175. številka. Ljubljana, v sredo 1. avgusta 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak đan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežela za vse leto 20 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poetnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ca se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnistvu naj, se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12, „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22<— i Četrt leta ... K 550 Pol leta . . . . „ II"— I En mesec . . . ,, 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— i Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13*— | En mesec . . . ,, 2-30 (S" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. PžT List se ustavlja 10. dan po potekli naroč-ninl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Fruktificiran umor. Kralj Umberto leži še na mrtvaškem odru, in že se oglaša klerikalizem in skuša njegovo tragično smrt fruktificirati v svoje črne naklepe. S cinično brezobraznostjo kuje klerikalizem iz umora italijanskega kralja političen kapital ter kliče na boj zoper vse moderne institucije in za obnovitev absolutnega klerikalnega gospodstva. Seveda se je oglasil tudi ,, Slovenec". Priobčil je sinoči neko zmedeno kapucinado menda iz peresa dolgočasnega drja. Uše-ničnika, v kateri dokazuje, da je liberalizem kriv umora kralja Umberta, češ, iz liberalizma se je razvil socializem, iz socializma pa anarhizem. Liberalci so torej prav za prav očetje anarhistov, a temu bo konec šele tedaj, kadar bo zmagal klerikalizem. S „Slovencem8 se pač ne bomo prič-kaii. Njegovo modrovanje ni druzega kakor prav trivialen političen „Bauernfang", saj ve vendar vsakdo, kdor se je količkaj zanimal za razvoj političnih idej, da je nasprotje mej liberalizmom, mej socializmom in anarhizmom nepremostno, in saj mora vsakdo uvideti, da je anarhizem, ki deluje listek! 7 Ne ubij! P.uski spisal knez Dmitrij Golicin-Muravlin. (Dalje.) Ne vem, zakaj sem baš njemu dal prvenstvo, in ne blondinu s takimi brki-cami ali oni desetorici mladih ljudij, kateri so nedvomno brez moje vednosti dvorili Nadji. Trudil sem se utešiti s tem, da je njegov glas oduren, ter da je pust človek, toda to ni pomagalo nič. Morda se je tudi njemu zdel moj glas grd, ter me je smatral tepcem. Sicer pa, ali je bilo moje mnenje kakega pomena? Trebalo je mnenja Nadje. Tako mi je bredla v glavi različna bedastoča. Spominjam se sedaj teh beda-stoč z zavistjo do svojega takratnega Jaza". Glej, zakaj se mudim tako dolgo pri malenkostih ! In govoril nisem tebi nikdar o teh malenkostih. Moje razburjenje je poleglo s tem, da mi je bilo neobhodno potrebno, obiskati ju, sicer bi bil obolel. Spominjam se, da mi je bilo zelo težko čakati ure, prilične za poset. Silno me je strašila misel, da se bo-deta začudili mojemu obisku. Morda me je povabila Zofija Ivanovna samo iz uljud- z revolverji in z bodali in z dinamitom, izrode k blaznega fanatizma, proti kateremu je vsaka resnična kontrola nemogoča. Anarhisti niso stranka, nego skupina morilcev, proti katerim se tudi z najdrakoničnejšimi sredstvi ne da ničesar opraviti, ker zado staje jeden sam anarhist, da blazne nauke anarhizma izvrši praktično, in ker bi tudi najboljša policija na svetu ne mogla nezmotljivo dognati, če je kdo anarhist ali ne. S policijskimi sredstvi se ne naredi konca blaznosti in fanatizma, tudi če bi se obnovila španska inkvizicija strahovitega spomina, po kateri se tako toži klerikalizmu. Umori vladarjev so dosti starejši, kakor je anarhizem, samo da jim je bil v raznih dobah tudi različen nagib. Danes, to se ne da tajiti, imajo ti umori svoj izvir v socialnem življenju, kakor so v prejšnjih stoletjih imeli svoj izvir v katoliškem verskem fanatizmu. Mej katoliškimi duhovniki najdemo prve začetnike anarhizma, in služabniki katoliške cerkve so dali našim Lucchenijem in Bressijem „dober vzgled". Motivi so bili seveda drugačni, nameni pa isti. Kakor hočejo dandanašnji anarhisti z umorom odstraniti tiste, katere smatrajo za glavne zaščitnike sedanjega socialnega reda in iz njega izvirajočih krivic, tako so v prejšnjih stoletjih katoliški duhovniki morili vladarje, ki so bili nasprotniki klerikalizma. Zgodovina 16. in 17. stoletja nam daje mnogo vzgledov za to. Ta zgodovina nam izpričuje, da so katoliški duhovniki tedaj postopali prav tako, kakor dandanes Caserio, Luocheni ali Bressi, in to iz blaznega verskega fanatizma. Katoliški menih Jacques element iz reda dominikance v je z zastrupljenim bodalom umoril fran-coskegakraljaHenrika III., ker ta ni hotel z ognjem in z mečem zatreti protestantov. Ljubljenec francoskega naroda, kralj Henrik IV., jeden naj plemenitejši!, vladarjev, kar jih pozna zgodovina, je moral pasti pod roko morilca, ker se je upiral zahtevam fa- nosti ter ni mislila, da me bo videla tako skoro pod svojo streho. Toda bilo mi je nemožuo, ne iti tja, odložiti poset do naslednjega dne. In šel sem, z velikim trepetom ; tesno mi je bilo pri srcu, kakor da me sili k temu kdo, ki je srdit na-me. Bil sem uverjen, da bo to svidenje odločilno, da mi pove vse in da, poslovivši se od njih, izvem svojo osodo. Zmotil sem se. Obisk je bil povsem navaden, brezbarven. Naredil sem morda že dvajset takih posetov, ne da bi bil dosegel kako premeno, razun te, da se je izpremenila moja zaljubljenost v ljubezen. Spoznal sem Nadjo. Kake desetkrat se mi je posrečilo, govoriti ž njo dalje časa, in vsako pot me je presenetil izraz, s katerim me je smo-trila, kakor da jej ugajam, zelo ugajam. V tem pogledu ni bilo radosti, ljubezni, žar-kosti, a vedno je trdil: Glej to je dobro, dobro si povedal, dobro postopal. Do drugih se ni vedla tako. Včasih se mi je zdelo, da me ljubi, in sklenil sem: jutri jo poprosim roke . . . A druzega dne sem dobil povsem drug vtisk. Zofija Ivanovna se je vedla do mene, kakor do drugih gostov, ljubeznivo. Mej natičnega klerikalizma. Umoril ga je katoliški redovnik,od jezuvitov najeti R a v a i 11 a c. Viljem oranjski je bil ustreljen kmalu potem ko je prestopil k protestantizmu. Ustrelil ga je od španskih jezuvitov najeti katoliški fanatik Baltazar 6 erar d. In tacih vzgledov je lahko navesti še več. Nam ne prihaja na misel, da bi teh umorov dolžili katoliško cerkev kot tako ali delali katoliško vero zanje odgovorno. Kakor se v današnjih časih mej prismojenimi anarhisti nahajajo blazni elementi, tako so se nahajali in se nahajajo še danes taki fanatiki mej katoliško duhovščino. Saj so razni jezuvitje, mej njimi pisatelj neke m o-ralne teologije, jezuvit Busem-baum, ki je bil svoj čas v Koloniji profesor morale in potem rektor jezuvitskega kolegija v Miinstru, celo učili, da je dovoljen umor, in da je v gotovih okel-nostih dovoljeno tudi vladarja umoriti. Iz teh podatkov se vidi, da umori kraljev in vladarjev niso nov pojav. Predno je svet še kaj vedel o liberalizmu in socializmu, so posamezni fanatiki že delali z bodalom. Mej dominikancem