teksta sama reži-
rala in v njem tudi igrala . . .
Bojan Maroševič: Zadala si je
blazno nalogo, ki se je veliki
igralci niso lotili pri mnogo več-
jih izkušnjah kot jih ima ona.
Pravzaprav ona igralskih izku-
šenj sploh nima. Gre za tragiko:
deklica je zelo sposobna pisati,
od nekdaj pa je znano, da so av-
torji, ki berejo svojo poezijo, naj-
slabši izvajalci lastnih pesmi.
Ta deklica pa se je odločila
prav za ta korak. Naredila je na-
pako, da ni poiskala kakšne stro-
kovne pomoči in bi lahko vse
probleme zbrisala z nasveti in z
drugačnimi vajami. Dosegla bi
lahko efekt, kakršnega sije sama
želela, ampak ga žal ni.
Kralj na Betajnovi v izvedbi gledališke skupine iz Grajene. (Foto: Lan-
gerholc)
Vlado Novak: Hvalevredno pa
je, da se je tega lotila; junaštvo v
gledališču veliko pomeni . . . Mi-
slim, da je pred deklico še velika
bodočnost, in z velikim veseljem
pričakujem to, kar še bo napisala
in tudi uprizorila, obogatena z
gledališkimi izkušnjami. V začet-
ku pa moramo vsi prek črke A v
gledališču. Mislim, da je dobro,
da si nalijemo čistega vina in si
rečemo, da je pri nekaterih sku-
pinah marsikaj še pri črki A ozi-
roma B. Treba je priti do črke G,
do Gledališča, znosnega, gledlji-
vega. Do tega je še dolga pot, tu-
di nekaj samoizpraševanja. Ne
glede na to, da so to ljubiteljske
skupine, odgovornost obstaja.
Teater III in Lorcova Publika v
režiji Branke Bezeljak-Glazer ...
Vlado Novak: Ta predstava me
je zelo razveselila, v drugem delu
na nek način tudi fascinirala. V
tistem delu, ko se zelo jasno vidi,
da se je režiserka dejansko iden-
tificirala s problemom gledališ-
ča, takrat, ko se je izenačila z
Lorcovo mislijo v smislu, kaj naj
bi gledališče bilo ... To je bilo
res užitek gledati, cel teater je bil
v bistvu gledališče, kraj dogaja-
nja, brez četrtih sten, in tudi
igralci so se v drugem delu pred-
stave popolnoma izenačili s pro-
blematiko, ki jo obravnavajo.
Imam pomisleke glede prvega
dela — glede same artificialno-
sti, ampak to so tako mladi lju-
dje, da bodo to sčasoma popravi-
li.
Gledališka skupina Prosvetne-
ga društva Grajena: Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI . . .
Bojan Maroševič: Videli smo
predstavo, ki gledališko gledano
ni izrazita, ni dodelana zaradi
neizkušenosti in težavnosti, ki jo
pač Cankar v svojem tekstu zah-
teva. Lahko delamo danes Ham-
leta na moderen način, ampak
Hamlet mora biti Hamlet, Kralj
na Betajnovi mora biti Kralj na
Betajnovi. Ne more pa biti, če
nekdo gromko govori besedilo,
kakršno je napisal Cankar, pa ta
tekst ne pride do poslušalca, gle-
dalca.
Gledališka skupina Vitomarci
je predstavila komedijo Marjana
Marinca OŽENIL SE BOM S
SVOJO ŽENO v režiji Franca
Toša ...
Vlado Novak: Napravili so ze-
lo pametno potezo, da so izbrali
Marjana Marinca in njegovo ne-
obvezno komedijo, ki je kar so-
lidno napisana. Dogajanje je te-
klo zelo tekoče, igralci so stood-
stotno obvladali tekst, kar me je
zelo veselilo, saj to pomeni že ve-
liko pri tej obilici teksta, tudi po
igralski plati je predstava kar sre-
čno izzvenela. Lahko rečem, da
smo bili priča dvem, trem izrazi-
to dobrim igralskim partijam.
Duvalovega ETIENA je igrala
gledališka skupina z Destrnika v
režiji Milene Muršec ...
Bojan Maroševič: Že ko sem
videl na programu natiskano, da
bo Etien, me je razveselilo. To je
tip komedije, ki je bil »mode-
ren« pred kakšnimi petnajstimi,
dvajsetimi leti prav pri ljubitelj-
skih odrih. Etien je blazno tragi-
komična oseba, bolj tragična.
Ljudje so se med predstavo veli-
ko smejali, zakaj predstava je bi-
la tako narejena. In to me moti.
Vlado Novak: Stvar je treba
brati celostno. Etien vse neum-
nosti, ki jih počne, dela, da opo-
zarja nase. Treba je prek sredstev
komike izraziti tragičnost. To je
tragikomična komedija, ki bi
zahtevala resnično drugačen pri-
stop, ne polarizacijo črno — be-
lo, samo v dobro komedijo. Tudi
v tej predstavi smo videli nekaj
zelo dobrih vlog.
Sploh je glede igralskega dele-
ža v letošnjem srečanju kakovo-
stna heterogenost zelo prisotna.
Etien. ki smo ga videli, je učin-
koval pretežno optimalno.
Splošno vzeto je bilo na letoš-
njem srečanju veliko več zrna
kot ljulke in to me veseli.
Nataša Vodušek
Na območnem srečanju otroških gledahških skupin 27. marca
v Ormožu bosta poleg mariborske skupine nastopili še dve i: Ptuja:
gledališka skupina Stopinje se bo predstavila z delom Leopolda Su-
hodolčana Narobe stvari v mestu Petpedi v režiji Branke Bezeljak-
Glazer. Stopinjice pa s predstavo Kam pa kam. Sneguljčica v režiji
Nevenke Samobor.
Na območnem srečanju odraslih gledaliških skupin severovz-
hodne Slovenije, ki bo 29. in 30. marca v Murski Soboti, bosta va-
ške odre predstavljali gledališki skupini iz Vitomarcev in z Destrni-
ka. prva z Igro Marjana Marinca Oženil se bom s svojo ženo in
druga z Duvalovim Etienom. Mlade odre bo zastopal Teater III z
Lorcovo Publiko v režiji Branke Bezeljak-Glazer.
MIRKO VAUPOTIČ NA ODRU ŽE ŠTIRIDESET LET
Trma in ljubezen
Mirka Vaupotiča smo obiskali dva dni po občinski reviji odraslih gledaliških skupin ptujske
občine, dva dni potem, ko je kritika selektorja njegovega Kantorja v Kralju na Betajnovi šele prav
prišla v zavest, ki je želela potegniti iz kritike nekaj konkretnega, nekaj oprijemljivega, pa ni bilo
kaj vzeti. Razočaranje!? Gotovo. Pa je kljub temu iz njegovih besed bilo razbrati eno samo preda-
nost odru, ljubezen, ki traja že štirideset let. .
Kaj človeka ljubiteljsko prikle-
ne na odrske deske ob vseh drugih
obveznostih za dolgih štirideset
let?
Mirko Vaupotič: Ne vem. Mo-
goče mora biti človek dovolj tr-
mast. Na vsak način pa je po-
trebno ogromno ljubezni za ho-
bi, ki marsikdaj ni več samo ho-
bi, ampak postane tudi trdo, te-
žaško delo — vsaj v tistih sezo-
nah, ki smo jih imeli v ptujskem
gledališču, ko mora človek odi-
grati tudi šest vlog.
Od kod ta ljubezen do gledališ-
ča?
Mirko Vaupotič: Zgodilo se je
povsem naključno v Selnici ob
Dravi, kjer sem bil v letih
1951 — 52 v internatu, ko sem ho-
dil še v nižjo gimnazijo. Tam
sem plesal v folklorni skupini;
pozno jeseni leta 1951 je prišla k
meni učiteljica slovenščine in me
vprašala, ali bi želel sodelovati v
dramski predstavi Goliovega
Jurčka. Igral naj bi vlogo vetra,
ker sem imel že takrat nekoliko
nižji glas. Leta 1952 smo igrali
na selniškem odru. Naslednje le-
to sem bil v internatu v Rušah;
tam smo igrali v takratnem ru-
škem gledališču igrico Dedek
Mraz, kjer sem igral dedka Mra-
za. Od tu sem šel v kmetijsko šo-
lo v Maribor, kjer smo tudi usta-
novili dramsko skupino. Igrali
smo Težko uro, Scapinove zvija-
če ... Angažirali so me tudi v ta-
kratni mariborski Svobodi cen-
ter, kjer smo igrali Visoko pesem
ali dramo o Prešernu . . . Potem
sem šel v službo in nadaljeval
najprej v Jarenini, kjer sem se pr-
vič srečal z delom na vaškem
odru. Na drugem delovnem me-
stu smo mladi ljudje spet ustano-
vili gledališko skupino; sami
smo bili režiserji, scenografi, ko-
stumografi in igralci, skratka
igrali smo ali igrali smo se in to
je bilo tisto, kar je bilo za tiste
čase nekaj posebnega. Hodili
smo naokrog, igrali tudi na pro-
stem. V nahrbtnik smo si naložili
zavese, rekvizite, garderobo in
smo igrali tudi v planinskih ko-
čah po Kozjaku.
Kakšen je vaš pristop k vlogi?
Mirko Vaupotič: Vsako vlogo
sem vedno poskušal predvsem
razumeti, jo poskušal oblikovati
po svojih občutkih in seveda s
pomočjo režiserja. Od režiserja
je bilo odvisno, koliko ti je dal
svobode, in prav tu so osnovne
razlike. Marsikdaj si bil prisiljen
podrediti se konceptu režiserja
proti svoji volji ali pa si bil bolj
ali manj prepuščen samemu sebi,
odvisno od tega, kje smo igrali.
Bistvena razlika je bila igrati na
vaškem odru, kot igram zdaj v
Grajeni, ali takrat, ko sem sode-
loval v ptujskem gledališču, kjer
so režirali tudi poklicni režiserji
in je bilo igranje lažje, saj si imel
strokovno pomoč na eni strani in
na drugi strani nisi imel nobene
skrbi za sceno, kostume . . .; lah-
ko si se posvetil le svoji igri. Na
vaškem odru je drugače. Začne
se že pri izbiri igre, ki mora biti
taka, da zadovoljiš publiko. Sam
delaš na vlogi, rešuješ še druge
Mirko Vaupotič
probleme okrog scene, se ukvar-
jaš s kostumi, lučjo . . .
Koliko vlog ste odigrali v teh
štirih desetletjih? Ali ste kakšno
vlogo posebej radi igrali?
Mirko Vaupotič: Natančnega
števila ne vem, mislim pa, da jih
je bilo okrog sto, večina glavnih
vlog. Tažko bi rekel, katera mi je
bila najbolj pri srcu. Mogoče bi
se spomnil daleč v leto 1957, ko
smo igrali Sosedovega sina, ki je
bil na črni listi, vloge Štefana. Ta
je bila izredno simpatična in sta-
rejše ženske so čakale po pred-
stavi pred dvorano, me hotele vi-
deti, se z mano pogovarjati. Prav
prijeten občutek je bil, ko si vi-
del, da si ljudi sprostil, razve-
dril ... V lepem spominu mi je
ostala tudi vloga, ki sem jo igral
za petindvajsetletnico svojega
gledališkega delovanja — vloga
Petra v Veliki ljubezni . . . Res pa
je, da nikoli nisem bil posebej
zaljubljen v kakšno vlogo, da bi
rekel: ta vloga mi je ležala, je bi-
la del mene . . . Imel sem veliko
napako: nikoli nisem zaljubljen
v svojo igro, v svoje vloge, am-
pak sem vedno poskušal iskati
maksimum, kolikor se je dalo.
Vem, da marsikdaj v tem nisem
uspel,'sicer pa so kritike sila ra-
zlične in nikoli ne moreš zadovo-
ljiti vseh ljudi.
Ko sva že pri kritiki — kako jo
sprejemate? Ljudje, ki pridejo na
predstavo, običajno ne razmišlja-
jo, ali jo je pripravilo poklicno ali
ljubiteljsko gledališče ...
Mirko Vaupotič: Pravilno je,
da vsak igralec, ki je prišel na
predstavo, pozabi na to, ali igra
poklicni ali ljubiteljski igralec.
Plačal je in pravico ima videti
najboljše, kar se da. Jasno je, da
vsi ljudje ne bodo nikoli zado-
voljni. Igralec je vedno na udaru
gledalca, vendar pa moram reči,
da sem imel mnogo več prime-
rov, ko je bila predstava gledal-
cem všeč. V takih primerih je la-
žje igrati, lahko daš v vlogo mno-
go več. Ločim kritiko gledalca in
strokovno kritiko; s slednjo smo
se mnogokrat razhajali. Vedno
smo poskušali igrati za ljudi,
med katerimi živimo, in tu nismo
mogli vedno zadovoljiti stroko-
vne kritike.
Zadnje čase se intenzivno
ukvarjate z ribolovom. Pomeni to,
da bo zdaj manj časa za oder, bo-
ste dali »čevelj« tej svoji ljubezni?
Mirko Vaupotič: Po zadnji
predstavi Kralj na Betajnovi, ko
kritika ni bila dovolj argumenti-
rana, korektna — pa ne do me-
ne, ampak do ansambla, saj so
nekateri ljudje prvič stali na
odru — bi najrajši rekel: DA.
Verjetno bi moral biti selektor na
srečanju gledaliških skupin ptuj-
ske občine veliko bolj takten, saj
se tudi na tak način da povedati
to, kar je povedal. Da, jaz bi ne-
hal danes in so mi vse predstave,
ki jih še imam, v nadlogo. Za vo-
do, z ribiško palico v roki ne ču-
tiš nobene obremenitve, nobenih
problemov, sprostiš se. In to po-
trebujem po svojem napornem
poklicu. Prej sem imel ljubitelj-
sko igranje kot sprostitev, čeprav
sem jemal vsako vlogo zelo re-
sno, pošteno, hotel iz nje narediti
največ, kar se je dal mislim, da to
tudi poklicnim igralcem vedno
ne uspe; to zahtevati od ljubitelj-
skih igralcev je skorajda pre-
več . .. Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
PIŠE: UNIV. PROF. JOŽE GREGORC
Osemnajsta revija
pevskih zborov
PTUJ, NARODNI DOM, 21. MARCA
- II. DEL
Moški zbor Pentakord Ljubljana
— zborovodja Miro Kokol
Kot gost se je prvi predstavil
MO zbor Pentakord (Ljubljana),
ki ga vodi Miro Kokol. Izraz
pentakord izhaja iz grščine: pen-
te pomeni pet, chorde pa struna;
pentakord pomeni torej pet strun
(petstrunik — star instrument s
petimi strunami — predstavnik
lire). V tem primeru je bil penta-
kord moški zbor, ki mu je dodan
ženski glas (alt), ki nakazuje me-
lodijo, kjer je to glasno, in s tem
popestri moške. Namesto alta bi
to lahko bil katerikoli ženski ali
moški glas, lahko pa tudi poljub-
ni instrument ali pa tudi, kakor
pove ime, instrument s petimi
strunami. V vokalni glasbi ime-
nujemo tak sestav običajno kvin-
tet, enako tudi v instrumentalni,
le da jih karakteriziramo po in-
strumentih (godalni, pihalni, tro-
bilni kvintet itd.).
Gostujoči zbor je zapel tri pe-
smi tujih skladateljev na nemško
besedilo, ki jih je vsebinsko pre-
pesnil Pavke Oblak, znan po
mnogih zelo občutenih pesnit-
vah. Jeepovo Mein Feinlied so
gostje zapeli z dobro izpeljano
polifonijo, lahno, neprisiljeno, z
umirjenim zvokom, žal pa je
eden od prvih tenorjev zelo sti-
skal (Knodl), drugi bas pa je bil
premalo zvočen, pretih. V Jovto-
vi priredbi Ave Marie je bil zače-
tek sicer izrazno lep, žal pa je in-
tonacija večkrat močno zanihala.
Ženski glasovi so peli nekak alt
solo lepo, brez fosiranja. vendar
je bila intonacija pri spremljajo-
čem solu (altu) tudi pri tej pesmi
nestabilna, zato ni zapustila pra-
vega umetniškega vtisa, Beethov-
nova umetnina o Heimat dich zu
lieben na besedilo W. Goetheja
je umetniško vklesana, rekel bi
zraščena z besedilom v neločljivo
celoto, ki ji noben mojster prevo-
da ne more do živega, saj sta v
njej dva svetovna umetnika tako
rekoč tekmovala v ustvarjalni
popolnosti. Velike umetnine mo-
rajo zbori izvesti le v originalu,
saj tudi renesančne skladatelje
(Gallusa, Palestrino itd.) v origi-
nalu ali pa izberemo zboru kak-
šne bolj dostopne skladbe. Čudil
sem se gostom, da so peli same
nemške pesmi in to v slovenskem
jeziku, čeprav imamo Slovenci
zelo bogato vokalno literaturo.
Nastop Pentakorda pod vod-
stvom Mira Kokola je bila vseka-
kor prijetna popestritev revije in
občinstvo je nastopajočim toplo
zaploskalo.
Moški zbor G D Hajdoše —
zborovodja Jože Dernikovič
Gasilska himna I. Krpača je
bila nekoliko preplaha. Unisoni
so bili močni, takoj ko je nasto-
pil akord, pa so glasovi popustili
na jakosti, torej prav narobe.
Ipavčev Slovenec sem je bil sko-
raj melanholično izveden, vseka-
kor premalo spodbuden in pono-
sen za dobo romantike. Pri Kele-
minovem Potniku je bilo opaziti,
da pesem že dobro »sedi«, zato
je bila tudi glasovno sočnejša in
izvajalsko prepričljiva. Izgovor-
java zbora je jasna, intonančnih
težav ni bilo; lahko bi rekli, da
so se gasilci »dobro držali«.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TEDNIK - 26. marec 1992
ŠPORT - 7
ROKOMET
»Črna« sobota naših ekip
Minula sobota našim ekipam
ne bo ostala v lepem spominu,
saj so prav vse izgubile.
Izjemno navijaško vzdušje je
bilo v športni dvorani Center,
kjer sta se pred 500 gledalci po-
merila Pomurka iz Bakovcev in
domača Drava. Številni navijači
iz Prekmurja ter domačini in
bobnarji iz Ormoža so videli
ostro tekmo superlige, ki so jo
srečno, z 21:20, dobili gostje.