Clementom in Caserijem, mej menihom Ravaillaccm in Lucchenijem, mej Gerardom in Bressijem ni druzega razločka, kakor da so prvi morili iz verskega fanatizma, drugi pa iz socialnega fanatizma. Verski fanatizem se je že kolikor toliko preživel in ne more mej maso več pro-vzročiti tistega elementarnega, mogočnega gibanja, kakor pred stoletji. Na njegovo mesto je stopilo socialno gibanje, čigar iz-rodek je anarhizem. Proti anarhizmu je samo jedno gotovo uspešno sredstvo: to so energične socialne reforme, s katerimi bi se socialne razmere vsaj ublažile. Druzega sredstva ni, najslabše sredstvo pa bi bilo gospodstvo klerikalizma, kajti z njim bi se samo olje vlivalo v plamen. Zgol za zabavo ne postane nihče anarhist. Kakor so Clement, Ravaillac, Gerard in drugi šli morit, da tako pomorejo gotovi ideji do zmage, tako so Caserio, Luccheni in Bressi temi ljudmi je bilo pet, šest neoženjenih. Izmed njih so bili trije očividno zaljubljeni v Nadjo, toda oni niso vzbujali v meni posebne ljubosumnosti, kakor da se je moja ljubosumnost razdelila mej njimi. Vedel sem samo, da bi bil zelo nesrečen, ako bi postala žena druzemu. Končno pa sem se odločil. Bilo je to o Božiču. Zofija Ivanovna je postavila jelko za svoje nečake, in kakor je navada, povabila tudi odrasle, kateri so tužno pogledali praznično drevo, potem pa šli v drugo sobo, kjer so bile postavljene mize za kvar-tanje. Nadja je imela opravka poleg jelke, razdajala je igrače in se veselila. Čarobno krasna se mi je zdela misel o tem. kako bode s časom postavljala jelko za svoje, za moje otroke. — Nadežda Nikolajevna, sem dejal, ko je razdala darove in prišla mimo mene, — ali imate kaj časa? „Da, pa zakaj?" je vprašala nekoliko presenečena. Bil sem v zadregi. Prevzel me je strašen čut, da se lotevam nečesa, kar se ne bo dalo popraviti več. „Treba mi je govoriti z vami," Moj obraz je moral biti povsem nenavaden, ker je, pozorno pogledavša me, v svoji blaznosti menili, da pomorejo do zmage svoji ideji. Takih ljudi bo vedno na svetu, in teh ne bo konec, dokler se ne odpravijo tiste razmere, ki so provzro-čile njih fanatizem. Država ima gotovo in neopravičeno dolžnost skrbeti, da pogine anarhizem, a zgoditi se to more samo na ta način, da vstvari tiste pogoje, vsled katerih bo na mesto socialnega boja stopil socialni mir. Klerikalizem je pa zadnji, ki bi mogel k temu kaj pripomoči, zakaj klerikalizem pomeni v bistvu vladanje para-sitov nad delavnimi stanovi. V KJubijani, 1. avgusta. Notranji položaj. Poskusi, popraviti in na novo zlepiti staro desnico, se nadaljujejo. Čehi so menda že nekaj bolj pripravljeni, pogoditi se s Poljaki glede tega, da vstopijo v večino. „M oravska Orlice" piše, da bi Čehi vstregli i želji, da se ugodi drž. potrebščinam, i zahtevi, da se opusti radikalnost v lastnem taboru, ako bi dobili prej jamstvo, da bode večina poslej odločnejše podpirala stremljenje za narodno enakopravnost. „Grazer Volksblatt" pa apelira na Nemce, naj v interesu Avstrije ugode ne-nemškim narodom v njihovih narodnih težnjah ter se odreko zahtevi, da se mora nemščina zakonskim potom določiti posredovalnim jezikom. „Kaj pomaga", piše člankar, „če se nemščina dekretira še toli slovesno, ako pa splošni odpor nenemških elementov napravi tako odredbo brezpomembno? Avstrija bi se v tem slučaju še poslabšala, ter bi se doseglo prav obratno onemu, kar se namerava doseči z zakonito določitvijo nemškega posredovalnega jezika. Zategadelj si treba, predno se dajo obvezne obljube Nemcem, prej temeljito premisliti in se skrbno vprašati, ali bi ne bilo vendarle najboljše, da ostane vse pri starem? — „Narodni L i s t y" pa pišejo, da z mladočeško stranko glede nove večine še nihče ni obravnaval, in da ni nihče pooblaščen imenom mladočeške stranke z vlado ali s člani nekdanje desnice obravnavati. .Pester Llovd" je prinesel dopis iz Prage, ki priporoča, naj se vse zarudela. Postalo mi je jasno, da me razume, in jaz sem zato začutil do nje veliko hvaležnost. Tiho sem vprašal: „Ali hočete postati mo;a žena?" Počasi, a gladko je odgovorila: „Da, hočem." Čudil sem se samemu sebi, da sem miren poslušal ta odgovor, da nisem zakričal od radosti, da nisem napravil kake gluposti. Po meni se je razlilo čustvo tako velike radosti, da se mi je zdelo : nikdar ni bilo gorja v mojem življenju. Ona je videla to, se smehljala in čakala, kaj porečem še. A jaz nisem mogel ničesar reči, samo gledal sem jo, neizmerno radosten, znajoč, da je vse v njej moje, vse, celo misli in čustva, ki so se kakor iskre blesketala v njenih očeh. .Pojdiva" je končno izpregovorila ona, — „takoj poveva vse mami". . . .Takoj?" začudil sem se nehotč. in zdelo se mi je, da je to preprosto, celo smešno. Toda smešnega ni bilo nič. Zofija Ivanovna (našla sva jo samo v jedilnici) je sprejela vest brez razburjenja, se nasmehnila ter izjavila, da naju blagoslovi V trenotku so izvedeli vsi gostje, kaj se je zgodilo in čestitali so nama. Posta- levičarska strank« pridružijo desnici tsr naj ss odstranijo iz desnice radikalci z lev« in z desne strani v manjšino. T« v večino združen« strank« bi potom najlažje resila jezikovno vprašanje. Sčasom bi postala to desnica politična večina, Iz kater« bi s« izločili vsi elementi, ki delajo neslogo. C« pa Nemci nočejo tega, potom se bodo morali zadovoljiti s tem, da se obnovi stori .železni obroč*. Grof Stiirgkb, najsmešnejši večni ministrski kandidat, je dokumentiral v .Oesterrei chisebe Volkszeitung" iznova svojo puhlost, ko je izjavil, da ne ve ničesar o položaju in kakor papiga ponavljal le svojo staro, priučeno molitvico: Brez Nemcev in proti njim se ne sme vladati! Bodočnost Avstrije je naslov članku, v katerem se bavijo .Petersb. Vedemosti* z našimi notranjimi razmerami. Glasilo kneza Uchtom-skega zaključuje takole: Usoda Avstrije je odvisna od tega, se li najde v njej vlada, ki bi se mogla osvoboditi predsodkov, in bi prevzela nikakor ne lahko nalogo, da izvede državne temeljne zakone. Ta misija bi se dala olahkočiti, ako se razširi avtonomija dežel in odkaže mnogo vprašanj iz kompetence državnega zbora v ono deželnih zborov. Komaj se je nadejati, da bi ministrstvo Koerberjevo nastopilo v^ulogi reformatorja. Za to nima potrebne odločnosti, in je nemški narodnosti preveč udano. Avstriji pa nikakor ne nedostaje sposobnih in energičnih državnikov, če se bode izkazala politika sedanje vlade kot popolnoma nezadostujoda, in bode javno mnenje države končno zahtevalo resno uravnavo političnega kaosa, bode takoj stopila močna vlada na dan in dokončala reformacijsko delo." Umor kralja Umberta. Povsod, kamor se je raznesla grozna vest o bestialičnem činu, katerega žrtev je poetal italijanski kralj, se kaže živo sočutje in sožalje. Na stotine brzojavk je že došlo, v katerih se izraža v najtoplejših izrazih globoka žalost nad tragično usodo kraljevo. V vseh prestolicab, kjer so zastopniki Italije so se oglasili diplomatje drugih držav, in drugi višji dostojanstveniki in člani naj-odličnejše družbe, da izrazijo svoje sožalje. V Parizu so se vse oficijalne slavnosti odgodile in so na ministrstvenem in drugih javnih poslopjih razobešene žalne zastave. V Monzi sami, kjer se je dogodil zločin, vlada še vedno velika razburjenost, vse mesto je črno nakičeno in prebivalstvo globoko žaluje, prodajalnice so zaprte. Jednako je po druzih mestih v Italiji. Povsod v vseh krogih se obsoja besni čin anarhistov. Francoski .Temps" naznanja, da so avstrijska oblastva že koncem junija meseca obvestila italijansko vlado, da je neka tajna družba anarhistov sklenila, da umori jeden izmej njenih članov kralja Umberta. Avstrijska policija je namreč dne 20. junija v Pontablu prijela nekega tujca, ki je bil, kakor se je pokazalo iz nekega pisma in po njegovi izpovedi, določen, da izvrši umor. Štirje drugi vladarji so tudi po anarhistih obsojeni na smrt. Prijeti in zaprti tuji anarhist je izvili so šampanjca na mizo, toda to se mi je zdelo pusto. • * * Lepo življenje se je začelo, — tako lepo, da vse ono, kar se je zgodilo pozneje, ne more zatemniti tega časa. Zapazil si, da včasih, ko srečaš simpatičnega Človeka, to prijetno de* duši, celo ako ne izveš ničesar zanimivega od njega. Dobro ti de zato, ker si se sešel ž njim. Jednako čustvo sva občutila midva z ženo. Vsak izmej naju je bil srečen v obstojanju druzega. V skrajnej meri je bilo tako z menoj, in jaz mislim, da je bilo z njo istotako. V vsakem trenotku mojega življenja so bili deli njenega žitja. Ona je obsegala moje misli celo takrat, kadar nisem mislil nanjo, res, njena duša je bila barvasto steklo, skozi katero sem gledal na vse. Vendar to ni bila ljubezen, ki dela moškega robom ženske. Nikakor ne. Sila sem bil jaz, a od nje je izhajala radost. Ti si potoval, bil si daleč v tem Času. Često sem obžaloval to. Rad bi ti bil pokazal: .Vidiš, kolika sreča". Tudi sedaj mi je žal, žal. Po zimi me je zadrževala služba v javil, da se bode umor izvršil vsejedno, ker ga bode nadomestil drogi član tajne dražb«. Ko j« italijanski minister za notranjo zadev« dobil obvestilo avstrijske vlade, se je poostrila varstvena služba okora kralja, ki pa s tem nt bil zadovoljen in zahteval, naj Ostane pri starem službovanja. Tako j« postal kralj Umberto žrtev svoje prevelike zaupnosti, in ga je tem ložje desegla morilčeva roka, ko je srečno odšel dvakrat jednakim napadom. Prvič je napadel Um* berta L 1878. v Neapolju kuhar Passa-nante, dragic 1. 1897. kovaški pomočnik Acc iari to. Vojna na Kitajskem. Po zavzetji Tsientsina, ki je, kakor postaje vedno jasneje, precej ohladilo bojevi tost Kitajcev, je nastalo na joga nekako premirje. Ob Peibu počiva orožje, in se pripravljajo združene evropske države, da krenejo proti Pekinu. Popolno zanesljivih poročil o usodi poslancev in drugih Evropejcev v Pekinu niti danes ni, to timbolj, ker se je pokazalo, kakor smo že omenili, da Kitajci strahovito lažejo in nečejo s pravico prav na dan. Kakor poroča . World" iz Waachingtona je bila brzojavka ameriškega poslanika Congerja v Pekinu, katero je izročil kitajski poslanec Wuting Fang državnemu departementu v New Yorku, ponarejena. Državni departement ima baje absolutne dokaze za to, da sta jo Šifrirala Šeng in Yuan-si kaj sama. — Na severu pa se menda pripravlja prava pravcata rusko kitajska vojna v Mandžuriji. Čudno je, da kitajski cesar, ki se je za posredovanje že bil obrnil na razne evropske kabinete (v Parizu, Londonu, Bero linu) in tudi na ameriškega in japonskega, dosedaj najmogočnejšemu svojemu sosedu, ruskemu carju ni poslal nikakoršne podobne brzojavke, akoravno sta Rusija in Kitajska neposredna mejaša na precej dolgi progi. Rusija ima za varnost skozi Mandžurijo in Mongolijo vodečih, še ne dograjenih stran* skih prog velikanske sibirske železnice, tako velik interes, da bode gotovo napela vse sile, da temeljito prepreči vsako daljne kalenje te varnosti. Zato utegne vojna mej Rusijo in Kitajsko na severu biti jednako važna in velikih posledic, kakor ona, katero pripravljajo velesile na jugu ob reki Peiho. Vojna v Južni Afriki. Menda bo le res, da so Angleži po dolgem času zopet dosegli uspeh na bojnem polji. Pod poveljstvom generala Prinslooa stoječi oddelek 5000 (?) Bu-rov, ki so se udali generalu Hunterju pri Fouriesburgu, je v sedanjih razmerah vender upoštevanja vreden oddelek majhne hrabre burske vojske. Mej tem številom je 550 močen komando iz Pittsburga in 450 mož iz Ladvbranda. Angleži so baje dobili v roke tudi 1500 konj, 2 topa in 50 voz. O generalih, ki love Deweta, pa se ne čuje ničesar, istotako ne o onih oddelkih, ki operirajo proti generalu Bothi. Burski komandi iz Harysmith in Werdeja se gibljejo še svobof o. Iz Zerusta se poroča, da se Buri pomikajo proti temu mestu. Pošiljatve živil proti Elandski reki so ustavljene. Peterburgu. Zofija Ivanovna je umrla vže v prvem letu, kričoč zelo dolgo v blodnji legarja. Nadja je nekaj dni zelo žalovala, toda njena tuga naju je še bolj zbližala. Ona je čutila, da sem jej vse, in jaz sem bil ponosen v zavesti tega. Živela sva popolnoma drug za druzega. Samo v moje delo se ni vmešavala, gotovo iz spoštovanja, in jaz sem želel, da se veseli in smeje. Gostov je bilo pri nas vedno mnogo. Obedi, zabave, vožnje. Ne moreš si predstavljati, koliko ljudi je bilo v njo zaljubljenih. Ni se čuditi pri njeni krasoti in njenem umu. Toda, dam ti besedo: nikdar nisem bil ljubosumen. In to ne zato, kakor da bi veroval v neomahlji-vost njene čednosti, — ne, veroval nisem, le nekako vedel sem, da me ne more prevariti. Slava Bogu, da nisem skusil lakaj skega čustva malenkostne ljubosumnosti, ker se je žena temu nasmehnila, drugemu prijazno pokimala in tretjega prosila, naj cesto krat pride. To čustvo imenujem la-kajsko, zavračam ga, ker dostojen človek ne more poznati take prepirljive nizkoti. Dostojen človek ima vse za poštene, dokler ... nu, dokler ga uspešno ne prevarijo. S tem pa nočem reči, da me je žena takrat varala. Ne, ona je bila popolnoma Slovenski abiturienti v Zagrebu. (Konec.) Nato govoril j« abiturient gosp. Egon Store o slovanski univerzi. Podal je veliko statističnih dat Med dragimi podal je i ta, da Slovenci s vseučiliščem dosežejo narodno jednakopravnost v šolskem ozira, ter ape lira na Hrvate, da Slovencem pomagajo pri dosegi tega smotra (Odobravanje.) Potom je hotel predsednik Tučan dati besedo g. Vodniku, na kar je mestni zastopnik izjavil, da tega ne dopusti, ter da takoj razpusti zborovanje. S tem je pač dokazal g. Belosević, da nima niti pojma o svoji nalogi, in mi pač obžalujemo, da ima mestni zastop take ljudi Ker se predsednik temu ni uklonil, je sam zaključil zborovanje. Nato podali so se abiturienti pred mestno hišo. Preje pa se je telefoniralo, ali sprejme župan deputacijo ali ne. In župan je odgovoril: .Dobro", a ko je izvedel, da so abiturienti, reklo se je deputaciji, da ima — važno sejo. V deputaciji bili so: Janko Krsni k, predsednik .Save", Egon Starš, Tucan in Žiga VoduSek. Deputacijo sprejel