Ptujčani so imeli večji del pred-
nost, v začetku drugega polčasa
celo 15:11 in sedem minut pred
koncem še 20:18. Vendar so zno-
va vse pokvarili, saj zaradi slabe
organizacije napada in očitno
premalo moči do konca niso
uspeli doseči zadetka. Borbeni in
ostri gostje so ob bučni podpori
na trenutke nešportnih navijačev
to izkoristili in zmagali. Drava je
v očitni krizi, ki jo bo morala hi-
tro prebroditi, če želi ostati v su-
perligi.
Nekoliko manj, vendar znova
bučnih gledalcev je bilo na na-
slednji tekmi v dvorani Center,
derbiju vzhodne skupine sloven-
ske lige med članicami l*artizana
iz Žalca in domače Drave. Gost-
je so mlada, vendar kakovostna
ekipa, ki je svoje prednosti potr-
dila z zmago 30:23.
Velika Nedelja je v slovenski
ligi članov v svoji dvorani z
22:27 izgubila z Grosupljem, Or-
mož pa s 17:22 na gostovanju z
Dobovo.
Člani Drave bodo naslednjo
tekmo superlige igrali v Ptuju in
sicer se bodo v soboto (18.00)
pomerili z Novo opremo iz Slo-
venj Gradca.
DRAVA (člani): Koštomaj,
Kramberger 2, MešI, Terbuc 1,
Pucko, Simac 3, Ramšak 3, Ke-
lenc I, Sagadin 6, Hrupič 4, Pi-
sar, Pintarič.
DRAVA (članice): Sitzenfrei,
Karnekar, Spari 12, Vičar 3, Ma-
lek 2, Žalar, Farkaš 2, Munda 3,
Mlakar, Kaučevič, Jurkovič 1,
Lašič.
Tekst in foto:
I. kotar
Članice Drave so v obrambi težko ustavljale hitre in spretne igralke iz
Žalca.
ODBOJKA
Tokrat tesna zmaga
CPlanice OK Ozon so tokrat gostovale v Puconcih in po podaljšani igri
zmagale s 3:2. Vodile so z 1:0 in 2:1, vendar je domačinkam ob bučni podpori
gledalcev uspelo izenačiti. V petem setu je odločila bojša kakovost in ptujska
ekipa ga je dobila s 15:9.
V petek, 27. marca, se bodo igralke Ozona v dvorani Center pomerile z
Ljutomerom (ob 17.30). I. Z.
Tina v
Španiji
Od 7. do 9. marca je bilo v
Mengšu prvo dvoransko državno
prvenstvo Slovenije v tenisu za
člane in članice. Pri članicah je
državni naslov osvojila Ptujčan-
ka Tina Vukasovič. V finalu je
igrala s Tadejo Florjančič iz
Olimpije in jo po zagrizeni borbi
premagala z rezultatom 6:1, 6:7
m 6:4. Pri članih je zmagal Blaž
Trupej iz Medvod.
Trenutno je Tina v Španiji,
kjer igra na dveh turnirjih. Na
prvem je izgubila proti Španki Ji-
menez v četrfinalu. V torek pa se
je začel turnir v Santanderju. V
prvem kolu je igrala s četrto no-
silko. Iz Španije se bo vrnila ko-
nec marca.
Od 13. do 19. aprila bo sloven-
ska državna teniška reprezentan-
ca, v kateri bodo Barbara Mulej,
Tina Križan in Tina Vukasovič,
igrala v kvalifikacijah Federati-
on cupa v Atenah. Fkipo bo vo-
dila Mima Jaušovec. \4G
NAJBOUŠA ROKOMETAŠiCA S PTUJA INES ČERNE
Realist postaneš, ko te
začnejo plačevati
Ines Čeme je najboljša ptujska rokometašica vseh časov. Po dvanajstih letih igranja v Rokometnem klu-
bu Drava je prestopila k Olimpiji, vendar kot ena njenih najboljših igralk ni nikoli nastopila v državnem dre-
su. Po osmih letih je odšla v Italijo. Z ogromnimi izkušnjami in znanjem se je vrnila domov, ker bo kmalu po-
stala mamica. V rokomet se namerava vrniti, vendar bodočnosti zanjo na Ptuju ni. Psi, dokler se ne spremenijo
razmere v ptujskem rokometu. Edina profesionalna ptujska športnica nam je v pogovoru zaupala tudi tisto, o
čemer se le šepeta . . .
Ines Cerne je že njena prva to-
varišica za telesno vzgojo Silva
Cestnik, sedaj Fartek, vključila v
rokomet, košarko in atletiko. Ta-
krat šele II-letna pa se je Ines
prijavila tudi v RK Drava. Prvi
trener Peter Starki jo je uspel za-
držati v rokometu, sicer pa se je
počutila na igrišču kot doma.
Z DEKLETI JE TEŽJE
Za razvoj ženskega rokometa
na Ptuju je imel veliko zaslug ta-
kratni predsednik RK Drava dr.
Franc Arko. Članice so se uvrsti-
le iz slovenske v drugi zvezno li-
go. S 16 leti sta Ines in njena
klubska kolegica Marija Cuš na-
stopili v slovenski reprezentanci.
»Zelo smo bile privržene špor-
tu. Bolj kot dekleta danes. Z de-
kleti je težje delati kot s_ fanti,
sem ugotovila kasneje. Žensko
ekipo je težko obdržati. Fantje si
odkrito povedo, kaj jih muči, se
skregajo, naslednje jutro pa so
sposobni zaigrati skupaj. Dekleta
pa ne. Zame je bil šport več kot le
zabava, bil je obveznost. Pomenil
mi je ogromno, več kot kasneje
študij.«
Ines Cerne je sposobna igrati na mestu vseh igralk. (Foto: Rode)
In to je bilo prvo razpotje.
Končana gimnazija in torej štu-
dij, na drugi strani pa rokometna
pot in povabila \ več klubov.
»Takrat sem lahko izbirala
med \>lenjem, Železniki, zagreb-
ško Trešnjevko in Olimpijo.
Odločila sem se za zadnjo, kar je
bilo za mojo športno pot gotovo
odločilno.  Zakaj  za  Olimpijo?
Elipa RK Drava leta 1980 s trenerjem Štarklom. Ines Cerne stoji
prva z desne.
Tako ali tako sem nameravala
študirati v Ljubljani na Visoki šo-
li za telesno kulturo, pa tudi svoje
bodoče soigralke sem že poznala.
Tisto leto so povabili v Olimpijo
najboljše igralke iz vseh sloven-
skih klubov. Bila sem edina Šta-
jerka.«
ROKOMET JE PRAVO
DELO
In postala si plačana rokome-
tašica!
»V trenutku, ko začneš dobivati
za igranje denar, se ti zdi, da do-
bi>aš premalo, da te izkoriščajo.«
Koliko ste dobi\ale '
»Povprečno plačo. V današnjih
zneskih manj kot 20.000 SLT. Res
da so tu še premije na dobljene
tekme. Te so najprej delili na dva-
najst enakih delov, potem pa po
postavah. Največ tistim, ki so
igrale v prvi postavi, manj zame-
njavam, najmanj igralkam na klo-
pi. Vendar to ni bilo veliko denar-
ja. Rokomet je pravo delo. Trenin-
gi dvakrat dnevno, v času priprav
trikrat, nobene proste sobote in
nedelje, prost le julij. Čeprav smo
imele status vrhunskih športnic, ni
nobena dobila stanovanja. Od
kluba nismo dobile praktično
nič.«
Zakaj si zapustila Olimpijo?
»Bile smo dobra ekipa, vendar
to ni vse. Šport ni le dober rezul-
tat, je tudi politika, podkupovanje
sodnikov, pridobivanje publike.
Olimpija tega ali ni počela ali ni
znala početi. Nikoli nismo osvoji-
le jugoslovanskega pokala, čeprav
smo bile štirikrat finalistke. V
Olimpiji so začeli kupovati južne
igralke. Te so bile navajene višjih
vsot. in čeprav so premije skriv-
nost, se je izvedelo, da dobivajo
več kot domače igralke. Začele
smo se prepirati, ekipa je dejan-
sko razpadla. V sezoni 89 smo vse
odšle, celotna prva postava. Olim-
pija je morala izstopiti iz lige, ker
ni imela igralk.«
NAJBOLJŠA, A BREZ
DRŽAVNEGA DRESA
Nikoli nisi igrala v državni re-
prezentanci, čeprav so to vsi pri-
čakovali!
»Že ko so me čisto na začetku s
Ptuja vabili v Zagreb, mi je za-
grebški trener zagotovil tudi drža-
vni dres. Tako bi tudi bilo. Vendar
se mi je to upiralo. Mislila sem:
če bom dobra, bom igrala v repre-
zentanci, če ne. ne. To seveda ne
drži.«
V teh letih ni nobena Slovenka
igrala v reprezentanci . . .
»Nobena iz Slovenije. Je pa
igrala na primer Alenka Cuder-
man iz Preddvora kot igralka be-
ograjske Budučnosti. Z eno odi-
grano minuto na olimpijskih igrah
Los Angelesu, kjer je jugoslovan-
ska reprezentanca osvojila zlato,
je postala nosilka olimpijskega
zlata. To ji je potem odpiralo vsa
vrata, dobila je tudi stanovanje.
Edino ona je od slovenskih igralk
imela od rokometa gmotno korist.
Alenko je usmerjal starejši brat.
Vedeti moraš, kdaj in kje . ..«
V državno reprezentanco te to-
rej niso nikoli povabili?
»Za povabilo bi lahko štela po-
nudbo trenerja ekipe iz Somborja,
takrat državnega selektorja Josi-
pa Samardžija. Ponudba je vklju-
čevala igranje za Sombor, državni
dres v naslednji sezoni, službo za
mamo, fakulteto zame in stanova-
nje. Nisem se odločila.«
Običajno rečemo, da se špor-
tnik v tujino proda. Kako si se ti
prodala?
»Lahko se reče proda. Prakti-
čno pa je tako, da moraš domači
zvezi, v tem primeru Rokometni
zvezi Jugoslavije, plačati, da lah-
ko prestopiš. V mojem primeru je
bilo to 1000 LSI), za katere niko-
li nisem mogla dobiti potrdila, da
jih je ta Zveza sprejela. Kaj to po-
meni, vemo. V Italiji pa mi tudi ni
bilo z rožicami posuto. Prideš v
popolnoma novo okolje. Najprej
sem se naučila italijansko, hkrati
sem pa že delala. Kes je, da je pla-
ča približno desetkrat večja kot'
pri nas, vendar so tudi stroški več- ■
ji. In delati moraš vse, kar zahte-
vajo. Osnov rokometa, pa tudi te-
lovadbe — v Italiji marsikateri
osnovnošolec ne ve narediti niti
prevala — sem učila tudi otroke,
trenirala sem kadete in igrala v
ženski ekipi.«
Ponovno si na neke vrste raz-
potju. Se boš Se ukvarjala z roko-
metom?
»Zame ni druge poti kot roko-
metna. Imam že ponudbe, seveda
za drugo leto. Pa tudi če bi bila še
enkrat stara 15 let, bi se odločila
enako, vendar s sedanjimi izku-
šnjami zame pametneje.« ^
Milena Zupanič
NOGOMET
Začetek prvenstva
V območnih nogometnih ligah so \ nedeljo /ačeli drugi del prvenstva. V
Središču ob Dravi je bil derbi predstavnikov !VINZ Ptuj. Uspešnejši so bili igral-
ci Impola iz Slovenske Bistrice, ki so domačine premagali s 3:1. Za Impol je
dva zadetka dosegel Kruder, enega Hren, za domačine pa je bil uspešen Zobo-
vič.
V slovenski mladinski ligi je Aluminij v Kidričevem z 1:2 izgubil z ljubljan-
sko Ilirijo (strelec Mertelj).
V Finalu pokalnega tekmovanja na območju MNZ Ptuj bosta proti koncu
aprila igrala Aluminij in Videm. Prvi je v Kidričevem šele po streljanju enajst-
metrovk izločil Pragersko, Videm pa je z 2:1 zmagal v Bukovcih.
V soboto in nedeljo bodo začeli drugi del prvenstva v prvem in drugem
članskem razredu ter mladinski in kadetski ligi. V prvem razredu so pari nasled-
nji: Pragersko-Bukovci, Hajdina- Drava, Preskrba - Dornava, Slovenja
vas —Stojnci, Gerečja vas Aluminij in Gorišnica -Skorba. Drugi razred: Ro-
goznica — Hajdoše, Zgornja Polskava- Apače, Leskovec-Spodnja Polskava,
Podvinci—Tržeč, Grajena   Mladinec in Markovci- Videm. I k
GIMNASTIKA
Uspešen začetek v selekciji
V soboto, 14. marca, je bilo v Mariboru prvo tekmovanje Štajerske gimna-
stične zveze za deklice I. selekcije (starost sedem let). Potekalo je v organizaciji
TVD Partizan Studenci. Tekmovala je tudi ekipa Gimnastičnega društva Ptuj in
dosegla 4. mesto. Prva je bila ekipa Ruš, drugo mesto je osvojila prva, tretje pa
druga ekipa TVD Partizan Studenci. TVD Partizan Slovenska Bistrica ni imelo
popolne ekipe.
Ajda Brumen je osvojila 15., Nataša Kokol 18., Diana Tušek 20., Anja Ga-
brovec 21. in Živa Čuček 22. mesto. Tekmovanje je potekalo na štirih orodjih:
bradlji, gredi, parterju in skoku z male prožne ponjave, ki v prvem letu treninga
nadomešča preskok. Vaje za I. selekcijo so obvezne in za vse tekmovalke enake.
Teden kasneje, 21. marca, sta se Alenka Bukovič in Manja Urbančič udele-
žili 1. pokala Šiške v Ljubljani. V kategoriji II. selekcije oziroma mlajših pionirk
sta med 32 tekmovalkami dosegli Alenka 13., Manja pa 21. mesto. To je bilo
njuno prvo večje tekmovanje, vendar velika izkušnja.
V soboto bo že tretje srečanje Gimnastičnega društva Ptuj in TVD Partizan
Moste, tokrat v Ljubljani. Po množičnem programu gimnastike bodo tekmovali
mlajši in starejši pionirji in pionirke. Ogledali si bodo tudi 22. mednarodno pr-
venstvo Ljubljane v športni gimnastiki. V začetku aprila bo državno prvenstvo v
skokih z male prožne ponjave, 24. aprila tekmovanje 1. selekcije v Rušah, 25.
aprila pa pokal Ruš, kjer bosta v kategoriji II. selekcije tekmovali tudi Alenka
in Manja.
Barbara Lepej
BOKS
Revija v Mariboru
Po petih letih so v Mariboru znova organizirali revijo v boksu. Nastopilo je
24 pretežno mladih tekmovalcev iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Celja in Maribora.
Od Ptujčanov so zmagali Vrbnjak, Černila, Kerin in Zadravec.
V nedeljo, 29. marca, bo ob 16. uri v športni dvorani Mladika v Ptuju zače-
tek nove podobne revije s še boljšo udeležbo, vse pa je namenjeno večjemu šte-
vilu borb, kar je eden osnovnih pogojev za napredovanje tudi v tej športni pa-
"Og>;.......    -__________________________________________ ..^..^Ik.
STREUANJE
Štiri medalje na prvem prvenstvu  -
v Ljubljani je bilo prvo državno prvenstvo v streljanju s standardnim zra-
čnim orožjem, na katerem je nastopilo 250 tekmovalk in tekmovalcev v mladin-
ski in članski konkurenci. Ptujsko zastopstvo se je dobro odrezalo, saj je osvoji-
lo dve srebrni in dve bronasti medalji. Srebrna sta član Alojz Trstenjak in mla-
dinka Majda RaušI, ki je bila med članicami peta kljub eni ničli zaradi prekora-
čitve dovoljenega časa za streljanje v finalu, kamor se uvrsti po osem najboljših
iz predtekmovanja. Bronasti medalji pa sta v rokah mladinca Gorazda Seliška
in ekipe mladink, v kateri so bile Majda Raušl, Mateja Rep in Mateja Rozman.
Mladi Ludvik Pšajd se je kot član prvič uvrstil v končnico in osvojil osmo me-
sto. Državni športni razred sta si na tem tekmovanju priborila Majda Raušl in
Ludvik Pšajd, perspektivni pa Gorazd Selišek. S. Ivanovič
JUDO
Prvo državno prvenstvo
v Slovenski Bistrici je bilo prvo državno prvenstvo za mlajše mladinke in
mladince. Judo klub Drava je osvojil tri naslove, in sicer so prvaki Anita Zaje
ter Dejan Vogrinec in Sebastjan Kolednik. Navduši! je zlasti Kolednik, ki je z
vsemi nasprotniki opravil zelo hitro in pionirskemu dodal še mlajši mladinski
naslov. Državni naslov si je priboril tudi Gorišničan Marko Petek.
Sicer pa se v judu klubu Drava s polno paro pripravljajo na izvedbo prve-
ga državnega članskega prvenstva, ki bo v soboto, 11. aprila, v športni dvorani
Center. Nastopilo bo okrog 150 članov in članic, med njimi vsi najboljši, tako
član Drave Filip Leščak kot kandidati za nastop na evropskem prvenstvu v Pa-
rizu.
1. k.
PLANINSKI KOTIČEK
Pojdimo po haloški
planinski poti
Haloška planinska pot je bila prvič markirana in opremljena leta 1983, PD
Ptuj pa jo mora vsako leto obnoviti. Markacije rišejo posebej za to usposobljeni
planinci po Pravilniku za vzdrževanje planinskih poti. Pot označijo v smeri hoje
na desni strani v višini pogleda. Čas za risanje markacij je ravno sedaj, spomla-
di, ko se vreme ustali in se podlaga, na katero rišejo markacije, posuši. Ptujski
planinci predvide\ajo, da bodo obnovili markacije po haloški planinski poti v
začetku aprila. Že v aprilu boste torej lahko osnovno planinsko vzdržljivost pri-
dobili \ Halozah brez skrbi, da bi se izgubili.
Tone Purg. predsednik PI) Ptuj: »Na naši planinski poti je enajst kontrol-
nih točk, šest od njih je na domačijah. Tam boste lahko poleg žiga dobili tudi
kaj za osvežitev, po posebnem dogovoru pa tudi prespali. Vendar to niso gostiš-
ča.«
Tradicionalni pohod po haloški planinski poti je eden najmnožičnejših iz-
letov PD Ptuj. Letos se bo pričel na začetku, to je med Borlom in Cirkulanami.