je g. Katkić. Dejal je, da ker odbor ne more vzdržati red in mir, da je sploh vsa slavnost prepovedana, in da morajo do druzega dne vsi tujci zapustiti Zagreb. Ko je gosp. Krsnik hotel nekaj pojasniti, ga častiti g. Katkic ni pustil k besedi. To so pač lepe razmere v mestni hiši. Banket je bil dovoljen. Vršil se je ob 4. uri popoludne. Pri banketu sodelovalo je 120 oseb. Banketu je predsedoval kot načelnik Čeh g. Zigmund, vrlo simpatičen Človek. Na banket prišli so vseučiliščniki gg. M. B rezan, J. Š vrl juga in V. Badalič. Prvi nazdravi Čeh g. Zigmund Hrvatom in Slovencem. Za njim je nazdravil g. VI. Vimpulšek slovenskim abiturientom in slovenskemu narodu. Nadalje g. Stare hrvatskim abiturientom in hrvatskemu narodu. Nato prišli so k banketu srčno pozdravljeni g. Pasarid in vrli pesnik g. Jovan Hranilo vic Vsem tujim gostom nazdravi g. Žiga Vodušek. G. Jovan Hranilo vid se zahvali za zdravico ter nazdravi češkemu narodu. Abiturient g. Luka Ciprijanović pa je deklamo val krasno pesem, apoteozo na jedinstvo Hrvatov in Slovencev, katera se je sprejela z največjim odobravanjem. S to pesmijo pokazal je avtor, da je velik talent, od katerega se imajo Hrvati še mnogo nadejati. Govorilo se je razun tega še mnogo, ker se je banket podaljšal, ko je bil kornera prepovedan. Prišli so pozneje k banketu še mnogi drugi gostje. Mnogo vse-učiliščnikov, kakor tudi g. prof. dr. Radič s soprogo, vrla pesnikinja gdč. Marija Jurič-Zagorska in še mnogo drugih gostov. Na vrtu pa je istotako bilo polno občinstva, ki je pazno zasledovalo, kar se je vršilo v dvorani. Ni mi možno našteti vse govornike, ker jih je bilo preveč. Govoril je tudi gosp. prof. dr. Radid, govoril je g. Pasarić, gosp. Hranilović, g. Krsnik in še mnogo abituri-entov. Na banket došla sta telegrama akad. društev „Slovenije" na Dunaju in „Slobode" iz Gradca. Pri banketu pele so se i slovenske pesmi, katere so splošno ugajale- Hrvatski abiturienti pa so vrlo tamburali. čista. Toda nekateri pač zavajajo s sumni-čenjem svoje žene v greh. Tega jaz nisem storil. Ali ona mi je postala nezvesta, da, Valodja, ona mi je postala nezvesta, ti se čudiš, slutil nisi ničesar podobnega . . . zato ker je bil madež na njeni duši neobhoden. Sicer bi bila popolna. Srečen sem bil, dokler sem jo imel za popolno, in dokler je sama mogla biti ponosna nase. V vsakem človeku je gotovo nekaj, kar ga sili, da se protivi svoji popolnosti. Včasih se mi zdi, da se je oskrunila namenoma. Bržčas njeno izdajstvo . . . Toda o tem pozneje, pozneje ... Kmalu pridem do strašnega trenotka. Veš, da sem bil vsekdai zelo pobožen. V cerkev hodim sicer redkokdaj, a vedno sem pri poznaval in pripoznam nad seboj Boga, kateri nas ščiti, rešuje ali kaznuje, kateri nas ljubi. Zategadelj se nisem bal nikdar zla; vedel sem pa seveda, da je zlo, toda mislil sem si: mene se ne tiče. Zopet se oddaljujem. Popisal ti še nisem vse svoje sreče. Ko se je nama rodil sin, sem videl, da mi je dano najvišje blaženstvo, ki je dostopno človeku na zemlji. Zjasnilo in opravičilo se je vse moje življenje. Do tega Časa sem se imel v trenotkih tuge in ža Poslali so se tudi brzojavni pozdrav na biskupa Strossmaverja, kakor tudi gosp. Ivanu Hribarja in g. dr. Ivanu Tavčarju. Med tem raznesla se je vest, da a« bode vendar vršila ljudska slavnost, katero bode priredilo hrvatsko akademično podporno društvo. Drugi dan dopoludne ogledali 90 si slovenski abiturienti različne zavode, kakor tudi zagrebške zanimivosti, med njimi i aka demijo slik. Ko so nekateri abiturienti šli mimo pisarne g. dr. Franka, poklical jih je ta v pisarno ter jih vprašal za celo zadevo. Abiturienti so mu vse razložili, na kar je kon feriral z mestnim načelnikom, kateri je po z val abituriente k sebi. V deputaciji bili so gg.: Matic, Stare, Vodušek in Zigmund. Načelnik sprejel je deputacijo prav ljubeznivo ter dejal med drugim, da so se abiturienti korektno vedli. Za trud bodi izrečena tu g. dr. Franku naša zahvala. Kar se njegove pisave v .Hrvatskem pravu" tiče, je itak odgovor v .Obzoru", s katerim odgovorom se mi popolnoma skladamo. Zvečer vršila se je torej ljudska svečanost na Streljani. Občinstva bilo je nešte vilno, okrog 1500 ljudi. Prišel je k veselici i rektor univerze, gosp. dr. Gjuro Arnold. Arangement bil je v istini izboren. Najprvo vršil se je koncert. Hrvatski in slovenski abiturienti zapeli so skupno »Slovenec in Hrvat", .Liepa naša domovina", .Naprej" in .Jadransko morje". Oktet slovenski pa je zapel .Pogled v nedolžno oko" in .Ljubca povej" na občno zadovoljnost. Razun tega skrbel je odbor i za druge zabave. Plesalo se je, obmetavalo s koriandoli, pošiljalo šaljive brzojavke, vršila se je i šaljiva tombola, v obče, zabava bila je izvrstna, in veselica uspela je nad vsako pričakovanje. V dvorani zahvalil se je med pavzo gospod Derkoš zagrebškemu občinstvu za mnogo brojni poset in za veliko zanimanje, gosp Stare pozdravil je hrvatsko narodno žen stvo, in se zahvalil hrvatskim abiturientom za prelepo slavnost, gosp. Tucan pa je po zdravil slovenske abituriente. Na plesu ple sal se je i kolo, kateri je posebno nam Slo vencem ugajal. S prelepimi spomini vrnili smo se mi, slovenski abiturienti v svojo domovino, s spomini, kateri nam bodo ostali neizbrisni Hvalo, prav prisrčno hvalo za prelepo slav noat izrekamo slovenski abiturienti Vam, našim res gostoljubnim bratom Hrvatom ter Vam kličemo: „Bog Vas živi in na svidenje drugo leto v Pragi". Mestnemu zastopu pa bodi na ves glas povedano: .Niste učinili to, kar ste hoteli, niste nas razdvojili, temuč ravno nasprotno, še bolj ste nas zjedinili. Zatorej hvala, komur gre hvala". Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 31. julija. Seji, katere se je vdeležilo 22 obč. svetnikov, je predsedoval župan Hribar. O pritožbi Lorenca Šarca v zadevi odškodnine za poškodovanje travnika vsled cestnega usada je poročal obč. svet. ft4ST" Dalje v prilogi. T*7!) losti za nepotrebnega, nekoristnega. To delo, katero sem izpolnjeval jaz, bi mogle izpolnjevati stotine drugih. Tu se je pa nakrat pojavil cilj in vzrok mojega življenja. Rodilo se je brezmerno drago bitje, kateremu sem bil dolžan popolnoma daro vati se, od iste minute, ko se je začul njegov prvi krik. Od tedaj sem imel smisel samo za dečka. Vse je moralo biti obrnjeno nanj in na njegovo bodočnost. Ta zavest me je radostila ter me dv.gala v mojih očeh Žena je sama dojila, kar naju je še bolj zjedinilo. Nu, seveda, gluposti je bilo mnogo. Mladi roditelji so često smešni. Toda smešni niso, kadar se tresejo za zdravje svojega otroka, gledajoči bledi v zibel, kjer se premet uje bedna stvarica, ne znajoča, od česa jo tako boli. Smešni niso, kadar so pripravljeni žrtvovat vse in sebe za to bitje, katero je še tako majhno, da slabo razločuje očeta in mater od tujcev. Smešni niso. kadar prosijo s tresočim glasom zdravnika pomoči, kadar radi jemljejo nase vse trpljenje, da bi se le dete nasmehi j alo. (Dalje prih.) Priloga »Slovenskemu