PD bo podelilo kot doslej vsakemu udeleženca značko društva, uvedli pa so še
kartončke in priznanja ter posebne značke za tri-, pet- in desetkrat prehojeno
McZ
8 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
26. marec 1992 - TEDNIK
Osnovnošolci
v Cirkulanah že
kmetujejo
Kmetijstvo je v Ptuju o/i roma njegovi okolici ena priorite-
tnih dejavnosti. Od njega lahko tudi v bodoče pričakujemo, da
ne bo šlo v »stečaj«, kot se to dogaja drugim gospodarskim pa-
nogam. Zemljo je treba i/koristiti, jo dobro obdelovati, ji dati,
kar potrebuje, vanjo vlagati, jo spoznavati in se opremljati za
sodobne načine obdelave. Pred leti so mladi delo na zemlji pod-
cenjevali, odhajali so v industrijo, zemlja pa je bila prepuščena
starejšim, ostarelim, včasih je ostala celo neobdelana. Toda tudi
tukaj se spreminja na boljše, tudi kmetijstvu se pišejo boljši ča-
si.
V osnovni šoli v Cirkulanah so
se z namenom, da bi čimveč mla-
dih ostalo na zemlji in si na njej
pridelali boljši kos kruha, odloči-
li uvesti kmetijski pouk, in to
sadjarstvo, vrtnarstvo in vino-
gradništvo, kajti za to so v teh
Delo v vinogradu.
krajih najboljše možnosti. Izde-
lali so program in ga poslali na
ministrstvo za kmetijstvo v Lju-
bljano, hkrati pa zaprosili za fi-
nančno pomoč. Prošnja je bila
ugodno rešena in tako so začeli
delo.
V kmetijski pouk so vključeni
učenci 7. in 8. razredov. Z zani-
manjem spremljajo teoretični in
praktični del pouka. Pouk in
praktično delo vodi agronom
Miran Leberc, pomaga mu rav-
natelj šole, na pomoč pa je pri-
skočil tudi Ivan Emeršič iz Gra-
dišča, ki je odstopil del vinogra-
da, kjer lahko opravljajo prakti-
čni del pouka. Pomaga še Kme-
tijski kombinat Ptuj — obrat
Vintarovci.
Šola je na poti, da ob stroko-
vni pomoči in veliki volji učen-
cev pridela precej hrane, ki se iz
dneva v dan nekontrolirano dra-
ži, da učenci izboljšajo kvaliteto
šolske prehrane in bp ta ne samo
boljša, ampak tudi cenejša. .Šola
razpolaga s precej velikim vrtom
ter z njivo v bližini. In če je vse
to, potem tudi ni problemov, ka-
ko priti do pridelka. Kot je pove-
dal ravnatelj, načrtujejo še zasa-
ditev sadnega drevja na večji po-
vršini. Ob koncu jim zaželimo
dobro letino v upanju, da jim bo
še kdo sledil . . .
TP
PREJEL! SMO • PREJEL! SMO
Korant igralec
— korant
foklorni lik
Markovičane že leta boli raz-
prodaja koranta, in če smo sprva
prijazno gledali televizijske pos-
netke smučarjev v korantovem
objemu, smo se zdaj taki komer-
cializaciji etnografskega izročila
odločili reči ne. Nas, ki smo naj-
več prispevali k ohranjanju tega
pustnega lika, nikoli nihče ni
vprašal, ali sprejemamo takšno
promocijo koranta.
Korant je letos za pustno ne-
deljo ostal doma, na vasi, v vese-
lje vseh Markovčanov, tistih, ki
živijo doma, in onih, ki so se od-
selili in so ta dan obiskali doma-
če. Koranti, orači, piceki, kure,
medvedje in vile so zopet obisko-
vali domove. Novinarji so nam
sicer pripisali nekakšen bojkot
ptujskega kurentovanja. Ozadje
bojkota na ni bilo na pravi način
pojasnjeno niti TV gledalcem ni-
ti bralcem Tednika. Naše skupi-
ne so v celoti sodelovale na kar-
nevalu v Ptuju, vendar na ulicah
nimajo kaj početi in so se v gneči
izgubile. Liki, ki so bili predsta-
vljeni v Markovcih. so izdelani
povsem na novo. Vseh devet vasi
K.S Markovci je prispevalo prid-
ne roke in dobro voljo, da je pri-
reditev uspela. Novinarji nam
očitajo začetniške spodrsljaje,
nihče pa ne omenja ovir, ki so
nam jih ves čas pridno postavlja-
li organizatorji ptujskega kuren-
tovanja. Uspešen »fašekn« v
Markovcih je bil dokaz, da ku-
rentovanje v Ptuju na »veliko
pustno nedeljo« ni primerno, ker
pustne like jemlje iz domačega
okolja in nas, Markovčane, pri-
krajša za pust. Pustne norčije in
običaji so se namreč tudi v va-
ških okoljih s torka prenesle na
nedeljo, ker ljudje ob delavnikih
nimajo časa.
Zveza kulturnih organizacij je
v sredo, 11. marca, pripravila po-
svet, na katerem so sodelovali
predstavniki občinske oblasti.
Pokrajinskega muzeja, etnologi
ter predstavniki skoraj vseh sku-
pin korantov, razen predstavnika
korantov iz vasi KS Markovci.
Markovčani imamo torej pu-
stno masko — koranta kot folk-
lorni živi lik, ki mu ni dovoljeno
nastopiti zunaj pustnega časa in
zunaj avtohtonega okolja. Ko-
rantu igralcu pa je to dovoljeno.
Izvirni korant je doma v Mar-
kovcih, drži se pravil, kdaj poz-
vanja samo z zvonci, kdaj obleče
popolno opremo, kdaj sname ka-
po in kdaj pospravi korantijo ter
preneha aktivnosti. Drži se tudi
postnih pravil. Tako Markovčan
ne bi oblekel korantije za ulični
pohod, kot jo je oblekel korant
igralec. Vendar gre tu za isti lik.
Kje so etnologi, ki dovoljujejo
tako profanacijo korantovega li-
ka^
Res je, da korantovanja ne bo-
mo mogli uokviriti v pravne nor-
me. Zanimiv pustni lik »korant«
pa je vendar markovski in Mar-
kovčani ne bomo dovolili, da bi
dobil dvojnika, koranta igralca,
ki ne bo nikogar več zanimal.
Markovčani
PRI MARUI MEŠKO V GORIŠNICI
»Še tisto, kar vidiš, ne smeš...a
Marija Meško je ena izmed treh odstotkov Slovencev, kije zbolela za sladkorno boleznijo. Z
njo živi od 13. leta starosti. Insulin sprejema že 24 let zjutraj in zvečer. Vedno se je trudila, da bi
imela sladkorno urejeno. Bolezen je žal pustila hude posledice. Danes je lOO-odstotna invalidka
na očeh, ostalo ji je le pet odstotkov vida. Razlikuje temne in svetle barve. !Se more ne na vrt ne v
trgovino ne na Ptuj, povsod potrebuje spremstvo. Petnajst let je delala kot šivilja v Delti, nakar so
jo pred dobrim letom upokojili. Ko je še delala, se nikomur ni zdelo vredno, da bi jo priporočil za
rehabilitacijo. Šele pogovor s prizadevno tajnico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Ptuj— Ormož Brigito Premužič je zadevo premaknil z mrtve točke.
»Čeprav se z Brigito poznava le nekaj me-
secev, imam občutek, kot da sva prijateljici
že celo življenje. Neizmerno smo ji hvaležni
jaz in moja družina, da bo moje življenje se-
daj kakovostnejše. Z njeno pomočjo, s po-
močjo centra za socialno delo, moževega
podjetja Gradnje, Delte, zdravstvenega zava-
rovanja in še s pomočjo nekaterih naj bi
zbrali potreben denar za mojo rehabilitacijo
v Škofji Loki. Moja pokojnina je premala, da
bi lahko plačala vse stroške, ki bodo znašali
okrog 130 tisoč tolarjev. Tedensko za prevoz
v Škofjo Loko in nazaj porabim 1300 tolar-
jev. V štirih tednih samo za prevoz plačam
toliko, kot znaša pokojnina. Da o dietni hra-
ni in drugem, kar potrebujem, ne govorim.
Nočem tarnati, želim si le, da bi se naučila
orientacije v prostoru in drugega, kar mi bo
pomagalo pri premagovanju ovir. Zanaša me
kot pijanca, nisem vajena živeti povsem brez
svetlobe, v Škofji Loki delamo vse z zaveza-
nimi očmi. Hodimo, pišemo . . ., tako da še ti-
sto, kar vidiš, ne smeš. Zaradi sladkorne
imam mravljince v prstih, kar me dodatno
moti pri otipu.«
Ko smo Marijo Meško obiskali, je imela za
seboj skoraj mesec dni rehabilitacije. Pove-
dala je, da so prvi vtisi dobri. Spoznala je več
kot polovico črk Braillove pisave. Tesno pa ji
je pri srcu, ko vidi, da so vsi njeni sotrpini še
v službah, njo pa so pri 35. letih upokojili. Ve
pa tudi, da bo slej ko prej potrebovala stroj
za Braillovo pisavo, ki stane 18 tisoč šilingov,
diktafon, ki stane 500 nemških mark. Na
zdravstvo je naslovila vlogo za psa vodnika.
Imela gaje že priložnost videti in spoznati, to
je zelo ubogljiv pes.
»S sladkorno sem se kmalu sprijaznila, kot
da je ni bilo. Tako je bilo, dokler se niso za-
čele težave z očmi. Šla sem povsod tja, kjer
sem upala, da mi bodo pomagali. Odgovori
so bili žal vedno negativni. Na vojaški akade-
Marija Meško.
(Posnetek: Laura, Gorišnica.)J
miji v Beogradu so mi povedali, da se trudim
zaman, saj pomoči ni. Tako je bilo tudi na
očesni kliniki v Tiibingenu. Ožilja na očeh ne
more nihče zamenjati, so mi povedali. Obi-
skala sem tudi bioenergetike. Hrvaški uče-
njak, kipar in slikar iz Donje _Voče Slavko
Stolnik mi je veliko pomagal. Žal so ga ne-
znanci ubili. Njegova terapija s čebulo in
rastlinskimi čaji mi je zelo pomagala. Mož
Jože se včasih pošali, da sem bila v času Stol-
nikove terapije pravi vesoljec. Na vsakem
očesu sem imela čez noč po 60 dag mešanice
s plastičnimi noži narezane čebule, pora in
česna. 75 dag omenjene mešanice sem si dala
na glavo ter jo v celoti ovila z brisačo, na tre-
buh pa sem si privezala fižolovo luščinje. Ta-
ko je bilo noč za nočjo, dva meseca. Cez dan
pa sem pila vsaki dve uri po dva decilitra
rastlinskega čaja. Uporabila sem štiri vrste
čaja. Ko sem terapijo želela ponoviti, so Stot-
nika ubili.«
Vse, kar so Meškovi doslej naredili in še
delajo, je povezano z Marijo in veliko željo,
da se stanje ne bi poslabšalo. »Ne morete si
zamisliti, kakšen smrad je bil, ko se je Marija
zdravila s čebulo. Okna so bila zmeraj odpr-
ta. Spati nismo mogli skupaj, še najhuje pa je
bilo rezanje. Po čebulo pa smo se vozili v Av-
strijo,« je povedal mož Jože, ki trenutno dela
v Gorišnici, kjer obnavljajo šolo.
Marija Meško je drobna in simpatična žen-
ska z veliko življenjske energije. Na trenutke
pokaže, da je odločna in vztrajna. Trma ji je
pomagala tudi v nosečnosti. Na pregled je
šla šele, ko je bil plod star štiri meseca. Otro-
ka sta si z možem zelo želela. Odločila se je
in vztrajala, da ga bo imela, pri tem pa si ni
belila glave, da bi bilo morebiti lahko kaj na-
robe. »Kar bo, pa bo, sem si rekla.« Sebasti-
jan je danes star 14 let in obiskuje 8. razred.
Zaupal nam je, da bi rad v srednjo tekstilno
šolo, najprej se bo izučil za krojača. Šivanje
ga zelo veseli. Marija pravi, da za zdaj bolj
krpa kot šiva. Na sina je zelo ponosna, je ze-
lo samostojen, zna skuhati, pospraviti stano-
vanje.
Primer Marije Meško je ponoven dokaz,
da vsi v tej družbi le še niso odpovedali. Žal
je to spoznala šele, ko se je je delovno okolje
odpovedalo, ker pač zanjo niso imeli primer-
nega dela. Danes bi lahko sicer postavili več
neprijetnih vprašanj, a jih bomo obšli v pre-
pričanju, da nas bodo podobni primeri v bo-
doče še pravi čas vzdramili. Bogastvo neke
družbe se kaže v borbi za vsakega človeka, ne
le zdravega.
Pogovarjala se je:
Majda Goznik
Cigareta na delovnem mestu?
TEDNIKOVA ANKETA
Javni poziv republiškega mini-
stra za zdravstvo dr. Božidarja
Voljča zdravstvenim ustanovam,
zdravnikom in zdravstvenemu
osebju v Republiki Sloveniji od-
meva tudi drugje, ne samo v
zdravstvu. Vse več je tistih, ki so-
prepričani, da je potrebno cigare-
te umakniti iz javnosti.
Sašo Fenos, Jože Gorenc, dr. Nikša Mudnič
Boris Perger, rentgenski teh-
nik, Ptuj: »Cigareta ne sodi na
delovno mesto. Za kadilce je po-
trebno najti posebne prostore. Še
najbolj to velja za zdravstvo, kjer
zdravniki s cigareto v roki ne bi
smeli sprejemati bolnikov.
Zdravstveni delavci bi morali bi-
ti prvi v borbi proti kajenju v jav-
nih prostorih. Kot športnik bi
pozval predvsem mlade športni-
ke, naj se odrečejo cigaretam,
zlasti še po napornih in utrudlji-
vih treningih ter tekmah. Špor-
tnim funkcionarjem pa bi pripo-
ročil, naj ne kadijo v športnih
objektih, ker dajejo slab vzgled
mladim športnikom in drugim
obiskovalcem športnih dvoran.«
Sašo Fenos, Ptuj: »Osebno
sem proti cigareti na delovnem
mestu. V moji dejavnosti — sem
frizer — imamo veliko opraviti z
najrazličnejšimi preparati in je
cigareta odveč. Nekatere stranke
v salonu še kadijo, čeprav vztra-
jam, da ne.«
»Jože Gorenc. direktor lekar-
ne Ptuj: »Ce bi bilo po mojem,
se ne bi nikjer kadilo. V lekarni
težav zaradi kajenja nimamo, ka-
di le okrog deset odstotkov zapo-
slenih. V zadnjem času pa njiho-
vo število upada. Za kadilce ima-
mo v lekarni poseben prostor.«
Dr. Nikša Mudnič, zdravnik,
Ptuj: »Načeloma se na delovnem.
mestu naj ne bi kadilo, posebej
ne v bolnišnici. Če smo demo-
kratična družba, moramo poskr-
beti tudi za kadilce in jim zago-
toviti prostor, kjer lahko kadijo.
Mora pa biti ločen od prostorov,
kjer se opravljajo raziskave, kjer
so bolniki... Ker se bomo kadilci
težko sami zdisciplinirali, je nu-
jen zakon, ki bo kadilce »umak-
nil« iz javnih prostorov.«
Franc Visenjak. direktor SDK
Ptuj: »Sem nekadilec. Mislim,
da gre samo za razvado, ki člove-
ka okupira in ga zaposluje kot
ena nepomembnih zadev. Podat-
ke o boleznih zaradi kajenja bi
morali še bolj argumentirati, da
bi ljudje začeli bolj misliti na
svoje zdravje in na zdravje ljudi,
ki jih zaradi svojega kajenja
ogrožajo. Ali bi v razpisu o zapo-
slitvi menežerja vztrajal, da je
nekadilec? Mislim, da gre za po-
goj lepotnega značaja. Menežer-
je moramo bolj ocenjevati po nji-
hovih ^osobnostih kot po eni
od razvad. Sicer pa sodobni me-
nežerji tako in tako ne kadijo.«
Vojteh Rajher, predsednik SO
Ptuj: »Dolgo sem kadil, zato
imam do kadilcev strpen odnos.
Četudi sedaj ne kadim, prena-
šam cigaretni dim ob moji delo-
vni mizi. Poskušam pa vljudno
opozoriti, da bi bilo kajenja
manj.«
Branko Brumen, predsednik
IS Ptuj: »Sem kadilec, vendar se
znam obvladati. Na sejah izvrš-
nega sveta ni pepelnikov, čeprav
sem ponavadi jaz tisti, ki kršim
dogovorjeno. Predlagal sem na-
mreč, da na sejah ne bi kadili,
zato imamo pavze. Če sestanku-
jemo v moji sobi, vedno vpra-
šam, ali so med udeleženci neka-
dilci. Če so, cigarete ne prižgem.
Tudi na sestankih s tujimi po-
slovneži ne kadi nobeden od ob-
činskih funkcionarjev. Poleg tega
vztrajam, da v vseh občinskih or-
ganih, kjer imajo opravka s
strankami, ne bi kadili, zato tudi
v teh prostorih ni pepelnikov. V
Upravi za družbene prihodke se
na primer že tri leta ne kadi.«
Marija Lah, Mercator Zarja
iz Ormoža: »Kajenje na delov-
nem mestu po moje ni primerno.
V naši pisarni nas dela šest
žensk. Domenile smo se, da če
katera želi pokaditi cigareto, gre
ven. Na cigaretni dim nisem va-
jena, ker tudi doma v družini
nihče ne kadi.«
Mira Žličar, sekretarja krajev-
nega sveta ZSSS v Ormožu:
»Kajenje na delovnem mestu,
predvsem tam, kjer v istem pro-
storu dela več nekadilcev kot ka-
dilcev, je po mojem nekulturno
dejanje s strani kadilcev, ki na ta
način nekadilce prisiljujejo, da
vdihujejo slab zrak in seveda ci-
garetni dim. Najhuje pa je to, da
kadijo tudi ljudje, ki bi morali
dajati drugim dober vzgled. Pri
tem mislim predvsem na zdrav-
stveno osebje v ormoškem
Zdravstvenem domu, ki kadijo v-
svojih delovnih prostorih, kar se
mi zdi skrajno malomarno tudi
zaradi odnosa do bolnikov.«
Majda Borko, administratorka
na Krajevni skupnosti Ormož.
»Sem proti temu, da ljudje kadi-
jo na delovnem mestu, ker na ta
način ne zastrupljajo samo sebe,
temveč tudi tiste, ki so prisiljeni
Vojteh Rajher, Branko Brumen, Marija Lah, Mira Žličar, Majda Borko
Foto: VT, OM, Kosi.
z njimi delati v istem prostoru.
Cigaretnega dima tudi sicer ne
prenašam najbolje, jezi pa me.
da kasneje moja obleka smrdi po
dimu enako ali pa še bolj kot
obleka tistega, ki kadi.«
MG in VT
TEDNIK - 26. marec 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
Tekmovanje pionirjev
in mladincev gasilcev
v OGZ Ormož je že tradicija, da se pionirji in mladinci
gasilci srečujejo v športnih disciplinah. Letos so se zadnjo sobo-
to r februarju srečali že enajstič in se pomerili v streljanju / zra-
čno puško. Tekmovanje je potekalo na strelišču Tovarne slad-
korja pod vodstvom republiškega strelskega sodnika.
Strelci so dosegli tele rezulta-
te:
— ekipno pionirji: 1. GD
Hardek 328 krogo, 2. GD Središ-
če 268, 3. GD Koračice 265, 4.
Bresnica 228, 5. GD Podgorci
227, 6. GD Ormož I. 225, 7. GD
Miklavž 118, 8. G D V. Nedelja
Prizor s tekmovanja. (Foto: Hozjan.)
70, 9. GD Ormož II. 62 krogov.;
— ekipno mladinci: 1. GD
Ormož 967 krogov, 2. GD Har-
dek I. 949, 3. GD Hardek II. 823,
4. GD Podgorci 8000, 5. GD Mi-
klavž 574, 6. GD Senešci 479, 7.
GDSavci 458, 8. GD Ivankovci
430, 9. GD Bresnica 398, 10. GD
Trgovišče 342, 11. GD V. Nede-
lja 234 krogov;
— ekipno mladinke:  1. GD
Trgovišče 435 krogov.
V posamezni konkurenci:
— pionirji: I. Mele, GD Sre-
dišče, 115 krogov, 2. Zemlič, GD
Hardek, 101, 3. Antolič, G D Ko-
račice, 93;
— mladinci: I. Špacapan, GD
Ormož, 266, 2. Vočanec, GD
Hardek 1., 260, 3. Lesjak, GD
Ormož, 259;
— mladinke: Janja Kace, GD
Trgovišče, 161, 2. Helena Kosi,
GD Trgovišče, 142, 3. .Anica
Medved. GD Trgovišče, 92.
OGZ Ormož je vse prvouvrš-
čene ekipe nagradila s pokali,
drugi pa so prejeli spominska
priznanja za sodelovanje. Prav
tako so prvi trije v vseh konku-
rencah prejeli spominske meda-
Ije.
Anton Kace
Iz Nemčije
na Hrvaško
Skozi Ptuj sta 19. marca potovala Stanko Kmeršič, doma z Zgornje
Hajdine, in njegova žena Lukrecija iz Karlovca. ki sta naročnika Ted-
nika že od leta 1965, ko sta se preselila v Nemčijo. Ob vojnih grozo-
tah na Hrvaškem je Lukrecija pri svojih sodelavkah in sosedih, Nem-
cih, zbrala oblačila in hrano v vrednosti 8 do 10.000 DEM. »Slovenija
in Hrvaška sta priznani in nekateri mislijo, da je sedaj vse rešeno. Hr-
vatje prav zdaj pomoč še posebej potrebujejo,« je povedala Lukreci-
ja. Podarjeno blago bosta odpeljala v Karlovac, kjer bosta obiskala
nekaj družin osebno, drugo podarjeno blago pa bo razdelila Karitas.
McZ
Ob odprtju nove trgovine na Hardeku. (Foto: Š. Hozyan)
ORMOŽ
Nova trgovina Agrar
v okviru podjetja Kmetijstvo - Jeruzalem Ormož so minulo so-
boto na Hardeku pri servisu Renaulta (mehanične delavnice) ob pri-
sotnosti širšega kroga ljudi, predvsem dobaviteljev in večjih poslov-
nih partnarjev, sorodnih podjetij in kmetov odprli novo kmetijsko tr-
govino Agrar. V njej bodo kmetovalci, vrtičkarji in drugi lahko kupili
po ugodnih cenah vse — od kmetijske mehanizacije, mineralnih gno-
jil, sredstev za varstvo rastlin, raznih semen, vseh vrst krmil, trsnih in
sadnih cepljenk, vitaminsko —rudninskih dodatkih do okrasnega gr-
mičevja.
Trgovina meri 120, celotno prodajna površina s skladiščem pa
250 kvadratnih metrov. Pri urejanju so se v podjetju Kmetijstvo obna-
šali zelo varčno, saj so veliko dela opravili sami.     Yida Topolovec
Za delovno mesto brez tobačnega dima
Ustanovni zbor ptujskega društva nekadil-
cev seje začel z vzdihom Sonje Černčič: »Ta-
ko malo je nekadilcev v Ptuju?« V srednje-
šolskem centru, kjer je bil v ponedeljek usta-
novni zbor, se jih je zbralo manj kot deset.
Med njimi ni bilo nikogar iz občine, zdrav-
stva in šolstva, kjer bi še kako morali biti za-
interesirani, da se kajenje omeji. Dr. Marija
Djurdjevič, predsednica Zveze društev neka-
dilcev Slovenije, ki je takšnih prizorov že va-
jena, je dejala, da je četa res majhna, zato pa
izbrana. Ne glede na število članov je treba
začeti delati, saj bo tako lažje ohraniti naše
otroke pred škodljivimi vplivi kajenja.
Sonja Černčič je dejala, da smo si nekadil-
ci sami krivi, da se nam kadilci sprehajajo po
glavi. Če bo nekdo fizično napadel otroka,
bomo reagirali, če pa nekdo kadi pred našim
otrokom in ga zastruplja, pa to mirno prena-
šamo, četudi gre za fizični napad na naše
zdravje.
Z ustanovnega zbora ptujskega društva ne-
kadilcev prihaja poziv delodajalcem, naj
spodbujajo nekadilce. 31. maj, svetovni dan
nekajenja, bo letos potekal pod geslom »De-
lovno mesto brez tobačnega dima.« Ptujčani
predlagajo, da bi bil ta dan v slovenskih
zdraviščih brezplačen vstop oziroma kopanje
za vse, ki ne kadijo. Čeprav šele začenjajo s
svojo dejavnostjo, bodo na olimpiadi v Bar-
celoni razstavili plakat na temo šport in kaje-
nje. Sodelovanje bo finančno podprlo eno
večjih ptujskih podjetij. Letošnje aktivnosti
bodo izpopolnili z osveščanjem nekadilcev,
informiranjem oziroma izobraževanjem ter s
prizadevanji, da bi Slovenija čimprej dobila
zakon, ki bo celovito urejal vprašanje kaje-
nja.
Vsem, ki še želijo postati njihovi člani, spo-
ročajo, da jih bodo pravočasno obvestili o se-
dežu društva. Pomoč pri iskanju prostora jim
je obljubil predsednik občine Vojteh Rajher.
Društvo nekadilcev Ptuj bo vodila Tanja
Nikolovski. Letna članarina znaša 100 tolar-
jev.
MG
10 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. marec 1992 - TEDNIK
PORTRET JOŽETA DERNIKOVIČA
Vina ne pred petjem
Kdo gn ne pozna — Jožeta, ki ne zna reči ne, kadar gre za petje, za
vodenje zbora, ki ne zna reči ne, kadar je treba koga pripraviti za izpit
iz instrumenta. Vse iz ene same želje: da hi se na kulturnem področju
nekaj dogajalo.
Začelo se je pred petintridesetimi
leti v (irkulanah, 19. marca, na jože-
fovo, ko so praznovali in je tedanji
zborovodja cerkvenega zbora dekan
Jože Krosi ob 16. uri izjavil: Od tega
dne in ure naprej vodi zbor Jože Dre-
nikovič, ki je v tem zboru pel že od le-
ta 1950.
Jože je bil pevec, zborovodja, vaški
godec, ki je vlekel harmonikarski
Foto: OM
meh po veselicah in drugih vaških
prireditvah, igral na orgle. V letih
1951—53 je obiskoval glasbeno šolo v
Ptuju pri profesorju Luževiču, potem
je za dve leti oblekel vojaško suknjo.
Ob vrnitvi je nadaljeval šolanje na
glasbeni šoli. Učil se je klavir in eno
leto tudi klarinet, ker sta bila obvezna
dva instrumenta. Učil se je tudi solo
petje, kompozicijo in dirigiranje.
Ko je leta 1957 prevzel zbor, je bil
takrat najmlajši pevec in najbolj ga je
skrbelo, kako si bo uspel ustvariti av-
toriteto v mešanem pevskem zboru.
Pa ni bilo težav in danes sta v zboru
še dve pevki, ki sta prepevali že pred
petintridesetimi leti. Seveda brez pro-
blemov ni šlo, saj je eno zimo izgubil
kar sedem altov in takrat je mislil, da
zbora nikoli več ne bo mogel postavi-
ti na noge. Pa so se pobrali. §e isto le-
to, ko je prevzel cerkveni zbor, je
ustanovil tudi posvetni zbor. Boli ga,
da se v zborovsko dejavnost in v kul-
turno dejavnost nasploh v Cirkula-
nah prej 'n danes tako malo vključu-
jejo učitelji.
Petje mu je užitek in zelo rad se
spominja časov, ko je še pel v Komor-
nem moškem pevskem zboru v Ptuju,
rad pa tudi vodi. Ko poješ, se skon-
centriraš na lepoto glasov in pesmi
same, pravi, ko pa dirigiraš, se skon-
centriraš na napake, in če pevci slabo
Ipojejo, če pesem ne zveni dobro kljub
trudu, je težko biti dirigent. Bolj za
šalo kot zares pravi, da bi bilo bolje,
če se ne bi posvetil zborovskemu de-
lu, ampak bi ostal pri instrumentu.
Tako bi učil le sebe. ne pa drugih.
Danes je zborovodja štirih zborov:
mešanega pevskega zbora Društva
upokojencev DPD Svoboda Ptuj, mo-
škega pevskega zbora Gasilskega dru-
štva Hajdoše, mešanega pevskega
zbora Cirkulane in moškega pevskega
zbora Komunale Ptuj. Zakaj počenja
vse to'.' Ne zna reči ne, pa tudi želja,
da se nekaj dogaja, je v njem prevla-
dujoča.
Četudi je od prvega novembra 1990
v pokoju, mu zmanjkuje časa za vse,
in ko sva se pogovarjala, seje pošalil:
»Napišite, da iščem rezače za vino-
grad.« Zakaj toliko kot rad prepeva,
Jože Denikovič tudi uživa v svojem
vinogradu, da o kletarjenju sploh ne
govorimo. Vino in pesem gresta sku-
paj, vendar ne priporoča vina pred
petjem.
Takšen je Jože Dernikovič. Predan
glasbi, pa naj jo izvablja iz instrumen-
ta ali iz človeških glasov. Pesem je
njegova »kruh in sol« življenja. Pri
sveti Barbari jo je slišati že petintride-
set let. ker je tam doma Jože ...
Nataša Vodušek
POGOVOR S PROFESORJEM ANTONOM LORGERJEM
Zmernost ohranja vitalnost
Po 40 letih in šestih dnevih dela je prvega januarja letos odšel v pokoj profesor Anton l.or-
ger. Poznajo ga številne generacije dijakov. Skoraj ga ni poklica, ki mu ni vlival znanja. Od
aktivnega dela seje poslovil zdrav in jeklen, saj v štiridesetih letih ni bil nikoli v bolniški. »Zaen-
krat se še držim, čas pa prinaša svoje...,« pravi.
Čeprav je še mlad upokojenec, ne odgo-
varja z »Nimam časa«. Razporeja ga tako, da
ga ima. Fizično ga sprošča delo v vinogradu
v Halozah — ta je sedaj njegov prvi konjiček.
Človek mora tudi v pokoju fizično delati, si-
cer je hitro po njem. Vsak upokojenec bi mo-
ral imeti vsaj vrt.
»Zelo dobro se počutim, v šolo pa ne bi
več šel, čeprav se mi ni zamerila. Lepo smo
se poslovili s sodelavci. Občutek imam, da
me imajo v dobrem spominu.«
Delo z mladimi ga je vseskozi osrečevalo.
»Mlada generacija je takšna, kot smo si jo
naredili. Je zrcalna slika odraslih. Če je po-
kvarjena, smo jo pokvarili mi...!«
Rodil se je v Šmarju pri Jelšah, v kmečki-
družini, v kateri je že zelo zgodaj spoznal tež-
ko in garaško delo. Osnovno šolo je končal v
Šmarju. 1944. seje s sedemnajstimi leti zna-
šel na vzhodni fronti. Ujeli so ga Rusi in ga
transportirali v Stalingrad. Domov seje vrnil
decembra 1945. leta. Zatem seje z veliko res-
nostjo lotil študija. Srednjo kmetijsko šolo je
obiskoval v Mariboru, višjo pedagoško v Lju-
bljani. Ob delu je končal agronomsko fakul-
teto in študij biologije. Pridobil si je naziva
inženirja in srednješolskega profesorja. Ma-
gistrskega študija v Zagrebu — eno leto je
študiral biokemijo — ni končal. »Čas me je
povozil,« pravi.
Prvo delovno mesto je dobil v Križevcih
pri Ljutomeru. Nič posebnega se mu ni vtis-
nilo v spomin iz tistih časov. Morda le to, da
so leta 1951 ukinili božič in so otroci morali
na ta dan biti v šoli. Sicer pa je bilo biti uči-
telj v tistih časih kot biti »deklica za vse«, sa-
mo v šoli ne. To so bili kruti časi za učitelje.
Iz Križevcev gaje pot vodila v Mursko Sobo-
to, kjer je opravljal delo pedagoškega inšpek-
torja kmetijskega šolstva. Od tam je odšel v
Ormož, kjer je doživel šolsko reformo. 1963.
leta je prišel na ekonomsko šolo v Ptuj in tu
ostal do leta 1976. Življenje in delo v eko-
nomski šoli so najlepša leta njegove kariere.
Leta 1976 se je znašel v gimnaziji. Intenzi-
vno je začel delati z mladimi raziskovalci. Po-
nosen je na pet generacij mladih raziskoval-
cev, ki jim je vcepljal znanje s področja bio-
logije in biokemije. Ena generacija si je pri-
pela republiški naslov. Za nagrado se je ude-
ležila zveznega tekmovanja v Novem Sadu.
Leta 1983 je pričel učiti v kovinarski šoli.
Učil je tudi kmetijce. Povsod je naletel na od-
ziv, saj je učence znal pritegniti k delu. »Z
mladimi je potrebno delati. Vživeti se moraš
v njihovo psiho, moraš jih razumeti...«
»V ozadju vsega mojega dela je bila ekolo-
gija. Če bodo znali mladi ljubiti domovino in
jo čuvati, sem jih veliko naučil.«
Bi bili še enkrat šolnik? »Z vsem srcem,«
odgovarja.
V 40 letih svojega izobraževalnega dela je
marsikaj doživel — lepe in hude trenutke.
Hudi so pozabljeni, lepi ostajajo. Včasih so
učitelji več naredili iz entuziazma, danes tega
ni več, vsako dodatno uro je treba plačati.
»Denar ni vse, je pa pomemben. V času Mar-
koviča smo imeli 1400 nemških mark plače, v
zadnjem času seje stanjšala na borih 500, pa
smo delali...«
S številnimi generacijami se bo profesor
Anton Lorger poslej srečeval le na obletnicah
mature in drugih srečanjih. Tega je bilo že do
sedaj nekaj. Tudi v uredništvu Tednika smo
bili veseli srečanja z nekdanjim profesorjem.
Martin, Milena, Jože, Darja in Majda smo
bili njegovi dijaki. Pravi, da nas ima v lepem
spominu. Od nas je odšel bogatejši za znanje,
kako nastaja časopis. Obljubil je, da bo še
prišel, saj vseh spominov iz dijaških dni še
nismo obudili.
Kako doživlja rojstvo nove države in šte-
vilne spremembe, ki ga to prinaša? »Srečen
sem, da živim v tem času. Rad bi še dočakal,
da bi Slovenija zaživela tako, kot bi morala.
Kaj bo potem, pa mi ni več mar.«
Profesor Anton Lorger je vselej živel in de-
lal v ozadju. Ni rinil naprej, v menežerske vr-
ste. Morda se je stresa in drugega, kar prina-
ša menežersko življenje, ognil tudi zato. Ker
bo tudi v bodoče ohranil zmernost na vseh
področjih, bo gotovo še dolgo vitalen.
Pogovarjala se je
Majda Goznik
Anton Lorger. (Posnetek: OM)
TEDNIK - 26^marecl992
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 11
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček!
Nič mi nisi odgovoril na moje zadnje zapoznelo
pismo. Tako lahko domnevam, da tudi v tvoji obči-
ni živite bogato pluralistično in demokratično po-
mlad v gospodarski in socialni bedi.
Si tudi ti štrajkal? Menda ja ne, saj veš, da se
republiški oblastniki niso in ne bodo zmenili za
zahteve delavcev, ker imajo druge, bolj pomembne
naloge, zlasti pred volitvami, ko se morajo stranke
ideološko in politično pošlihtati. Sicer pa zakaj bi
se, recimo, vlada sploh ukvarjala z reševanjem go-
spodarskih problemov, saj jih ni sama zakrivila.
Franček, so tudi v tvoji občini začeli ukinjati
družbene prašičje farme? Gotovo, saj take farme
vendarle sodijo v realsocialistične čase in pri tem ni
pomembno, koliko mesa pridelajo, kakšne kvalite-
te in po kasni ceni. In po vsem tem si upa denimo
neki Miklavčič v Kmečkem glasu napisati: »Na
naši farmi je doktoriralo veliko ljudi, tudi minister
Osterc. Ko so študirali, so bili vsi zagovorniki po-
dobnih farm, kot je naša. Zdaj pa, ko so zasedli
vladne stolčke, se je njihovo prepričanje spremeni-
lo. Postali so zagovorniki družinskih kmetij. Na
Zahodu pa si danes prizadevajo predvsem za zao-
krožena posestva, ki naj imajo več kot 100 hekta-
rov površine.«
Ne razumem tega gospoda Miklavčiča. Ali ne
ve, da se časi spreminjajo in z njimi vred strokov-
njaki? Kar je bilo nekoč strokovno utemeljeno, se-
daj seveda ni več.