Narodu" št 175, dn6 1. avgusta 1900. dr. Hudnik. Obč svet je bil Šarcu priznal vsega skupaj 10 kron odškodnine, dočim je Šare izračunal, da ima škode 138 K. Pritožba se je odvrnila kot neutemeljena. Na prošnjo Gregorja Zamejca v Gradišču za dovoljenje čistega odpisa sveta, ki ga je prošnjik v Hilšerjevih ulicah odstopil mestni občini, je poročal isti poročevalec, in se je prošnji ugodilo. O prošnji vdove Alojzije Vidičeve za zvišanje njene pokojnine, ki znaša sedaj 600 K na leto je poročal obč. svet. dr. Stare. Prošnja se je odklonila. O dopisu solnograškega magistrata radi udeležitve zborovanja odposlancev vseh mest z lastnim statutom v svrho znižanja hišnonajemninskega davka in izposlovanja državnega odškodovanja za poslovanje v prenesenem delokrogu je poročal obč. svet. Plantan. Z ozirom na važne točke, ki bi se razpravljale na tem shodu 8e je sklenilo pridružiti se korakom obč. sveta solnograškega in naznaniti dunajski občini, da se ljubljanska občina vdeleži projektiranega shoda. O prošnji pripravljalnega odbora za ustanovitev mestne godbe za ustanovni prispevek je poročal obč. svet. S e n e-kovič. Poročevalec je predlagal, naj se določi ustanovni prispevek 8000 Kas pogojem, da se ta svota izplača 1. 1901, da bo občina zastopana tako v pripravljalnem odboru kakor v poznejšem stalnem odboru po 2 zastopnikih in da v slučaju, ako bi godba prenehala pripade ves godbeni inventar mestni občini. Obč. svet. Svetekje v nekoliko popolnil navedbe poročevalčeve glede do sedanjih prizadevanj za ustanovitev mestne godbe in zastopal stališče, da bo morala mestna občina poleg ustanovnega prispevka tudi še zagotoviti trajen prispevek. Potrebno je, da se godba postavi pod strokovnjaško in administrativno nadzorstvo. Obč. svet je potem sprejel vse poročevalčeve predloge. O dovolitvi dodatnega kredita za cesarja Franca Jožefa mostu je poročal stavbni svetnik Duffe. Pri vrtanju tal za novi most se je pokazalo, da so razmere za novi most jako neugodne. Potrebno je napraviti betoniran fundament, pilote in stene za zajemanje vode in v varstvo mostu. Po proračunu bi to veljalo nad 50.000 K, a če bo občina sama nakupila les se bo znižal ta prispevek prav znatno. Podjetništvo je s tem zadovoljno, da občina sama les poskrbi, in je tudi znižalo ceno za zabijanje pilotov itd. Poročevalec je predlagal naj se dovoli 30.000 K naknadnega kredita. Obč. svet. G o gol a je opomnil, da se predlog ne glasi pravilno. Glasiti bo se moral, naj se oddajo dela po enotnih cenah. Proračun kaže, da bodo dela itd. veljala 30.600 K. a veljala bodo lahko več ali pa tudi manj; formalno se torej predlog premeniti v toliko, da je nova dela ne oddajo pavšalno za nasvetovano svoto nego po enotnih cenah. Poročevalec je pojasnil, da so se vsa dela oddala po enotnih cenah, in se je v ♦jogolovem smislu stilizirani predlog sprejel. O nivelu v Prešernovih ulicah in o kreditu za njega uredbo je poročal obč. svet dr. Hudnik. Župan je nasvetoval, naj se nivel v celi ulici uredi, ker bo tamkaj tekla prihodnja električna železnica. Po proračunu bo treba 8351 K za znižanje nivela in 2180 K za poprave, ki bodo potrebne pri sosednih hišah. Obč. svet je sklenil, naj se takoj izvrši sklep obč. sveta z dne 3. februvarja 1898 in je * ta namen dovolil 10530 K. O pritožbi kranjske hranilnice, da jej je magistrat dovolil v Trubarjevih in Zvedarskih ulicah ter pred Prulami napraviti ograjo zunaj stavbenih črt samo s pogojem, da se z reverzom zaveže, odstraniti ograjo, če bi bilo to za regulacijo potrebno, je poročal obč. svet. dr. 'Stare. Ker bo ograja v olepšavo mesta in še dolgo ni misliti na regulacijo tistih ulic je obč. svet sklenil, ugoditi pritožbi in odjenjati od pogoja, ki ga je stavil magistrat. Po poročilu podžupana dr. viteza BI eiweisa so se odobrili računi za zdravila za mestne uboge v 1. 1899. Računi kažejo, da se je za zdravila izdalo 2323 K. Obč. svet je izrekel zahvalo vsem zdravnikom za sodelovanje pri zdravljenju ubogih. Po poročilu istega poročevalca seje cena vode za mestno kopel določila na 10 vin. za kub. meter. Sodeč po dosedanjem obisku se bode porabilo na leto 10.000 kubič. metrov vode. Naravno bi bilo, da bi se voda dajala brezplačno, a to ni mogoče, ker mestna občina sama vode ne dobiva. O odškodnini za svet, katerega sta Viktor in Aleks. Schreiner v regulačne namene odstopila v Ključarskih ulicah in na Francovem nabrežju je poročal obč. svet. dr. Stare. Določila se je odškodnina na 15 gld. od a sodišče kot kuratelna oblast tega zneska ni odobrilo in vprašalo, če neče občina zvišati cene na 40 kron. Dediči imajo odstopiti 18 Q2 a za ta svet je cena 15 gld. popolnoma primerna. Le v Zvezdi se je plačeval svet po 20 gld. Sklenilo se je ostati pri sklepu, s katerim se je določila odškodnina 15 gld. za □ Koncem seje je obč. svet. G o gol a interpeliral župana zaradi poprave hodnikov in zvišanja sveta na Rimski cesti. Ker se zdaj pred hišo dr. Munde polaga hodnik, bi bil čas, da se tudi drugi hodniki popravijo. Župan Hribar je odgovoril, da je magistrat že odredil, da se vsi hodniki uravnajo in da se bo torej želji obč. svet. Gogole ugodilo. Končno je župan naznanil, da obč. svet mej počitnicami ne bo imel več seje, na kar se je začela tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. avgusta. — Osebne vesti. Občinski svet podelil je v svoji včerajšnji seji izpraznjeno službo mestnega blagajnika dosedanjemu kontrolorju mestne blagajnice g. Veličanu F i n k u. — Višji davčni nadzornik v Novem mestu g. Henrik Kittag je premeščen k davčni administraciji v Ljubljano. — Fi« nančni komisar pri finančnem ravnateljstvu g Anton Janezič je dodeljen v službovanje pristojbinskemu uradu. — Davkar v Krškem J. 0 b 1 a k pride k davčni administraciji v Ljubljano, davkar g. Fran Zupan pri ljubljanski davčni administraciji pa je premeščen v Krško. — Absolvirani pravnik g. Franc Windischerje imenovan kon-ceptnim praktikantom pri finančnem ravnateljstvu. — Občinski svet podelil je v svoji včerajšnji seji meščanstvo kleparskemn mojstru gosp. Alojziju Lenčeku; v občinsko zvezo je sprejel vodjo tovarne za klej gosp. Hermana Steinberga; sprejem v občinsko zvezo pa je zagotovil ogrskemu državljanu g. Andreju Marcsanu, mesarju in posestniku v Ljubljani. — Shod volilcev v Novem mestu. Poslaneo Šuklje je sklical na soboto dne 4. t. m. popoludne volilce celega okraja na shod v Novo mesto, na katerem bo govoril o političnem položaju. — Poročil se je štajerski rojak, poštni oficijal na Dunaju g. Mart. Sever z gospdč. Angelo Adamec v Gradcu Častitamo ! — Slomšekova slavnost na Ponikvi. Doslej je prijavilo nad 30 društev in kor-poracij svojo vdeležitev. Omenjamo samo nekatera, in sicer: Slov. pevsko društvo s sedežem v Ptuju, celjsko pevsko društvo, šmartinako pevsko društvo, telovadni društvi: celjski in ljubljanski „Sokol"; učiteljska društva za šmarsko rogaški, celjsko laški, konjiški, ormoški, ptujski, slovenjebistriški in kozjanski okraj, vsa