Verjetno omenjeni gospod tudi ne more razume-
ti, zakaj je zakon o denacionalizaciji predvidel vra-
čanje kmečkih nacionaliziranih zemljišč vsem za-
konitim dedičem, saj je to drobljenje posesti. Fran-
ček, gotovo se boš strinjal, da je vse to namenjeno
krepitvi družinskih kmetij, ki se bodo večinoma za-
gotovo same sebe preživljale.
Še dobro, da imamo sedaj toliko možnih kandi-
datov za novega predsednika republiške vlade.
Omenjajo celo Kučana, hkrati pa mu očitajo poto-
vanje v Bruselj. Kučan seveda ne ho predsednik
vlade, ker je za nekatere poglavnike še vedno pre-
več rdeč. prepamelen in dosleden v svoji politiki, ve
pa se, da je politika k ... in da so politiki k . . .
Tisti, ki so imeli karkoli skupnega s prejšnjim so-
cialističnim režimom, nimajo kaj iskati v novem
kapitorevnem obdobju, kar pomeni, da je treba po-
stopoma ukiniti slovenski narod, socializem pa je
treba kazensko prepovedati, tudi omenjanje njego-
vega imena.
Socialistična stranka Slovenije ne čaka na ka-
zensko prepoved svojega imena, ampak se je odlo-
čila za združitev s slovensko socialno unijo, kar po-
meril tudi spremembo imena. Edino še Krščanski
socialisti zaenkrat vztrajajo pri svojem imenu. Mo-
rebiti pa njih vendarle ne bodo preganjali, ker ima-
jo v imenu tudi besedo krščanski.
Franček, saj se spomniš, da smo svojčas opravili
spravo z bivšimi belogardisti, sedaj pa bo morda
potrebna še sprava z NOV. To pa se ho verjetno
zgodilo potem, ko bodo vse šole preimenovali po
ljudeh, ki niso imeli nobene zveze z NOB, ko bodo
odstranili ali prestavili vse spomenike in spominske
plošče, ki spominjajo na boj proti okupatorju, in ko
bodo vse ulice in trge preimenovali v druga zgodo-
vinsko in sicer pometnhna imena. Tako se bomo
tudi po tej plati približali tistemu delu Evrope, ki si
želi, da bi med predzadnjo vojno fašiste in naciste
pustili lepo pri miru. Slovenci pa bi se sončili v dalj-
ni Sibiriji. Do takrat pa pristno delajmo nove mla-
de Slovence, da ne bomo izumrli. Ženskam — se-
veda poročenim — zaukažimo. koliko otrok mora-
jo roditi, sicer pa jih prepustimo štedilniku in go-
spodinjstvu, da bodo uživale blaženi mir.
Tudi tokrat lep pozdrav tebi in tvojim. Ne pozabi
pisati!
Tonček
122 let ptujskih gasilcev
člani gasilskega društva Ptuj so v lanskem letu opravili 59 najrazličnejših gasilskih akcij. Na ožjem ob-
močju svojega požarnega okoliša so gasili 6 požarov, sosednjim gasilskim društvom pa so priskočili na pomoč
v 22 požarih. S svojimi hidravličnimi škarjami so pomagali tudi v 16 hudih prometnih nesrečah, ko so reševali
poškodovance iz zmečkanih avtomobilov. V 6 primerih so črpali vodo iz kletnih prostorov, 5-krat pa so s po-
močjo svojih lestev in izkušenj odpirali zaklenjena stanovanja. Pri tem so opravili na stotine prostovoljnih ur
ter prevozili več kot 2000 km.
Zato so na svojem 122. letnem
občnem zboru v soboto, 14. mar-
ca, upravičeno pogrešali vsaj ka-
terega predstavnikov ptujskih
krajevnih skupnosti ali SO Ptuj.
Toliko bolj veseli so bili vzpod-
budnih besed in pohval predsed-
nika Zveze gasilskih društev ob-
čine Ptuj Franca Simeonova, ki
je opozoril tudi na 12. kongres
ter na prvo državno gasilsko pr-
venstvo, ki bo junija. Spomnil je
na vse težji gmotni položaj te hu-
mane organizacije, saj je zaradi
težav v gospodarstvu dotok sred-
stev precej manjši. Zavzel se je
tudi za čimprejšnjo ureditev mre-
že sistema za obveščanje in alar-
miranje za celotno območje obči-
ne, saj je sedanji prepočasen.
Načelnik Oddelka za obrambo
občine Ptuj mag. Janez Mere se
je gasilcem zahvalil za njihov
prispevek med lansko vojno, za-
tem pa opozoril na nekatere no-
vosti, ki jih nalaga gasilcem novi
zakon o obrambi in zaščiti. Tudi
načelnik občinskega štaba CZ
Franc Krajnc se je zahvalil vsem
tistim gasilcem, ki so v lanski
vojni opravljali posebne naloge.
Pomočnik komandirja ptujske
policije Silvo Skok pa se je za-
hvalil za pomoč pri posredova-
nju v številnih prometnih nesre-
čah. Gasilcem so zaželeli čimveč
uspehov tudi predstavniki sode-
lujočih in pobratenih okoliških
gasilskih društev.
Svoje aktivnosti v lanskem le-
tu so po poročilu funkcionarjev
ptujski gasilci ugodno ocenili, v
nadaljevanju zbora pa so, ker
mu je potekel mandat, za pred-
sednika GD Ptuj ponovno izvoli-
li Edvarda Kozela, za poveljnika
pa Milana Mahoriča. Oba sta ti
funkciji uspešno opravljala že do
sedaj. Zaradi obsežnih dolžnosti
in načrtovanih aktivnosti so po
spremembi društvenih pravil iz-
volili še dva podpoveljnika, in si-
cer Ivana Grahla ter Rudija To-
polovca. Ob koncu so najbolj
prizadevnim in zaslužnim posa-
meznikom izročili gasilska pri-
znanja.
M. Ozmec
S 122. občnega zbora GD Ptuj — prvega v samostojni državi.
(Foto: M.  Ozmec)
Ubogi Pobrežani — pomagajmo jim!
Najprej: že dolgo so v javnosti znani podatki o
tem, da imajo v Pobrežju daleč največ divjih odlaga-
lišč in v tem močno vodijo pred drugimi kraji v ptuj-
ski občini. Sedaj se je tej njihovi nesreči pridružila
popolna obuhožanost. In čez nekaj časa bo potrebno
razmisliti, da so Pobrežani potrebni močne socialne
pomoči. To. da imajo asfalt skoraj do vsakega pra-
ga, daje v vasi kar nekaj lepih vil in dobrih jeklenih
konjičkov, ne šteje, ker so sedaj hudi časi. Tako hu-
di, da Pobrežani raje gledajo kupe in kupe odpadkov
ob Studenčnici. ki bodo. če bodo tako nadaljevali,
kmalu začeli neustavljivo siliti na njihova dvorišča.
In naprej: vsak ima pravico denar zapravljati, ka-
kor se mu zljuhi. četudi ga vsega požene v gostilni, a
kljub temu hi na primer na delu v Nemčiji moral
imeti posodo za odpadke, kljub temu bi plačal ka-
zen, če je ne bi imel — in to zelo visoko.
Toda tu. v Sloveniji in še posebej v Pobrežju velja-
jo drugačni zakoni. Ljudje lahko imajo posode ali pa
"e, lahko mečejo odpadke čez svoje plotove in jih vo-
zijo v bližnji krajinski park. lahko pošljejo izvajalce
zakona v r. . in lahko zakon kršijo, čeprav ta jasno
in natančno predpisuje, kako je potrebno ravnati z
odpadki. Pobrežani so torej posebna vrsta ljudi — iz-
jema sta le dva. ki sta posode za odpadke vzela: vsi
drugi so tako pametni, da vedo. česar Evropejci še
»niso vzeli«: da je narava z njimi kljub temu prija-
zna in jim daje plodove. Res. potrebno jim bo poma-
gati. Za začetek predlagam, da se vsi v Pobrežju, ki
nimajo nekaj več kot za petnajst špricorjev tolarjev
na mesec, oglasijo pri kakšni dobrodelni organizaciji
in sporočijo svoje težave. Ostali pa bomo zbirali ta-
ko, kot smo že za mnoge. Tokrat za reveže, ki nima-
jo denarja za posode, predvsem pa nimajo kulture,
kar so pokazali leta doslej in kar nameravajo kazati
tudi še naprej. Ko ni bilo odvoza odpadkov, so benti-
li čez državo, ki jim tega ni omogočila, sedaj, ko je
odvoz obvezen, bentijo čez državo, ki jim je to mož-
nost dala. Morda bodo začeli zmerjati svoje prijate-
lje, znance in sosede takrat, ko bodo do vratu v svoji
svinjariji.
Darja Lukman
ORFEJČKOV
Člana ansambla Ptujskih 5 se pogovarjata. Prvi pravi: »Poslušaj, imaš
ti rad takšne ženske, ki ne znajo kuhati, pomivati, pospravljati, prati in lika-
ti?«
»Veš, sem absolutno proti takšnim ženskam in jih nimam rad!« odgo-
vori drugi.
»Zakaj pa potem hodiš k moji ženi?«
Znani ptujski novinar sedi v parku in piše članek o kmetijstvu za Ted-
nik, ko pride čedno dekle, sede k njemu in ga začne nagovarjati:
»Čujte — bi me hoteli posiliti?«
»Ja — zakaj pa?« vpraša novinar.
»Veste,« se mu nasmehne dekle, »pri judu sem se naučila nov prijem,
pa bi ga rada preizkusila!«
Nekateri muzikanti imajo zares idealen zakon: počnejo, kar hočejo, že-
ne pa tega nikoli ne izvejo.
*
Pride muzikant, ki prepeva pri Štajerskih 7, k zdravniku in se mu toiži,
da ponoči ne more spati, ker si njegova žena domišlja, da je hladilnik.
»Zaradi tega pa že lahko spite, saj vas to nič ne moti,« meni zdravnik.
»Seveda me moti. Veste, vedno spi z odprtimi usti in mi lučka sveti na-
ravnost v oči.«
ORFEJČKOVA SKRITA KAMERA
FOTO »TINA«
In kaj je
novega?
V aprilu izide pri založbi Manda-
rina spet nekaj novih projektov.
Verjetno bodo ljubitelji male Haidi
zelo veseli njene samostojne kasete,
ki bo imela naslov Nisem važna.
Nekatere nove pesmice bo Haidi
predstavila že na dobrodelnem kon-
certu za ptujsko bolnišnico.
Helena Blagne (pevka leta) si na-
merava kupiti nov avtomobil Peu-
geot 405 iz čisto preprostega vzro-
ka: pri merah 98 — 63 — 96 ji je
dosedanji Daihatsu postal pretesen.
Skupina Kristali iz Rogaške Sla-
tine ne miruje. Na vidiku je že nji-
hova tretja kaseta, če upoštevamo
kaseto z evergreeni, ki so jo izdali v
par sto primerkih. Nova kaseta bo v
kratkem na tržišču, našli pa jo boste
pod imenom Nori svet.
Da tudi muzikanti niso več to,
kar so včasih bili, bo držalo, saj je
vsesplošna gospodarska in politi-
čna kriza segla tudi mednje. Zato si
zadnje čase pomagajo, kakor vejo
in znajo. Vse več je podjetnikov.
Eden izmed svežih je Damir Jurak
(bobnar pri Don Juanu). V Viru pri
Domžalah je odprl gostinski lokal z
imenom Don Juan. To je že peti v
Sloveniji s takšnim imenom. Pa naj
še kdo reče, da se donjuanovci ne
vejo iti biznisa!
Literarna komisija Radia Slo-
venija je po enomesečnem »štu-
diranju« ugotovila, da tekst, ki
ga je napisal Brane Jovanovič,
Ponesimo v svet ime Slovenija
(smučarska himna) ne ustreza
visokim umetniškim zahtevam
Radia SI. Kaj je v tekstu tako
neumetniškega ali žaljivega ali
ne vem kakega, se sprašuje tudi
sam avtor. Da pa se kroji »uso-
da« slovenskih muzikantov na
enem mestu v Ljubljani, se že
dolgo ve. Zato je sedaj Brendy
sklenil, da bo začel pisati tekste
v hrvaškem jeziku, ker tuje pe-
smi niso podvržene cenzuri in
jih tudi ni potrebno pregledati,
preden grejo v arhiv RA-SL.
Tako se nam v kratkem obeta
nova kaseta, na kateri bo napis
Don Žuan namesto Don Juan
(Piši, kakor govoriš!).
12 — NEKOČ IN DANES
26. marec 1992 - TEDNIK
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Poskrbimo
za labode
Na ptujskem jezeru prebivajo številni vodni ptiči; mednje sodijo
zaščiteni, kot so galebi itd., v zadnjem času pa tudi številni labodi.
Prebivalci najstarejšega mesta v Sloveniji smo jih zelo veseli in pono-
sni nanje, saj živali popestrijo našo onesnaženo in osiromašeno reko
Dravo, prispevajo k lepšemu videzu okolja, morda pa tudi k hitrejšem
u razvoju turizma na ptujskem jezeru.
Zanima me, kako bomo poskrbeli za to, da bo nekdo stalno skr-
bel zanje in jim predvsem v zimskem obdobju zagotavljal zadostne
količine hrane za normalno preživetje. Nekateri občani jih iz usmilje-
nosti pridno krmijo in mečejo v Dravo raznovrstno hrano, vendar je
po mojem mnenju vse to premalo oziroma neorganizirano. Menim,
da morajo ustrezne institucije oziroma društva v občini Ruj sesti za
skupno mizo in se konkretno dogovoriti o skrbništvu in zagotavljanje
zadostne hrane za preživetje ptujskih labodov.
Zlatko Maroh
Ludvik Ivanuša
v ponedeljek, 16. marca, so se
ptujski šoferji in avtomefianiki na
novem pokopališču v Rogoznici
poslednjič poslovili od svojega
staroste in častnega člana LLD-
VIK A IVA\LŠA. Velika množi-
ca občanov Ptuja, ki ga je sprem-
ljala na zadnji poti, potrjuje, da je
bil pokojnik med ljudmi prilju-
bljen in spoštovan. Saj mu nekaj
stavkov namenimo tudi v našem
Tedniku.
Rojen je bil 18. avgusta 1900
na Humu pri Ormožu. Veliko
otrok je bilo v družini, zemlje pa
malo, zato je že v otroštvu moral
iti služit za pastirja. Toda želja
po znanju, hotenje, da bi si z
lastnim delom znal prislužiti
boljši kos kruha, ga je spodbuja-
la, da je po končani osnovni šoli
opravil še ključavničarsko-kova-
ško šolo v Ormožu. Komaj 17 let
mu je bilo, ko je odšel na soško
fronto, doživljal strahote bitk na
rekah Piave in Tagliamento,
zlom avstroogrske armade. Po-
tem je sodeloval v bojih za slo-
vensko severno mejo in še tri leta
služil vojaščino kot aviomehanik
v Novem Sadu.
Po vrnitvi domov sta z bratom
v Središču ob Dravi odprla sa-
mostojno ključavničarsko delav-
nico. Vmes je v Mariboru končal
šolo za avtomehanika in opravil
izpit za poklicnega šoferja. Po-
stal je prevoznik, večinoma za
veletrgovce, tudi še potem, ko si
je kupil svoj kamion. Leta 1929
je prišel v Ptuj in tedaj so se tudi
začele njegove pobude, da bi se
šoferji in avtomehaniki društve-
no organizirali.
Med okupacijo je v svojem po-
klicu delal naprej, ostal zaveden
Slovenec, pomagal borcem za
slovensko svobodo, pomagal lju-
dem, kjerkoli je mogel. Cas po
vojni ni bil naklonjen zasebni
pobudi, zato se je zaposlil pri na
novo ustanovljenem Avtobus-
nem prometu Maribor. Bil je pr-
vi vodja ptujske poslovalnice,
garažni mojster, inštruktor, dol-
ga leta pa šofer avtobusa. Bil je
eden redkih šoferjev avtobusov,
ki v vsej svoji dolgi vozniški ka-
rieri niso imeli niti ene prometne
nezgode. Zato so ga še precej let
po upokojitvi, v času izletov in
ob turističnih sezonah prosili, da
je sedel za krmilo avtobusa,
opravljal posebne vožnje in po-
tnike vedno varno vozil.
Dolga leta je ustvarjalno delo-
val v Zvezi šoferjev in avtomeha-
nikov, delal povsod tam, kjer so
usposabljali in vzgajali ljudi za
večjo varnost na naših cestah.
Prav zato je bil med svojimi po-
klicnimi kolegi ~ tako že upoko-
jenimi kot še aktivnimi — izred-
no priljubljen in spoštovan. Radi
so ga obiskovali in z njim po-
kramljali, rad se je udeleževal
njihovih srečanj, zlasti še v mati-
čnem podjetju Certusu — Avto-
busni promet Maribor.
Tudi v osebnem življenju je bil
trden mož in skrben oče treh si-
nov. Prva žena je kmalu po poro-
du umrla. Po vojni si je ustvaril
novo družino, rodila sta se mu še
dva sina. Znal je skrbeti za otro-
ke in njihovo šolanje, dolga leta
je skrbel tudi za svojo sestro, tež-
ko invalidko brez nog, kar še zla-
sti izpričuje njegov human odnos
do bližnjega. Zadnja leta sta z že-
no živela na Slovenskem trgu 3 v
Ptuju, v njun dom so radi priha-
jali otroci in vseh 6 vnukov, ki so
bili ponosni na svojega dedka.
Vsem, ki so ga poznali in ki jim
je v življenju pomagal, bo ostal v
trajnem spominu, mnogim bo
ostal vzornik. Živel je po pameti
in zmerno, zato je tudi dočakal
visoko starost.
F. Fideršek
Srečanje lovrenških
upokojencev
Več kot 180 sivolasih žena in
mož se je v nedeljo zbralo v veli-
ki dvorani gasilskega doma v Lo-
vrencu na letnem upokojenskem
občnem zboru. Med gosti so bili
tudi Mirko Bernhard, predsed-
nik Zveze upokojencev občine
Ptuj, Karel Pavlic, domači žup-
nik, in predsedniki DU s Hajdi-
ne. Ptujske Gore, iz Kidričevega
in Cirkovc. Prisotni so bili prav
prijetno presenečeni nad skrbno
pripravljenim nastopom učencev
Osnovne šole Lovrenc, ki so s
petjem, duhovitimi igricami in
igranjem na glasbene instrumen-
te uvodoma poskrbeli za prijetno
vzdušje, popestrile pa so ga še
domače pevke in pevci.
Upokojenci so se brez dlake
na jeziku pogovorili o marsičem
koristnem, predvsem pa zakopali
majhne nesporazume ter nato iz-
brali novo vodstvo za dveletno
mandatno obdobje. Ponovno ~
že tretje mandatno obdobje — je
bila izvoljena za predsednico
Romana Mohorko, za tajnico so
izvolili Hedvika Pulko in za bla-
gajničarko Anico Frank. Med
nalogami naj mimogrede ome-
nim, da morajo po nalogu in-
Dom Društva upokojencev v Lovrencu so prizadevni upokojenci s po-
močjo krajanov dokončali pred dobrim letom. Pri vhodu Romana Mo-
horko, neutrudna (»r^anizatorica dela upokojencev.
špekcijskih služb montirati na
svoj dom, ki so ga zgradili tako
rekoč iz ruševin, strelovodne na-
prave.
V društvu je 352 članic in čla-
nov. Najstarejša je Kati Dreven-
šek, ki bo te dni (31. marca) praz-
novala 93. rojstni dan.
Mirko Bernhard, predsednik
Zveze društev upokojencev obči-
ne Ptuj, je zbrane seznanil s pri-
zadevanjem vodstva Zveze dru-
štev upokojencev Slovenije
(ZDUS) za boljše in pravičnejše
pokojnine ter z novostmi iz no-
vega pokojninskega zakona, ki je
bil nedavno sprejet ter stopi v ve-
ljavo s 1. aprilom letos.
Franjo Hovnik
KOTIČEK ZA
UPOKOJENCE
Sprotno
usklajevanje
pokojnin
v novem pokojninskem zako-
nu je predvideno, da republiška
skupščina v začetku vsakega leta
ob določitvi prispevne stopnje
določi tudi razmerje med pov-
prečno plačo na zaposlenega v
državi in povprečno starostno
pokojnino. To razmerje ne sme
biti nižje kakor 85 odstotkov. Iz
tega sledi, da se bodo pokojnine
po novem tekoče usklajevale za
vsako ugotovljeno rast povpre-
čne plače. Uskladitev bo veljala
od začetka meseca, v katerem je
bila ugotovljena rast plač oziro-
ma osebnih dohodkov zaposle-
nih.
V konkretnem primeru to po-
meni, da bodo upokojenci po
novem prejeli usklajene pokojni-
ne v začetku maja, vendar bodo
to aprile pokojnine, ker vemo, da
upokojenci že dalj časa prejema-
jo pokojnine za nazaj oziroma
zadnjega dne v mesecu za mesec,
ki se je iztekel.
Pri tem velja zapisati, da po-
kojnine v bodoče ne bodo v celo-
ti odvisne samo od prispevkov
aktivnih zaposlenih in delodajal-
cev. Pokojninski sklad bo razpo-
lagal še s sredstvi iz podjetnin-
skega preoblikovanja iz lastni-
njenja in gospodarjenja s stano-
vanji, zlasti iz najemnin, pa tudi
s sredstvi vrnjenega premoženja
in denacionalizacije.
SPIZ oziroma po novem Za-
vod bo iz navedenih prihodkov
ustvarjal še kapital iz naslova
obresti na dividende, ki bodo iz-
virale iz naložb kapitalskega
sklada. SPIZ že doslej s svojim
denarjem skrbno gospodari, da
tako pridobi čimveč sredstev za
redno izplačevanje in usklajeva-
nje pokojnin, ki pa so žal še ved-
no prenizke, vendar lahko priča-
kujemo, da bo prišel čas, ko se
bo naše tržišče umirilo in bo to-
lar končno stabilen.
Franjo Hovnik
Nas tujci lahko kupijo
(1. nadaljevanje)
Zakon  o temeljnih  lastninsko-
pravnih razmerjih in lastninska
pravica tujcev na nepremičninah
V skladu z ustavo SFRJ iz leta
1974 (brez leta 1988 sprejetega
XV. amandmaja k tej ustavi) so
po Zakonu o temeljnih lastnin-
skopravnih razmerjih (skrajšano
ZTLR ~ Uradni list SFRJ ŠL
6/80) tujci lahko pridobili last-
ninsko pravico na zemljišču in
stavbah le na temelju dedovanja
in to ob pogoju, da obstaja vza-
jemnost, kar pomeni, da tuja dr-
žava obravnava naše državljane
enako kot svoje, in ob pogoju, da
mednarodna pogodba ne določa
drugače.
Po sprejetju omenjenega
amandmaja je prišlo do uzakoni-
tve Zakona o spremembah in do-
polnitvah Zakona o temeljnih
lastninskopravnih razmerij (Ur.
list SFRJ št. 36/90 z dne 29. juni-
ja 1990), ki je določal:
1) Tuja fizična oseba (opozo-
rilo: cit. zakon priznava iste pra-
vice tudi tuji pravni osebi, o ka-
teri pa v tem članku ne bom raz-
pravljal), ki opravlja dejavnost v
SFRJ, ima lahko ob vzajemnosti
lastninsko pravico na poslovnih
stavbah, poslovnih prostorih, de-
lovnih sredstvih in na stanovanj-
skih hišah ter na stavbnem zem-
ljišču, na katerem lahko obstaja
lastninska pravica za graditev ta-
kih stavb. Opozoriti moram, da
tuja fizična oseba lahko opravlja
katerokoli gospodarsko ali druž-
beno dejavnost, če zakon ne do-
loča drugače. Pravi teoretiki (glej
članek dr. Šimeta Ivanjka Tujec
lahko kupi nepremičnino, »Ve-
čer« z dne 19/lV. 1991) zastopa-
jo stališče, da bi nujna funkcio-
nalna povezava med dejavnost-
jo, ki jo opravlja tujec v Jugosla-
viji, in lastninsko pravico na ne-
PIŠE: MIRKO
KOSTANJEVEC
premičninah. To pomeni, da tu-
jec lahko kupi tudi počitniško hi-
šico, če opravlja dejavnost v Ju-
goslaviji. Tujec pridobi možnost
nakupa nepremičnine v Jugosla-
viji, če ustanovi podjetje, vloži
kapital, pridobi koncesijo za
opravljanje neke dejavnosti in
podobno. Zadošča, da tujec vloži
nek znesek v podjetje ali pa v
drugo organizacijo na podlagi
pogodbe o vlaganju, ki pa jo mo-
ra potrditi zvezni sekretariat za
ekonomske odnose s tujino. Tudi
potem ko tujec ne opravlja več
dejavnosti, lahko obdrži kuplje-
ne nepremičnine, jih da v najem,
jih proda itd.
2) Tuja fizična oseba lahko
prenese lastninsko pravico s
pravnim poslom na domačo fizi-
čno in pravno osebo ter na tujo
fizično in pravno osebo, ki ima
lahko lastninsko pravico.
4) Določene cit. zakona se
uporabljajo za tuje fizične in
pravne osebe, če z zveznim zako-
nom ni določeno drugače.
Opozoriti je treba, da se ome-
njene določbe ZTLR v nekaterih
republikah oz. samostojnih drža-
vah bivše SFRJ še uporabjajo, v
nekaterih pa ne. O stanju v Re-
publiki Sloveniji bom pisal v na-
daljevanju.
Ali tudi slovenska ustava iz leta
1974 vsebuje glede pravic tujcev
podobne določbe kot jih vsebuje
XV. amandma k zvezni ustavi.
Po sprejetju XVII. amandmaja
leta 1989 ima sedanji 29. člen
slovenske ustave iz leta 19/4 gle-
de pravic tujcev podobne določ-
be, kot jih po sprejetju XV.
amandmaja leta 1988 vebuje se-
danji 27. člen ustave SFRJ.
Ali se zvezni zakon o temeljnih
lastninskopravnih razmerjih iz le-
ta 1980 s spremembami iz leta
1990, če se nanaša na lastninsko
pravico tujcev na nepremičninah,
še uporablja v Republiki Sloveni-
ji?
Odgovor na zastavljeno vpra-
šanje in na vprašanje, ali in koli-
ko časa se je uporabljal tudi v
Sloveniji, bodo bralci našli sami
ob branju v nadaljevanju prika-
zanih predpisov.
Nadaljevanje prihodnjič
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
30. nadaljevanje
Do večera je bilo nevarno delo
opravljeno, potem se je začelo
stražarjenje. Vse je bilo treba za-
varovati tudi proti morebitnim
presenečenjem, še strojnično
gnezdo so postavili. To je potrje-
valo strateško pomembnost mo-
stu. V nočni izmeni stražarjenja
sem bil na vrsti dvakrat.
18. avgust
Zjutraj meje prebudilo treska-
nje bomb, ki niso padale v nepo-
sredni bližini. Ves dan je trajalo
stanje pripravljenosti. Kaže, da
so se Rusi spet nevarno približali
mostu. Na vseh koncih so odme-
vale eksplozije razstreljevanj,
pod nebo so se dvigali stebri čr-
nega (iima gorečih skladišč. Zo-
pet izmenjava na straži vso noč,
čez most pa nepretrgane kolone
vozil.
19. avgust
DOBRO SO NAS OCKNILI
Spat sem odšel šele ob son-
čnem vzhodu. Proti poldnevu
sem bil poklican v štab čete. Za-
skrbelo me je, kaj želijo od me-
ne. Me mar česa obtožujejo?
Tam je bil že tudi moj prijatelj
Rajpš iz drugega voda, tisti, s ka-
terim sva v Belgorodu vlekla »ra-
njenca« skozi zaporo naperjenih
brzostrelk. Četni pisar nama je
rekel, da želi z obema osebno go-
voriti komandir čete, poročnik
Ubelacker.
Prvi sem bil poklican v štabno
vozilo. Poročnik je govoril v od-
sekanih stavkih, vendar nekako
prijazno. Povedal je, da smo se
Spodnještajerci pri tisti »grdi in
usrani zadevi« okoli Belgoroda
kar dobro držali, bolje, kot so o
nas mislili. Roke je dvignil samo
eden, trije so padli, pet je ranje-
nih, preostalih deset pa nas je še
vedno v bataljonu. Povprečje je
presenetljivo precej boljše kot
pri starih vojakih.
Razumljivo, saj smo jo vedno
prvi podurhali nazaj, sem si mi-
slil, se molče skromno nasmehnil
in ugibal, kaj ima za bregom.
Potem me je začel spraševati o
mojem df.>lu v civilu, o počutjih
kot vojak in podobno. Nazadnje
je povedal, da išče mladega, tele-
sno gibčnega vojaka za osebnega
kurirja in ordonanca. Na spisku
da ima več kandidatov. »Ali bi
odklonil, če bi bil izbran?« je
vprašal neposredno.
Odločno sem dejal, da se za
tako vlogo ne čutim sposobnega,
kar je bilo res, izgovarjal sem se
tudi na slabo znanje nemščine.
Ni me prepričeval, dovolil mi je
oditi.
Predno sem Rajšpu uspel po-
vedati, za kaj gre, so že poklicali
njega. Počakal sem     in bil že
tedaj prepričan, da bo izbran on.
Imel je poklicno šolo in dobro je
obvladal nemščino. Bil je zave-
den Slovenec, rad je imel glasbo,
doma pa je bil v Dravski dolini
nedaleč od Maribora. Vedno sva
se dobro razumela.
Ko se je vrnil, sva skupaj od-
šla in premlevala tisto, kar sva
slišala iz ust poročnika. Rajšp je
namreč imel o Slovencih iz dru-
gih čet več informacij kot jaz.
Tisti, ki naj bi bil dvignil roke
in se predal Rusom, naj bi bil
Svarc. doma severno od Maribo-
ra. Kljub nemškemu priimku je
bil zaveden slovenski fant. Misli-
la sva, da je on sedaj že na var-
nem.
Da se pozneje v dnevniku ne
bi več vračal k priimku tega fan-
ta, naj kar sedaj zapišem, da mi
je prav Rajšp čez nekaj tednov
pokazal ruski propagandni letak
v nemščini, v katerem so omenja-
li tudi Slovence in jih pozivali,
da prebežijo k njim. »Glej, Švarc
jim je že povedal za nas,« mi je
takrat dejal Rajšp.
Po vojni, ko sem nekaj časa
služboval v Mariboru, sem poiz-
vedoval za Švarcem. toda nič ni-
sem izvedel. Pogovarjal sem se z
nekaterimi borci jugoslovanskih
brigad, ustanovljenih v Sovjetski
zvezi, toda nobeden ni slišal za
tak priimek. Najbrž niti ni živ
prišel v rusko ujetništvo. Tudi za
Rajšpa nisem mogel ugotoviti,
ali je preživel vojno.
Skupno sva tudi ugotovila
imena tistih treh, ki so padli.
Med njimi tudi Novak, zelo brih-
ten kmečki fant z ormoškega ob-
močja. Bil je dober telovadec,
igralec na vaškem odru, drugače
pa edinec na večji kmetiji. Nje-
gova smrt me je še posebej priza-
dela. V spominu mi je ostal še
zlasti zato, ker je v Ulmu fante
navduševal, da pri nemških kur-
bah ne bi zapravljali nedolžnosti.
No, v Karlsruheju pa sta ga dva
kolega le zvabila v bordel. Potem
je rekel: »Ko bi bil prej vedel, da
je to tako prijetno, bi bil že prej
začel.«
Prav na te besede sem se pose-
bej spomnil in pomislil na dvoje:
Ali mu je usoda milostno podari-
la vsaj izkušnjo spolne naslade,
če mu že izkušnje nežne prave
ljubezni ni mogla dati? Misel, ki
je bila plod mojega prebiranja
Slomškovih vzgojnih in nabož-
nih spisov, pa mi je zastavljala
vprašanje: Kaj če ga je krogla za-
dela prav zato. ker je pred odho-
dom na fronto grešil? Čudna so
pota življenja, težko dojemljive
usode ljudi.
Naj dodam. d4 se je Rajšp
drugo jutro že preselil v četni
štab. Večkrat sva se na fronti še
srečala in izmenjavala novice.
Zvečer sem zopet moral na
stražo. Pogosto so mesto preleta-
vala izvidniška letala in odmeta-
vala luči na padalih. Tu in tam je
tudi zabobnela eksplozija.
20. avgust
Popoldne spet na stražo k mo-
stu, trajala je do jutra. V zraku in
okolju enako kot prejšnjo noč.
Nič posebnega, le dolgočasje.
21. avgust
Popoldne spet na stražo. Ko-
mandir voda, ki je razporejal
stražarjenje. je imel v avtomobilu
radijski aparat. Pozno zvečer je
po radiu govoril eden od nacisti-
čnih veljakov. Mislim, da je bil
Goebels. Govoril je vojakom
vzhodne fronte, zato med vojaki
tudi zanimanje za ta govor. Ne
vem. ali je bil neposreden prenos
ali samo posnetek. Tudi Rusi od-
daje niso motili, kar seje dogaja-
lo bolj redko. Govor omeiiam
zato. ker sem si iz njega v dnev-
nik zabeležil stavek: »Klobuk
dol pred vojaki, pred temi bojev-
niki vzhodne fronte.« To zaradi
lega, ker je večino navzočih nem-
ških vojakov ob teh besedah pre-
letel nek ironičen nasmeh, eden
pa je glasno dejal: »Kako bo on
dal klobuk dol, ko pa je vedno
brez njega ali pa je pokrit z rjavo
kapo s ščitnikom.«
22. avgust
Dopoldne čiščenje orožja in
vaje s strojnico. Potem vožnja po
okolici brez pravega cilja. Med
vožnjo sem opazil zunaj zazida-
nega in močno porušenega ob-
močja prostrano vzpetino, pora-
slo z grmovjem. Mislil sem, daje
pobočje na gosto posejano z
bunkerji in prepleteno s strelski-
mi jarki. Bolj iz radovednosti je
šofer tam blizu ustavil. Videl
sem, da je bila planota polna
zemljank. Ljudem so služile za
stanovanja in za zaklonilnike, če
bi se razvneli boji za mesto. Te-
daj se mi je tudi posvetilo, zakaj
tam okoli Rusi niso odmetavali
dosti bomb.
MED ZADNJIMI IZ
HARKOVA
Proti večeru se je naša enota
začela pripravljati na odhod. To-
krat zares zapuščamo Harkov.
Ceste niso bile več tako zatrpene
kot pred desetimi dnevi. Tik
pred odhodom je prišel nalog,
da mora prav naš vod ostati pri
tistem mostu, ki smo ga nekaj
dni in noči stražili. Cez most so
se še vedno valile kolone motor-
nih vozil, vse proti zahodu.
Vprežnih vozil ni bilo več, peša-
kov le malo.
Stražo pod mostom je opra-
vljala neka druga enota, promet
pa je strogo nadzirala vojaška
policija. Naš vod je moral pri-
praviti vse potrebno, da bo most
zagotovo zletel v zrak ob obratu
električnega stikala, seveda iz
varne razdalje. To je bilo treba
temeljito preizkusiti in med ča-
kanjem v določenih časovnih
razmikih znova preverjati. Ce ne
bi šlo vse po načrtu, bi vse voja-
ke, s poveljujočimi na čelu, po-
stavili pred puške.
Datlje pjihodnjič
TEDNIK - 26. marec 1992
NASVETI — 13
Steklina — nevarnost, ki jo lahko preprečimo
ZA PSE IN MUCE
Obdravski /av od /a veterinar-
stvo Ptuj je po tedniku in / obve-
stili (plakati) obveščal vse, da se
prične cepljenje proti steklini. Za-
radi tako nevarne bolezni, kot je
steklina, ki je je /al vedno več, bi
rada opisala to bolezen in znake
ter kako jo preprečujemo in izko-
reninjamo'.
Steklina (lat. rabies) je bolezen
(zoonoza), ki poteka z znamenji
okvare osrednjega živčevja in se
praviloma konča s smrtjo (pogi-
nom). Od živali na žival in na
človeka se prenaša skoraj izklju-
čno z ugrizom stekle živali.