korporativna; Jugoslovansko učiteljsko društvo, učiteljsko društvo v Ljubljani po deputaciji; akademična društva: „Slovenija", „Triglav" z zastavo, „Sava", „Danica"; gasilna društva: v Šentjurju ob južni železnici, v Šentjurju ob Ščav-nici korporativno, gasilno društvo za ormoški okraj s sedežem v Hardeku po večji deputaciji; si. družba sv. Cirila in Metoda po svojem prvomestniku, družba sv. Mohorja, Slov. delavsko društvo na Jesenicah, družba sv. Jeromija v Zagrebu in mnogo drugih narodnih društev. Nadalje so se že prijavili zastopniki Rusov, Rusinov, Čebo* in Hrvatov. P. t. društva, ki morda nis< dobila vabila, naj ne štejejo tega v zlo slat nostnemu odboru in naj se le oglase v slavnost. — Ravno tako se niso mogla p sameznikom razposlati posebna vabila, i se torej tem potom vabijo slovenski rojaki, da se vdeleže Slomšekove slavnosti na Po nikvi, ki bode brez dvoma jedna največjih. Slavnostni odbor opozarja občinstvo, da se je obrnil do generalnega ravnateljstva južne železnice, da pripravi za 5. avgust na vsaki postaji od Ljubljane, Maribora, Ormoža ter Zagreba do Ponikve zadostno število vozov, uvede eventuvalno oddeljene vlake, da se ustavi dne 5. in 6. avgusta brzovlak na tu kajšnji postaji, ter da dovoli vdeležencem znižano vožnjo. Ako se dovolijo znižane cene, obvesti se občinstvo o tem pravočasno potom časopisov. — „Sokol" ljubljanski se udeleži Slomšekove slavnosti na Ponikvi po de putaciji z zastavo. Kakor .Sokol" ni nikdar manjkal, kjer se je šlo zato, da se slavi spomin za slovenski narod zaslužnih mož, tako je tudi zdaj želeti, da se pri druži Sokolovi deputaciji kolikor možno večje število članov. Več se naznani pra vočasno. — Barbarstvo na Bledu. Dobili smo z Bleda poročilo, ki govori o takem dogodku, da bi ga gotovo ne verjeli, če bi ne priha jalo od zanesljive in jako ugledne strani Stvar je ta le: Na Bledu je te dni pri ko panju v jezeru utonil neki natakar. Potegnili so potopljenca iz vode in ga nesli v .Kur haus". Tam je mrtvec ležal na solne u in na naj večje ogorčenje mnogošte vilnega občinstva kar več ur,menda oele štiri ure, in sicer valed tega, ker župnik ni hotel dati ključa od mrtvašnice. Občinstvo se je skandaliziralo, in ko je izvedelo, zakaj se potopljenec ne odpravi v mrtvašnico, nego se pari pred „Kurhausom", dalo je svojim čutilom izraza 8 takimi besedami, da jih ni mogoče ponoviti. In ta silna ogorčenost je bila opravičena Ko so namreč potopljenca potegnili iz vode, šli so nekateri ljudje v farovž po ključ od mrtvašnice. Toda župnik ni dal ključa in ga ni dal. Vse prigo govarjanje je bilo zaman. Župnik je kategorično izjavil, da ključa ne da, do kler ni plačana taksa. Kakšno takso je zahteval, tega ni vedel nihče. Ko so ljudje izprevideli, da ničesar ne opra vijo, šli so k orožnikom. Toda tudi orožnikom ni hotel župnik dati ključa in šele, ko so mu zagrozili, da šiloma odpro mrtvašnico, se je udal in orožnikom izročil ključ. Ta boj za ključ od mrtvašnice je trajal, kakor rečeno, kar cele štiri ure. In ves ta čas se je mrtvec paril pred »Kurhausom" Tako se nam, kakor smo že rekli, poroča od najmerodajnejše strani, a vzlic temu ne moremo verjeti, da bi se v naši deželi na hajal duhovnik katoliške cerkve, ki je pa del na to stopnjo zverinstva. Župnikovo postopanje je toliko manj umljivo, ker je blejsko pokopališče last občine ali pa vsaj gobovo, da je bilo napravljeno na občinske stroške, in ker ni nikjer zapisano, da bi se morala plačati kaka taksa za to, da se sne mrliča spraviti v mrtvašnico. Priča kijemo, da se bo stvar vsestranski poja-siila in bomo tudi sami skrbeli, da se to srodi. — Posojilnica in hranilnica na Robu. robili smo v roke računski zaključek tega Herikalnega zavoda. V podrobnosti se no emo spuščati, pač pa se nam vidi koristno (pozoriti na to, da ima posojilnica nekaj wz 11000 gld. vlog, posojil pa je dala ne laj čez 17.000 gld. Da je mogla to storiti 'zela je na posodo 8000 gld. Tu bi tvrstne gospodarje, kojim načeluje dr. Šu-teršič, pač vprašali, ni li nekaj posebnega a kranjska hranilnica, ki si izposoja «enar v namen, da ga posoja svojim čle-:om Členov ali deležnikov ima zavod 82, i so na deležih vplačali celih — 82 gold. .li 164 kron. Sam Bog zna, za kakim plo-,om bo svoj čas poginila ta Robska hranilnica ! — Žalujoči Lahi. Na Primorskem hite vsi laški krogi, da na kar mogoče vidnejši način izrazijo svoje sožalje na tragični smrti kralja Umberta. Deželni glavarji in župani pošiljajo brzojavke v Rim, razobešajo se črne zastave, vse hiti, da kondolira italijanskemu konzulu v Trstu . . . Nismo tako tesnosrčni, da bi to Lahom le količkaj zamerili. Kri ni voda, in naravno je, da je smrt toli simpatičnega italijanskega kralja Umberta pretresla avstrijske Italijane bolj, kakor druge avstrijske državljane. Će pa primerjamo nekatere izraze te žalosti s pojavi povodom smrti cesarice Elizabete, moramo vender priznati, da je razloček prav velik. Takrat se je v Trstu priredila javna veselica, zdaj pa so se v Trstu in v Gorici odpovedali javni koncerti in so v Trstu Lahi demonstrirali proti vojaški godbi, ker je na cesti svirala; tedaj so samo oficijozni listi izšli s črnim robom, zdaj drugi. Tržaškemu „Piccolu" pa se je celo primerila nesreča, da je bil včeraj zaplenjen in sicer zaradi ponatisa brzojavk, kateri so tržaški laški državni poslanci oziroma društvo „Progresso" odposlali ministru kraljeve hiše italijanske, in kateri brzojavki baje ne soglašata s sedanjo celokupnestjo habsburške države, in z dejstvom, da je vladarska hiša Primorske na Dunaju. To so momenti, ki nekam čudno osvetljujejo žalost primorskih Lahov, zakaj kažejo nam, da imajo ti izrazi jako demonstrativen značaj. — Istrski deželni zbor. Včerajšnje seje deželnega zbora se je udeležilo 17 poslancev italijanske večine (črno oblečenih) in vladni zastopnik Fabiani. Deželni glavar dr. Campitelli je s solzami v očeh in globoko ginjen, da ga je bilo semtertje le težko razumeti, Čital žalnico umorjenemu kralju italijanskemu. Vsa zbornica je poslušala stoje". Dr. Campitelli je rekel, da se je takoj, ko se je razširila tužna vest o zločinu, podal k generalnemu konzulu italijanskemu v Trst, da mu v imenulstre izrazi svoje sožalje. Generalni konzul da ga je prosil, naj zastopnikom Istre za ta čin pijetete izrazi zahvalo italijanske vlade. Deželni glavar je slavil vladarske vrline pokojnega kralja, čegar izgubo britko občutita ne le sosednje kraljestvo in celokupni italijanski narod, ampak tudi vse človeštvo. BMi smo, je dejal glavar, deležni te globoke žalosti tembolj, ker nas s kraljestvom družijo skupna vez jezika, zgodovinski spomini, iste koristi in zveza med državama. Nadejam se, da visoka zbornica odobri moj korak, ter da v znamenje žalosti pretrga današnjo sejo in dovoli, da danes na poslopju deželnega zbora vihra istrski prapor, spuščen na pol droga." Na to se je seja v znak žalosti zaključila. — Hrvaški akademiki, ki so imeli danes dospeti v Ljubljano, so se zakasnili na svojem potovanju črez Plitvička jezera, Senj in Reko. Zato obvešča podpisani odbor svoje Članove, da se danes prijateljski večer ne bode vršil, temveč se bode to članom pravočasno naznanilo v .Slov. Narodu." Odbor „Save". — XII. skupščina „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" bo dne 8. in 9. avgusta 1900 1. v Mariboru. Vzpored: I. V sredo, dne 8. avgusta: 1. Ob 4. uri popoludne: Seja upravnega odbora v .Narodnem domu". Vzpored: a) Poročilo o delovanju vodstva Zaveze; b) določitev poročila za delegacije; c) predlogi in nasveti. 