Steklina sodi med tiste redke
bolezni, ki so jih ljudje spoznali
in o njih pisali že pred našim
štetjem. Aristoteles (322 pr.n.š.)
je vedel, da se med psi prenaša z
ugrizom. 1903- leta, pa je Italijan
Adolpho Negri ugotovil v mo-
žganih za steklino umrlih oseb in
poginulih živali citoplazmatske
inkluzije (Negrijeva telesca). Pr-
vo vakcino je pripravil Pasteur iz
emulzije hrbtne mozgovine kun-
cev, na katere je s številnimi pa-
sažami virusa stekline zelo omilil
njegove patogene lastnosti.
Ekonomska škoda, ki jo pov-
zroča steklina, ni samo nepo-
sredna, temveč tudi posredna.
Neposredna je namreč zaradi
pogina ekonomsko koristnih do-
mačih in divjih živali, posredna
pa zaradi precejšnjih stroškov za
profilakso: izdelavo cepiva, akci-
je cepljenja in drugo.
Steklina se prenaša predvsem
z ugrizom (verižna infekcija), ae-
rogena in kontaktna infekcija sta
zelo redki. Glede na to, med ka-
terimi živalskimi vrstami se ste-
klina bolj širi, ločimo t.i. urbano
(mestno) in silvatično (gozdno)
stejklina ^ .....________............
Virus stekline se najintenziv-
neje razmnožuje v ganglijskih ce-
licah možgan, zaradi česar le-te
počasi propadejo. Posledice za-
četnih poškodb teh celic so: živ-
čna napetost, vzburjanje in hra-
nitve. Proti koncu bolezni nasto-
pi splošna ohromitev organizma,
s tem zvezi tudi ohromitev dihal-
nih mišic; posledica tega je smrt
oz. pogin zaradi zadušitve.
INKUBACIJA ne variira pri
nobeni kužni bolezni psov in
mačk v tako širokih mejah kot
pri steklini. Večina jih zboli med
3 in 8 tedni po okužbi. Po stati-
stičnih podatkih Pasteurjevega
inštituta v Parizu okuži ugriz ste-
kle živali človeka le v kakih 15 %
primerov.
Pri raznih živalih so si znaki
stekline nekoliko podobni, ven-
dar bi rada opozorila, da steklina
nima ustaljenega poteka in da so
celo pri isti živalski vrsti razna
odstopanja.
Steklina se pri psih se pojavlja
v treh dokaj različnih oblikah,
kot so: tipična oblika, tiha ali kot
atipična steklina. Tipično obliko
stekline razdelimo glede na zna-
menja v tri različne stadije: stadij
potrtosti, stadij vzdražljivosti ter
stadij ohromelosti. Že ime vsake-
ga stadija nam pove, kako žival
reagira in se obnaša. Pri psih in
mačkah traja steklina 2 do 13
dni, povprečje 4 do 7 dni.
Steklina pri mačkah: najbolj
značilna je tipična oblika z zna-
menji besnila. Na začetku se po-
gosto kam zatečejo, in če jih
vznemirjamo, se obnašajo napa-
dalno. Običajno kar naprej za-
molklo mijavkajo in v besu na-
padajo ljudi in pse. Mačk po ve-
ljavnih predpisih NI OBVEZNO
zaščitno cepiti (razen razstav-
nih), zato so bolj nevarni posred-
niki stekline za ljudi kakor psi.
Steklina pri človeku: človeka
okužijo bolne živali, predvsem z
ugrizi in praskami, možna je tudi
indirektura okužba s slino bolne
živali, ki pride na poškodovano
kožo ali sluznico, vendar je tak
primer izjemno redek.
Kliničen potek bolezni je pri člo-
veku enak kot pri živalih: furio-
zna (tipična) oblika in tiha stekli-
na.
Bolezen se pojavi razmeroma
kasno, ko se je rana že zacelila in
smo nanjo že pozabili! Največ-
krat preteče 4 do 10 tednov, več
le izjemoma, da bolezen izbruh-
ne.
Stekel bolnik je sprva nemi-
ren in potrt, boli ga glava. Po
dveh dneh postane razdražljiv in
lotevajo se ga krči. Vsak poskus
jemanja hrane ali pitja povzroči
hude krče požiralnikovih mišic;
sprožijo se že, če bolnik vodo vi-
di ali sliši njeno pretakanje. Iz
ust se mu poceja gosta, penasta
slina. Specifičnega zdravljenja ni
in bolniku na žalost lahko samo
lajšamo trpljenje.
Človeku, ki ga je ugriznil pes
za katerega sumi, da je zbolel za
steklino, nudijo pomoč, z ustrez-
nim serumom. Vsak ugriz še po-
sebej nepoznanega psa je potreb-
no prijaviti pri svojem zdravni-
ku, le-ta pa, če je potrebno, po-
škodovanca napoti v antirobično
ambulanto. Serum proti steklini
je za človeka neškodljiv, stood-
stotno pa je zanesljiv le 24 ur po
ugrizu.
Za preprečevanje in izkoreni-
njanje stekline uporabljamo tele
ukrepe (navedla bom le najpo-
membnejše);
1) vodimo strogo evidenco števi-
la in prebivališča psov
2) izvajamo vsakoletno cepljenje
psov
3) uničujemo in neškodljivo od-
stranjujemo vse necepljene pse
in potepuške mačke
4) vsakega psa ali mačko, ki z
ugrizom ali kako drugače poško-
duje kako osebo, nujno izolira-
mo in opazujemo 10 dni
5) seznanjamo prebivalstvo z raz-
širjenostjo stekline in nevarnost-
jo, ki jo ta bolezen pomeni za
ljudi in živali
6) psov in mačk, ki so poškodo-
vane od stekle ali na steklino
sumljive živali, ne smemo cepiti.
Poprej cepljene takoj pokonča-
mo ali najmanj tri mesece strogo
izoliramo in opazujemo.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
Dober den \'\(tki den. pa še ponoči vcoj. Kak ste kaj'.' Vas kaj pom- \
lod po srci škromple.' Mene je malo vsekalo, pa ne ven. je gripa ali pom- \
lodni krč. Veste, pri nas. ki se štejemo za starejše mladince, se to nikoli ,
prav ne ve, je lubezen ali pa bolezen. Sicer pa tudi ena pesmica poje, da ]
je lubezen bolezen in je to tudi nalezliva stvor. '<
Jaz sen to ovokrot bija na prireditvi v čost našin ženskam in to kar\
dvakrat: prvič na proslavi 8. merca. dneva žensk, potli pa še enkrat na i
mu ter tagi. Tota nova oblost je resen vredik — z ene veselice smo kar dve i
naredil. Jaz sen že predlaga, da bomo naredil še fater tag, saj smo vena ,
te moški enakopravni z ženskami. Na našen Suhen hregi smo enkrat že \
uradno ustanovil društvo 40 mučenikov, pa nekak neje prav zaživelo, ker i
se nesmo mogli med seboj zgučati, so vejke mantrnice ženske ali so vejk-
šni mantrniki moški...
Kaj pa dohodnino ste že prijavili' Če še neste. pohitite. Jaz .še se do-
bro spunim, kak smo pravli po drugi svetovni vojni: »Plačaj, dačo, če ne
pa greš v kobačo....''< Mene so meli enih por dni na hladnen zato, ker sen ]
prijava samo eno kravo namesto dveh. Pret kak je priša k hiši popisova- \
lec živine, smo Šeko v stali pustili. Lisko v bližjo šuma zegnali in jo za \
bukev privezali. Naredil pa smo eno napako. Liski nesmo korpmavla na '
gobec nateknoli in se je glih te začela dreti oziroma mukati, gdo je popi-
sovalec bija na dvoriši. Te pa je bija ogenj v strehi. Zaslišanje je bilo tak ■
dugo, kak da bi človeka buja... Tak je pač negda bilo. še gnešji den pa je \
treba upoštevati tisto storo pravilo, daje pač treba dati držovi, kar je nje- \
nega, in cesari, kar je cesarovega. Če ne daš prostovoljno, te pa ti itak
vzemeta — negde cesar, zaj pa držova. '
Tejko za gnes in drugič več. Vaš LUJZEK. \
Matični mleček — eliksir življenja
že za časa Aristotela je raziskovalce zanimalo vprašanje, zakaj je matica, ki se je izvalila iz enakega jaj-
čeca kot vse druge čebele, dvakrat daljša in težja od čebel delavk; zakaj ima čudežno sposobnost, da položi
ogromno količino jajčec (do 2000 in več v 24 urah), zakaj živi 6 let, njene hčerke — čebele delavke pa vsega
30—35 dni. Skrivnost je pomagala odkriti kemija.
Jajčece, predvideno za izvali-
tev matice, čebele nameščajo v
posebno celico, ki ima obliko že-
loda — t. i. matičnik, v katerem
ličinke prehranjujejo s posebno
hrano. Matičnik moremo primer-
jati z voščenim, sodčkom, v kate-
rem ličinka prihodnje matice
brezskrbno plava v masi, podob-
ni smetani. To je matični mleček,
snov, podobna želeju mlečne
barve. V nekaterih državah
(ZDA, Francija, Anglija, Italija)
imenujejo matični mleček »kra-
ljevi žele«. Matični mleček je iz-
loček faringalnih žlez, ki leže ob
čebelji glavi tik ob možganih in
jih je samo en par. Dolge so
14 mm, to je toliko, kot je dolga
čebela.
Naravni matični mleček vse-
buje do 18 % beljakovinskih sno-
vi, od 10 do 17 "o sladkorja, do
5,5 % maščob in več kot 1 % rud-
ninskih soli. Da bi razumeli, ka-
ko hranilen je matični mleček, je
dovolj, če se spomnimo, da ima
kravje mleko 3,3 % beljakovin,
4 % maščob in 4,6 "o sladkorja.
V neposušenem mlečku so vi-
tamini: B,, Bi, Bj Bo, PP; vitami-
nov C, A (karotina) in D je v
mlečku malo, po miselnosti ne-
katerih raziskovalcev pa naj jih
sploh ne bi bilo.
Zdravilne lastnosti matičnega
mlečka je odkril leta 1965 fran-
coski zdravnik Destrem in je na-
pisal članek z naslovom »Ekspe-
rimenti z uporabo >kraljevega že-
leja< v boju proti staranju, v kate-
rem je navedel podatke o zdra-
vljenju 134 bolnikov z mlečkom.
Dvainpetdeset bolnikov je bilo
starih med 60 in 89 leti. Vbrizga-
vanje matičnega mlečka (20 mg)
v mišično tkivo je dalo pri 60 %
bolnikov pozitivne uspehe: pri
vseh se je izboljšal apetit, pojavi-
li sta se bistrost in živahnost,
normaliziral seje krvni tlak, bol-
niki so pridobili na teži.
Matični mleček so uspešno
uporabljali pri boleznih kardio-
vaskularnega sistema, želodčno-
črevesnega trakta, pri tuberkulo-
zi inn brucelozi, vnetju sklepov
(bolje ga je jemati v kombinaciji
s čebeljim medom) itd. Matični
mleček vsebuje mnogo acetilho-
lina snovi, ki širi žile in tako
dobro deluje pri povečanem krv-
nem tlaku. Klinične raziskave so
pokazale, da mleček zdravilno
deluje tudi pri zmanjšanem krv-
nem tlaku. Na tak način je mle-
ček neke vrste regulator krvnega
tlaka: pri tistih, ki imajo poviša-
nega, prispeva k znižanju, zmanj-
šani krvni tlak pa povišuje. Torej
je matični mleček redko naravno
sredstvo, za katerega bi se morali
zanimati raziskovalci farmakolo-
gi iz klinike.
Srečko Rupnik
Modni kriki imajo običajno cene. ob katerih onemiš.
Stara »virgo intakta« je ostalo zalo. ker je v mladosti bila brez tak-
ta.
Bomo videli, kako uspešne bodo finančne injekcije, s katerimi vla-
da dopingira paradne konje našega gospodarstva.
Kdor hitro vzame, dvakrat vzame.
Ni vsak. ki je visoko letal in nizko padel. I kar.
Ni vsaka španska vas španska vas.
Na/lepši prostor na soncu je zame v senci.
Vinski kamen ni kamen spotike, temveč kamen odlike.
Kraljestvo stavim na konja...
*
Tisti, ki uporabljajo kemično orožje, si vesti ne bodo mogli očistiti
niti v kemični čistilnici.
*
Bog je najprej sebi podhradek naredil.
V vrtu
v SADNEM VRTU so med
zelnatimi rastlinami plodovkami
najbolj razširjeno in cenjeno sa-
dje vrtne jagode. Jagoda se od
vsega sadja najbolje in najhitreje
prilagodi zemlji in podnebju.
Kot gozdne (iz njih so vzgojene
razne sorte žlahtnih vrtnih ja-
god) so razširjene od tropskih pa
vse do zmerno mrzlih podnebnih
pasov zemeljske oble.
Jagode najbolje uspevajo na
srednje težki zemlji, ki je bogata
s humusom. Bolje je, da je pre-
pustna in sposobna dobro zadr-
ževati vlago v sušnih obdobjih.
Za jagodni nasad izbiramo son-
čno lego, saj je tam mogoče pri-
delati kakovostnejše, predvsem
pa bolje obarvane plodove. Ško-
dujejo jim zaprte, vlažne in ve-
trovne lege. Ob cvetenju je v
takšnih legah lahko močno mote-
no opraševanje, sicer pa so zelo
občutljive na pozne spomladan-
ske slane.
Jagode sadimo v jeseni oziro-
ma že poleti, a se do jeseni kore-
nine še dobro obrastejo in obli-
kuje čvrsta listna rozeta. Le izje-
moma sadimo jagode spomladi,
vendar tedaj sajene niso sposob-
ne še isto leto dati pridelka.
Poletno sajenje ima mnoge
prednosti pred spomladanskim:
rastlina se dobro obraste, rodi
debelejše in kakovostnejše plo-
dove, obrodi že prvo leto (natan-
čneje povedano deset mesecev
po sajenju). V jeseni posajena sa-
dika je odpornejša na bolezni,
posebno viroze. Pri spomladan-
skem sajenju se skoraj ne izogne-
mo zalivanja sadikam, ker še ni-
majo razvitih in dovolj razrašče-
nih lasastih korenin.
Jagodni nasad daje obilen pri-
delek le tri leta, nato pa prične
rodovitnost hitro pešati. S sta-
rostjo rastlin se tudi bolj širijo
glivične bolezni in viroze in že
zaradi tega moramo nasad obno-
viti. Na isto površino si nasad ja-
god lahk osledi šele po šestih le-
tih zaradi utrujenosti zemlje.
Jagode potrebujejo precej du-
šika, dajemo pa ga v več odmer-
kih: spomladi in poleti v obliki
rudninskih, zgodaj spomladi pa
v obliki organskih gnojil. Za več-
ji cvetni nastavek in obilnejšo
rodnost gnojimo s fosfornimi, za
kakovostnejše in sladke plodove
pa s kalijevimi gnojili.
Jagodne rastline ne prenašajo
travne ruše niti zapleveljenosti,
zato jih po potrebi okopavamo.
Ob rastlini okopavamo plitvo, da
ne poškodujemo korenin.
V BIVALNEM VRTU se nam
je morda že ob gradnji hiše, če so
ostali kupi zemlje, pojavila zami-
sel o ureditvi skalnjaka. Kako
Skalnjak plitvo okopljemo
oblikovati skalnjak in razporedi-
ti v njem rastlinje, je stvar domi-
selnosti. Vrsta in oblika kamenin
ter rastlinje, ki ga bomo na skal-
njak sadili, morajo biti vsklajeni
in čimbolj podobni izvirniku v
naravi. Značilnost visokogorske-
ga sveta so pokončne skale in te-
mu ustrezne redkejše rastlinske
vrste, za nizko hribovje pa leže-
če, bolj zaobljene kamnine z veli-
ko pestrostjo rastlinskih vrst.
Skalnjak spomladi okopljemo
in oplevemo. Mnoge rastline bo
potrebno preredčiti, saj so se
zgostile in že ogrožajo sosedno
rastoče, pa tudi njihov obstoj je s
staranjem in večletnim razrašča-
njem že ogrožen. Okopavamo
plitvo z grebuljico, da izločimo
plevel in da ne poškodujemo ko-
renin gojenih rastlin.
Ko se v ZELENJAVNEM VR-
TU pripravljamo na setev in sa-
jenje vrtnin, moramo upoštevati
sožitje oziroma nasprotovanje v
rasti in razvoju med posamezni-
mi vrtninami. V rastlinskem sve-
tu smo zlasti pri pridelovanju vr-
tnin že zdavnaj prišli na osnovi
izkušenj do spoznanj, da se veli-
ko rastlin medsebojno prenaša in
ugodno vplivajo druga na drugo.
Sorazmerno malo se jih ne pre-
naša in vplivajo medsebojno iz-
razito odbijajoče. Tretja skupina
pa se obnaša nevtralno. Izkušnje
pri pridelovanju tudi botanične
lastnosti posameznih rastlinskih
vrst so pokazale, da so posebno
slabi sosedje: komarček — para-
dižnik, nizki fižol — čebula, zelje
— čebula^ paradižnik — grah,
grah — fižol in fižol sončnice.
Navedenih skupin vrtnin ne seje-
mo v soseski in med njimi tudi
dosledno upoštevajmo kolobar.
Vsaka skupina vrtnin pri svoji ra-
sti in razvoju iz korenin izloča
koreninske sokove, ki so lahko
neškodljivi zanje same, zato jih
smemo naslednje leto saditi na
isto mesto, ali za sosednje rastli-
ne, zato jih ne sadimo druge ob
drugi. Vrtičkarji vedo, da je rast
in rodovitnost visokega fižola, če
bi ga sadili ob sončnici, da bi mu
ta služila za oporo, za obe rastli-
ni neuspešna.
* * ♦
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo za list, od 23. do 25.
marca in od I. do 4. aprila, za
podzemne plodove od 28. do 30.
marca, zaradi nadzemnih plodov
od 25. do 27. marca in od 4. do 6.
aprila ter rastline, ki jih pridelu-
jemo zaradi cveta, in zdravilna
zelišča 22., 28., 30. in 31. marca
ter I. aprila.
Miran Glušič. ing. agr.
14 - TV SPOREDI
26. marec 1992 ^1
TEDNIK ~      "larec 1992
ZA RAZVEDRILO - 15
16 - OGLASI IN OBJAVE
26. marec 1992 - TEDNIK
Prodajalna plina Polskava v Tržcu.
V Tržcu prodaja
plina
Odslej je mogoče gospodinjski plin kupiti tudi v Tržcu.