2. Ob 8. uri zvečer: Seja delegacij v .Narodnem domu". Vzpored: a) Predsednik otvori sejo delegacij; b) poročilo tajnikovo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev; c) poročilo blagajnikovo; č) poročilo računskih pregledovalcev za upravno dobo 1898/99 (§ 15 pos. r.); d) račun .Popotnika" za leto 1899; e) poročilo glede .Učiteljskega Tovariša"; f) poročilo glede .Zvončka"; g) poročilo o „Šolskem muzeju"; h) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. pos. r.); i) določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit. a Zav. pr); j) določitev vzporeda za glavni zbor (§ 24. Zav. pr.); k) določitev časa prihodnji (XIII.) glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pr); 1) predlogi in nasveti; m) volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze (§ 11. in 12. Zav. pr.) Za delegacije so dosedaj zglašeni tile predlogi Pedagoškega društva v Krškem: 1. Zaveza naj posreduje, da se na Koroškem ustanovi vsaj eno slovensko učiteljsko društvo, na pr. za celovško okolico. 2. Zaveza naj priredi prej ko prej glavno skupščino Zaveze v Celovcu. 3.) Zaveza naj s pomočjo slovenskih rodoljubov širi svoje slovenske liste in drugo slovensko slovstvo brezplačno med slovenskim učiteljstvom na Koroškem. II. V četrtek, dne 9. avgusta: 1. Ob 8. uri zjutraj: Občni zbor društva Jubilej ska samopomoč" v „ Narodnem domu". 2. Seje odsekov, ako jih določijo delegacije v „Narodnom domu". 3. Ob 10. uri dopoludne: glavno zborovanje v .Narodnem domu" po vzpored u, ki ga določijo delegacije. 4. Ob 1. uri popoludne: Banket v veliki dvorani .Narodnega doma*. 5. Ob 8. uri zvečer: Zabavni večer s plesom v .Narodnem domu". (Vabilo in vzpored se natisne posebe. — Vsaka seja se začne točno ob določeni uri). Za glavno zborovanje sta zglašeni ti-le razpravi: 1. .Slomšek kot pedagok*. Govori ravnatelj H. Scbreiner. 2 .Kako naj se javi naša stanovska zavest?" Poročevalec nadučitelj Vekoslav Strmšek. — Bohinjska železnica. Kakor smo že poročali, se je te dni končala revizija proge projektovane bohinjske železnice. Bohinjska železnica je najdaljša med vsemi Črtami, ki bodo tvorile drugo železniško zvezo s Trstom; dolga je čez 90 kilometrov. Največje je bilo zanimanje za to železnico na Bledu, kjer se je zlasti povdarjalo, da mora postaja biti situirana tako, da se bode z iste videlo Bleško jezero. Komisija je to željo upoštevala ter nadalje sklenila, da se sprejme v projekt tudi lokalna železniška zveza z Idrijo ter s Tolminom in Kobaridom. Revizije udeležili so se tudi poslanci Ažman, dr. Ferjančič, Grasselli, K. Luckmann in baron Schwegel. — Iz Trsta se nam poroča: Zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda se je torej udeležila nedeljske procesije pri sv. Jakobu. Udeležba je bila ogromna. Morda bi si bili Lahi dovolili kake demonstracije, ali zmanjkalo jim je poguma, ko so videli, da ima oblast resen namen, vzdržati mir in red. V to svrho je poslala na lice mesta poleg nebroja redarjev tudi dve stotniji vojakov. Značilno je, da so očetje Salezijanci demonstrativno izostali od procesije, ker se je dovolila bratovščini sv. Cirila in Metoda udeležba z zastavo. — Trgovska šola v Ljubljani je ravnokar končala letošnje šolsko leto. Učencev e bilo koncem šolskega leta 207. in sicer 102 v gremialni trgovski šoli, 105 pa v Mahrovi zasebni trgovski šoli. Po narodnosti je bilo 110 Slovencev, 47 Hrvatov oziroma Srbov, 37 Nemcev, 23 Lahov, 2 Čeha ter po 1 Francoz in Turek. K oprostilnemu izpitu oglasilo se je 17 učencev; 16 učencev je izpit prebilo z dobrim uspehom, 1 pa je bil reprobiran na dva meseca. Učiteljski zbor pod ravnateljstvom g. Arturja Mahra ima 16 členov. Prihodnje šolsko leto prične se 1. oktobra. Vsprejemajo se gojenci, ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj 3. razred kake srednje šole ali pa meščansko šolo. Absolviranim gojencem preskrbi ravnateljstvo po možnosti službe v raznih tu- in inozemskih trgovinah. — Sleparski agentje so našim preveč zaupnim ljudem provzročili že jako veliko škode, a vzlic temu dobe še vedno novih žrtev. Tako se klatijo po deželi agentje za žganje, ki usiljujejo ljudem raznih esenc. Ako kdo naroči 1, 2 ali 3 1 dotične esence, mora podpisati naročilni list, na katerem pa ni natančno zazname-novano, koliko je naročil tega blaga. In čim je podpisal, je tudi že izgubljen. Znano nam je jako mnogo slučajev, da so dobili ljudje namesto dveh ali treh litrov toliko sodov dotične esence, in ker jih iz lepa niso hoteli prevzeti, jih je sleparska firma s tožbo k temu prisilila. Tako delajo seveda samo nepoštene tuje firme. Opozarjamo ljudi, naj natančno pazijo, kaj je zapisano na naročilnem listu in naj zahtevajo vedno prepis tega lista. Tudi jih svarimo, naj si ne dajo pošiljati esenc z napačno deklaracijo, ker je to kaznivo. — Otvoritev novega gimnazijskega poslopja v Ptuju se vrši dne 18. avgusta t. 1. Ravnatelj Gubo si prizadeva s svojim nemškim učiteljstvom in meščanstvom, da bi imela ta slavnost zgolj nemško na-cijonalno lice. — Papirnica Gratwein pri Gradcu zgorela. V noči 26. m. m. je nastal v veliki tovarni za celuloze v Gratvveinu pri Gradcu iz neznanih vzrokov požar, ki je uničil obširno poslopje z vso zalogo. Škodo cenijo na 240 000 kron. Ker bo trajalo ka kih 10 tednov, predno se novo poslopje zgradi, ostanejo ta čas najbrže delavci brez zaslužka. — Letošnja vročina, ki je tako ve lika, kakor po zatrjevanju meteorologov že več desetletij ni bila, je provzročila že mnogo nesreč. V Trstu in v Gorici je vsled soln carice že več ljudi umrlo- Tudi iz raznih krajev na Kranjskem se nam poroča, da je mnogo oseb zbolelo. Umrl doslej pri nas vsaj, kolikor je nam znano, ni še nihče, dasi je tudi pri nas bila vročina prav kanibalična Izkaz meteorologične centrale na Dunaju kaže, da spada Ljubljana mej tista mesta, kjer vlada največja vročina. Hvala Bogu, da se je predsinočnim vlila ploha. Dne 30. julija je bila maksimalna temperatura v Ljub Ijani 33°. Taka je bila tisti dan le v malo-katerem mestu v Evropi. V Pragi je bilo tisti dan 30°, v Rivi na južnem Tirolskem isto toliko, v Parizu pa samo 21°. Še v Carigradu ni bilo tisti dan tako hudo kakor v Ljubljani, kajti tam je bilo le 31°. Še hujše kakor v Ljubljani je bilo v Pešti (34°), v Sarajevu (39°), v Atenah (36°), v Patrasu (38°). V Trstu, v Gorici in v Pulju ni bilo nič hujše kakor v Ljubljani. In nam se prorokuje, da bo še dolgo brezoblačno lepo in