Lično prodajalno »Polskava« je tam postavil ing. Franc Kir-
bič (Tržeč 44 c) in pomeni razširitev njegove dejavnosti. Nje-
gova osnovna dejavnost je servisiranja gasilskih aparatov, od-
slej pa ga lahko pokličete na telefon 793-169 tudi zaradi doba-
ve in priklopa plina. Prodajalna plina bo odprta ves dan, in
ker ga ponavadi zmanjka ob nedeljah ali praznikih, tudi v ta-
kem primeru ne bo težav. Prodajalno je uredil kar poleg do-
mače hiše in vam bo na voljo ob vsakem času.
JB
TEDNIK - 26. marec 1992
OGLASI IN OBJAVE — 17
čist in zelen
Ptuj '92
Letošnja akcija Cist in zelen Ptuj bo potekala v treh delih:
1. V začetku aprila bo enkratni letni odvoz kosovnih od-
padkov (glej priloženi razpored).
2. V okviru republiške akcije bo potekala Spomladanska
akcija čiščenja okolja »CiST IN ZELFN PTUJ« od 30. marca
do 30. aprila, za kar bo ustanovljen poseben štab. Za večje akcije
bodo nameščali tudi velike kesone.
3. Tudi akcija »Občina Ptuj v zelenju in cvetju«, ki se je
pričela že lani, se bo nadaljevala vse letošnje leto. Njen glavni
namen je izboljšati videz naših naselij in mesta.
KATERE ODPADKE ODLAGAMO ENKRAT LETNO?
Vse velike odpadke: omare in druge lesene predmete, šte-
dilnike, pralne stroje in drugo, umivalnike in opremo, kolesa in
druge kovine.
Tam, kjer še niso postavljene namenske posode, lahko v
star zaboj, karton odložite poleg posode tudi STEKLO (ločeno
belo, barvasto) in PAPIR ter TEKSTILNE odpadke vseh vrst.
KJE PUSTIMO ODPADKE?
Vse odpadke odložimo na dan rednega odvoza ob dovozno
cesto (ob tipsko posodo).
KDAJ?
Odpadke bomo odpeljali v dneh:
Prosimo, da odložite stvari pravočasno (do 7. ure zjutraj).
Podarjenih oblačil in obutve so bili prebivalci Haloz zelo veseli.
(Foto: M. Ozmec)
Oblačila
in obutev
za Haložane
Občinski odbor Liberalnodemokratske stranke iz Ptuja je
v sodelovanju z mariborskimi strankarskimi prijatelji že sredi
oktobra lani zbral in prepeljal na Hrvaško tovornjak oblačil
in jih razdelil med najbolj potrebne. V četrtek, 12. marca, pa
so pripravili podobno akcijo z območja Haloz. Po predhod-|
nem obveščanju po ptujskem Centru za socialno delo so pri-
peljali tovornjak dobro ohranjenih oblačil in obutve v prosto-
re nekdanje osnovne šole na Rodnem Vrhu. Kot je povedal
sekretar občinskega odbora LDS Vlado Pridi, je bil odziv med
Haložani zelo hiter in več kot zadovoljiv. Sicer pa so bila vsa
oblačila in obutev zelo dobro ohranjeni, zato bodo akcijo v
kratkem ponovili.
OM
Kulturni
križemkražem
ŽETALE, STOPER-
CE * Gledališka skupina
Prosvetnega društva Grajena
bo v nedeljo, 29. marca, ob
15. uri gostovala v Žetalah in
ob 19. uri v Stopercah. Igrali
bodo Ivana Cankarja Kralj
na Betajnovi v režiji Marije
Vaupotič.
PTUJ * V Zgodovinskem
arhivu je na ogled razstava,
ki predstavlja graške arhiv-
ske institucije.
PTUJ * Mešani mladinski
pevski zbor Srednješolskega
centra, ki ga vodi Darja Ko-
ter, se bo nocoj ob 19.30 uri
predstavil v avli centra. Kot
gosta bosta nastopila Komor-
ni moški pevski zbor F*tuj in
folklorna skupina Vinko
Korže iz Cirkovc.
ORMOŽ * Jutri bo v Do-
mu kulture območno sreča-
nje otroških gledaliških sku-
pin severovzhodne Slovenije.
Nastopili bodo skupine:
DPD Svoboda Gledališče
Ptuj — Stopinjice, DPD Svo-
boda Gledališče Ptuj — Sto-
pinje in Otroško gledališče
osnovne šole bratov Polanči-
čev iz Maribora.
PTUJ * Danes ob 9. in
10.30 uri bo skupina DPD
Svoboda Gledališče Ptuj Sto-
pinje že dvanajstič igrala
Leopolda Suhodolčana Na-
robe stvari v mestu Petpedi.
Predstava bo za osnovne šole
v gledališču.
BOGOJINA * V občini
Murska Sobota^se v soboto,
29. marca, ob 15. uri pričenja
območno srečanje gledali-
ških skupin severovzhodne
Slovenije s predstavo Poročil
se bom s svojo ženo v izvedbi
gledališke skupine Prosvet-
nega društva Vitomarci.
DOKLEŽOVJE * V okvi-
ru območnega srečanja gle-
daliških skupin bo ob 18. uri
v tamkajšnji dvorani igrala
gledališka skupina Prosvet-
nega društva Desternik igrala
Duvalovega Etiena.
PTUJ * V okviru obmo-
čnega srečanja gledaliških
skupin in mladinskega abon-
maja bo v ponedeljek, 30.
marca, ob 15.30 uri predstava
Lorcove Publike v izvedbi
DPD Svoboda Gledališče
Ptuj ~ Teatra III.
POLJCANE * V soboto,
28. marca, bo ob 18. uri v avli
osnovne šole občinska revija
folklornih in tamburaških
skupin občine Slovenska Bi-
strica.
ORMOŽ * V nedeljo, 29.
marca, bo ob 19. uri v tam-
kajšnji cerkvi koncert meša-
nega Mladinskega pevskega
zbora Srednješolskega centra
Ptuj. Vstopnine ni, saj je kon-
cert zahvala pomoči ormoške
občine ob gostovanju zbora v
Franciji in Nemčiji v začetku
aprila.
CIRKULANE * Prosvet-
no društvo Franček Kozel
Cirkulane ^ dramska sekci-
ja priredi v soboto, 4. aprila,
ob 19. uri veseloigro Brani-
slava Nušiča Dr.
ČRNA KRONIKA
MOPEDIST PRED AVTO
Od Dornave proti Moškanj-
cem se je po lokalni cesti v pone-
deljek, 16. marca, nekaj po 20.
uri peljal z osebnim avtomobi-
lom Alojz Herga iz Mezgovcev
67a. Na cestišče skozi domače
naselje je z njegove leve nenado-
ma zapeljal voznik kolesa z mo-
torjem 13-letni R. D. iz Mezgov-
cev. Voznik osebnega avtomobi-
la trčenja ni mogel preprečiti,
mladoletnega mopedista je zbil
po cestišču, kjer je obležal hudo
ranjen. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
POLICISTI PRESENETILI
VLOMILCE
V noči sredi prejšnjega tedna
je budno oko občana opazilo, da
se v samopostrežni trgovini
Oskrba na Selški cesti v Ptuju
dogaja nekaj sumljivega. Obve-
stil je policijsko postajo v Ptuju
in takoj je tja odhitela policijska
patrulja, od druge strani pa je
prišla še patrulja prometne poli-
cije iz Maribora. Prišli so pravo-
časno in še preden je vlomilcem
uspelo pobegniti s plenom, so jih
ujeli. To so bili 31-letni M. S.,
30-letni R. B. in 25-letni M. K.
Vlomilsko trojko so z ustreznimi
kazenskimi ovadbami predali
pristojnim organom pravosodja.
PEŠEC HUDO RANJEN
Po magistralni cesti od Ormo-
ža proti Ptuju je v nedeljo, 22.
marca, ob 19.25 vozila osebni av-
to Alojzija Grobelnik iz Žalca. V
naselju Mihovci, KS Velika Ne-
delja, je zunaj zaznamovanega
prehoda za pešce prečkal cestiš-
če 66-letni Anton Majcen, Mi-
hovci 4. Grobelnikova se trčenju
ni mogla izogniti, Majcna je zbi-
la po cestišču, kjer je obležal hu-
do ranjen. Prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
S KOLESOM
NA PREDNOSTNO CESTO
IN V AVTO
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Slovenski Bistrici seje
v ponedeljek, 23. marca, nekaj
po 9. uri peljal z osebnim avto-
mobilom Oskar Zor iz Ulice 9.
maja 12 v Spodnjih Poljčanah.
Zunaj naselja Fram mu je v levo
bočno stran avtomobila zadel
kolesar 70-letni Konrad Majal iz
Morja 120, KS Fram. Kolesarje
pripeljal od Rač po lokalni cesti
in v križišču zapeljal na magi-
stralno cesto ter s sprednjim ko-
lesom trčil v levo bočno stran av-
tomobila. Padel je po cestišču in
se hudo ranil. Prepeljali so ga v
mariborsko bolnišnico.
GORELO V HAJDOŠAH
Na gospodarskem poslopju
Marjana Šeruga, Hajdoše 4, KS
Hajdina, je v noči s sobote na ne-
deljo izbruhnil požar. Ogenj je
upepelil leseno zgradbo in vse,
kar je bilo v njej, to je nekaj pre-
moga, drv, sena in drobnega
orodja. Po približni oceni je ško-
de za okoli 200.000 tolarjev. Po-
žar je verjetno nastal zaradi sa-
movžiga vlažnega sena, ocenjuje-
jo pristojni.
FF
MADŽARSKI TOVORNJAK PODIVJAL
V torek, 24. marca, ob 10.20 je na blagem ovinku magistralne ce-
ste F*tuj-^ Maribor prišlo do zelo hude prometne nesreče, v kateri je
izgubil življenje 24-letni voznik osebnega avtomobila Miran Lončar iz
Ptuja, na Tratah 19 a, načelnik SO oddelka za notranje zadeve Ptuj.
Voznik tovornjaka s priklopnikom Karoly Tillinger, madžarske na-
rodnosti, je vozil iz smeri Ptuja proti Mariboru. Zunaj naselja Starše
je v blagem desnem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal na levi, nas-
protni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik tovornjaka
Stane Jurenec (22 let) iz Praprotnikove 9 v Ptuju. Tillinger je bočno tr-
čil v Jurenčev tovornjak, ta pa se je prevrnil na bok. Zatem je Tillin-
gerjev tovornjak trčil v prednji levi del katrce, s katero se je iz mari-
borske strani pripeljal Miran Lončar. Pri tem je katrco odbilo na nji-
vo, madžarski tovornjak pa je čelno trčil v nasproti vozeč tovornjak s
priklopnikom, ki ga je vozil Jože Mikolavčič (39 let) iz Krškega. Mi-
ran Lončar je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, hudo pa
sta bila poškodovana voznik tovornjaka Mikolavčič in njegov sopo-
tnik.
BRALCI SPRAŠUJETE
TOKRAT CESTA KIDRIČEVO
— PRAGERSKO
Ptujski prevozniki sprašujejo, zakaj je od Kidri-
čevega do Pragerskega prepovedano voziti več kot 5
ton, kljub temu da je cesta obnovljena.
ODGOVORILI SO ...
Republiški inšpektor za ceste Janez Kregar:
»Obnovljeni odsek je dolg približno 3 kilometre,
nadaljnih 6 kilometrov pa še niso obnovili in ta
odsek je zelo dotrajan. Zato je bila izdana odloč-
ba, ki omejuje promet tovornih vozil, težkih nad 5
ton. S to odločbo smo nameravali predvsem preu-
smeriti tranzitni promet, torej tovornjake, ki vozijo
proti Madžarski in iz te smeri. Ti namreč najbolj
uničujejo omenjeno cesto. Za lokalni promet pa se
po mojem mnenju lahko izdajo posebne dovolilni-
ce, ki ga bodo dovoljevale.« Kdo bo izdal dovolil-
nice, republiški inšpektor ni vedel, pač pa sveto-
val, naj vprašamo na Cestno podjetje Ptuj in na
občinski referat za promet.
Stane Rogina, vodja sektorja vzdrževanje pri
Cestnem podjetju Ptuj: »Znak za omejitev nad 5
ton bi moral sedaj stati za obnovljenim odsekom
in ga bomo prestavili, vendar v tem delu ni nobe-
nega priključka na cesto. Mi sicer izdajamo dovo-
lilnice za specialni tovor, vendar to v tem primeru
ne pride v poštev. Kolikor vem, policija domači-
nov ne ustavlja.«
Franjo Palčič, občinski referent za ceste: »Mi se
ravnamo samo po odločbah in pravilnikih. Ker je
republiški inšpektorat izdal odločbo o omejitvi
prometa, je promet za vozila, težka nad 5 ton, pre-
povedan in nobenih posebnih dovolilnic ne more-
mo izdajati.«
Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Sil-
vo Skok: »Za nas velja odločba, ko jo je izdal re-
publiški inšpektor in določa, da je na odseku ma-
gistralne ceste M 3-3 med koncem gozda zunaj na-
selja Kidričevo in križiščem z lokalno cesto za Po-
dovo (Rače) prepovedan promet za vozila, katerih
skupna teža presega 5 ton. Ker pa domačinov ne
moremo povsem onemogočiti, toleriramo vse do-
stave v kraje, ki so ob tej cesti. Torej odvoze gra-
moza iz gramoznice v Starošincih, vse dovoze kr-
me in odvoze piščancev iz farme v Starošincih in
vse dostave občanov, ki imajo prebivališče na tem
območju. Ce gre za tranzit, to pomeni za tovornja-
ke, ki so namenjeni v Šikole ali dalje, pa zoper
voznike ustrezno ukrepamo, jih denarno kaznuje-
mo. Dovolilnico lahko izda samo tisti, ki je izdal
odločbo.«
Republiški inšpektor Janez Kregar je nato potr-
dil, da je imel v mislih le domačine. Neuradno je
še povedal, da je obnova odseka sicer v načrtu za
letošnje leto, vendar ne ve kdaj; z izvajalcem del.
Cestnim podjetjem Ljubljana, so že podpisali po-
godbo za delo. Na republiški upravi za ceste odgo-
vornih žal nismo uspeli priklicati, tako da ostaja
vprašanje kdaj. Do takrat bo moral na primer to-
vornjak, ki bo želel prepeljati opeko s Pragerskega
v Kidričevo, peljati mimo Slovenske Bistrice do
Maribora in skozi Ptuj do cilja. Tako bo prevozil
namesto pičlih 10 več kot 70 kilometrov.
IN ŠE: ZAKAJ SKOZI VIDEM OME-
JITEV 40 KILOMETROV NA URO?
Bralca Š. J. zanima, kdo določa omejitve hitrosti
in zakaj je skozi Videm dovoljena hitrost le 40 kilo-
metrov na uro, ko pa drugje omejitve niso tako niz-
ke.
POT JE BILA ISTA...
... kot pri prejšnjem vprašanju. Komisijo, ki
določa režim vožnje, sestavljajo policaj, občinski
referent in republiški inšpektor. Ta je povedal, da
se inšpektorji načelno zavzemajo za to, da tako
nizkih omejitev ne bi bilo, saj jih nihče ne upošte-
va, vendar upoštevajo želje in potrebe policije,
krajanov. Občinski referent za promet Franjo Pal-
čič je povedal, da je on sam predlagal, da se ta
omejitev popravi, vendar je otroški parlament OŠ
Videm leta 1990 zahteval, da zaradi varnosti ta
omejitev ostane. Ce bo prišla pobuda od Krajevne
skupnosti Videm, lahko on sproži postopek za
spremembo znakov. Franjo Palčič je tudi povedal,
da ta omejitev velja že 14 let, kolikor on spremlja
to področje, najbrž pa je veljala tudi prej. Silvo
Skok, pomočnik komandirja Policijske postaje
l*tuj. se strinja, da je omejitev postavljena prezgo-
daj, preveč pred samim naseljem.
Svetu za preventivo so že predlagali, naj omeji-
tev 40 kilometrov na uro velja za ožje naselje Vi-
dem. To cesto nadzirajo policaji iz podlehniške
postaje, ki pa se seveda morajo držati s prometni-
mi znaki določenih omejitev.
*** TEDNIK IŠČE ODGOVOR ***
Rodile so — čestitamo: Barba-
ra Debevc, Juršičeva 11, F*tuj —
Žiga; Lidija Žabota, M. Brebrov-
nik 38, Ivanjkovci — Boštjana;
Tatjana Podpadec, Vodova 19/a,
Ptuj ~ Roka; Stanka Štefanič,
Rucmanci 59, Tomaž — Sabino;
Brigita Mihelič, Mestni Vrh
104/a, Ptuj — dečka; Bojana
Crešnik, Borovci 56, Dornava;
Bojana Vrbančič, Radomerje
15/b, Ljutomer — dečka, Metka
Tadič Breg 22/a. Majšperk —
dečka; Marija Brumen, Lahonci
25, Ivajnkovci — dečka; Dragica
Lorenčič, Bratislavci 19, Polen-
šak — deklico; Sabina Haupt
man, Destrnik 23 - dečka; Mari
ja Vučina, Juršinci 46 — Dejana
Silva Kmetec, Markovci 93/b —
Dejana; Marija Hrga, Hvaletinc
14, Vitomarci — Majo.
POROKA - PTUJ: Srečk(
Gorenjak, Celje, Ulica franko
lovskih žrtev 23, in Jadranka Pa
vijak, Celje, Okrogarjeva ulica 5
UMRLI SO: Franc Petek, Ti
bolci 1, roj. 1913 — u. 16. marc
1992; Franc Veselic, Vičava, C
Olge Meglic 9, roj. 1925 — u. H
marca 1992.
osebna kronika
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskec
tednika.oziroma Našega dela,
ga je ustanovil Okrajni odbor C
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod .
radijsko in časopisno dejavno
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (<
rektor in glavni urednik), Ludv
Kotar (odgovorni urednik), Jo
Šmigoc (pomočnik odgovorn
ga urednika in lektor), Štet
Pušnik (tehnični urednik), Jo
Bračič, Ivo Ciani, Majda Gozn
Darja Lukman, Martin Ozm(
Vida Topolovec, Nataša Voc
šek in Milena Zupanič (novin
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Rai<
va 6, 62?50 Ptuj, p.p. 99; \
(062) 771-226; faks (Oi
771-223.
Celoletna naročnina 1500 tol
[ev, za tujino 3100 tolarjev.
ŽIRO   RAČUN   pri   SDK   F
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk
bor.