vroče! Pa naj si človek ne poželi, da bi bival na Scutisu, kjer je bilo 30. julija 3° toplote! — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1900 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 775 strank 470.133 kron 28 vin. 798 strank pa dvignilo 612.802 kron 6 vin. — Uredba Rimske ceste. Ker je oporni zid pri Paichlovi hiši ob Rimski cesti vsled regulacije te ceste precej višji kakor teren pred hišo, je nevarnost velika, da se tam pripeti kaka nesreča. Kakor sli širno, je g. Paichel vsled intervencije mestnega magistrata že izjavil, da bode napravil tam tako žično ograjo, kakor je pri Mavrjevi hiši ob sv. Petra cesti. Trikot pred Peterčevo hišo na Rimski cesti, čez kateri bo šla cesta na Mirje, se bo v krat kem zasul. Zaradi odstopa tega trikota za napravo nove ceste in preložitve tamošnjega zidu v stavbeno črto se je potrebno ukrenilo. — Firma Jeglič & Leskovic naznanja s posebno okrožnico, da je svojo trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom prodala vrlemu narodnjaku trgovcu g. Aloj ziju Lillegu. — Pasje marke. Kakor se nam poroča, je mestni magistrat ljubljanski vsled prošnje županstva v Mostah sklenil, da se prizna reciprociteta glede veljave pasjih znamk občine Moste v mestu ljubljanskem. — Konji splašill so se danes zjutraj Antonu Velepiču, hlapcu pri Ranzingerju, na dvorišču, ko jih je vpregel. Zdirjali so na ulico in poškodovali mlekarici Kristini Lenče iz Kleč voziček in razbili steklenice. Škode je za 7 K 40 vin., katero je Ran-zinger takoj povrnil. — Tudi konj Frana Jakliča iz Zapotoka, ki je stal v Rožnih ulicah brez varuha, se je splašil in dirjal po sv. Jakoba trgu, koder je zadel ob voz Marije Tavčarjeve brez vsake nesreče. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 21. do 28. julija je dela iskalo 14 moških delavcev in 39 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 13 moškim delavcem in 45 ženskim delavkam; 94 de lavcem je bilo 62 odprtih mest nakazanih in v 43 slučajih se je delo vzprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 36 ženskih delavkah. Od 4. januvarija do 28. julija ja došlo 1932 prošenj za delo in 1718 delo-ponudeb, ^999 delavcem je bilo 1909 od prtih mest nakazanih in v 1130 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 4 trgovski hlapci, 3 hišni hlapci, 7 konjskih hlapcev, 6 gostilniških kuharic, 1 kuharica k orožnikom; 4 navadne kuharice, 2 natakarici na račun, 1 sobarica, 5 deklic za vsako delo, 10 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 9 dekel za kmetska dela, 1 postrežkinja, 1 učenka za šiviljo. Več abiturijentov želi črez počitnice kot pisarji ali domači učitelji vstopiti. — Izgubljene reči: Dne 28. julija izgu bila Frančiška Peček denarnico z vsebino 20 K. Istega dne izgubila je Terezija Rejc svilnat robec vreden 7 K 60 v. Dne 25. julija je izgubila Jožefa Blumauer zlato zapestnico vredno 30 K. Dne 27. julija je izgubila Ivana Terlep srebrno tula uro s srebrno verižico vredno 16 K. Istega dne izgubila je Terezija Šušterčič v kazinskem vrtu zlato kratko verižico z obeskom v obliki 4peresne deteljice vredno 50 K. * Obisk pariške razstave. Predzadnjo nedeljo je minilo troje mesecev od otvoritve pariške razstave, torej polovica določene dobe. Tem povodom je prinesel „Figaro" statistiko o posetu razstave. Zadnje tedne jo je obiskalo 150—160 tisoč oseb na dan ob nedeljah in praznikah pa 3—400 000. To je poprečno 40—80.000 več kot 1. 1889. K temu pa je prišteti še 50 000 brezplačnih posetnikcv na dan; med temi brezplačnimi so razatavljalci, nameščalci, porotniki, časnikarji in dr. Vstopnic je bilo prodanih v aprilu 1,059 670, v maju 3 505.478, v juniju 6,099.799 in v jujiju do predzadnje nedelje 2,994012. Vsega skupaj 13,658959 vstopnic. Ker bode v avgustu, septembru in oktobru obisk še naraščal, računa .Figaro" da bode znašalo končno število posetnikov 45 milijonov. Seveda računi .Figaro" tako, da bi dospelo septembra in oktobra po — 12 miljonov oseb, kar je preoptimistično. * Nesreče pri streljanju v oblake. Iz Kutjeva javljajo .Agramer Tagblaten" 23. t. m.. Včeraj se je zgodila tu strašna nesreča pri streljanju v oblake ter je jeden človek ostal na mestu mrtev, a drugi se bori z gotovo smrtjo. Nad obzorjem so se zvlekli teški črni oblaki in baš so hoteli začeti s streljanjem v oblake, ko se je nakrat začul strahovit pok. Kočica, v kateri so nabijali .možnarje", je zletela v zrak Jednemu na bijalcu je eksplozija razbila glavo ter je obležal takoj mrtev, a drugi je zadobil take rane in opekline, da je ves črn kakor mumija ter trpi grozne muke. Nabijalca sta kadila cigarete, in pri tem je padla iskra v smodnik. Kočo je vso razneslo. Pripomniti treba, da sta bila nabijalca dobro poučena, a vendar sta ravnala tako neumno neoprezno! — .Neue Freie Presse" pa je dobila iz Pollaua na Zgornjem Štajerskem poročilo o veliki nesreči v Hofeirchenu 23. t m. Tam je streljal posestnik Jožef Dunst v oblake, med tem pa sta bili njegovi hčeri, 11 in 19 let stari, v kočici za smodnik in topiče. Nakrat je nastala iz neznanega vzroka v kočici eksplozija, in v hipu je bila kočica v plamenu. Mlajša hči je zgorela skoraj vsa, starejša pa je nekaj ur kasneje umrla. Tudi 17letni brat, ki je stal pred kočico, je bil po rokah hudo opečen. * Morilec matere. Vinko Špolvind s Češkega se je pred leti naselil s svojimi stariši v Bršljaničih, garešniškega okraja Imeli so lepo posestvo. Vinko se je oženil ter živel nadalje s svojo ženo pri stariših. A hotel je biti gospodar, česar pa stariši niso dovolili. Radi tega je bil v hiši večen prepir. Končno je bilo očetu, Josipu, preveč in vrnil se je na češko tsr tam kmalu umrl. Ostala je še mati Barba. Sin in sinaha sta sedaj še bolj silila mater, naj jima da posestvo, a zaman. Končno je napravil Vinko sam ponarejeno pismo, s katerim se Barba odpoveduje sinu na korist vsega posestva ter si pridržuje le stanovanje in živež do smrti. No, sodišče je za to sleparstvo izvedelo, in vršila bi se obravnava. Sedaj sta sin in sinaha še hujše trpinčila staro Barbo. Nakrat pa je zginila popolnoma. Ljudje so sumili, da je umorjena. In orožniki so Vinka trdo prijeli. Morilec je priznal na to vse. Priznal je, da je mater ubil, ko je lezla po lestvi navzdol. Na to jo je del na ramo in jo zakopal za hlevom. Ko pa je začutil, da ga sumijo umora, jo je ponoči izkopal ter ji napravil med ko ruzo na polju drug grob. Ko so grob na njivi odkopali, so našli, da ima Barba Špolvind glavo čisto razbito s kolcem. Pre iskava je dognala, da je bila tudi sinaha zadovoljna, da se ubije mati, zato so zaprli oba. * Osveta ženske. V občini Rzeud-ziany v gubemiji Siedlec je izgubila neka Svvicinka svojo pravdo z rodbino Wyszin-ski. Zato je prisegla, da se maščuje. Posrečilo se ji je vtihotapiti se v hišo Wys-zinskih ter je malo pred obedom zastrupila vsa jedila. Vseh šest oseb rodbine je po silnih mukah umrlo. * Pohištvo iz papirja. Angleži iznajdejo vsak hip kaj takega, s čimer iznena-dijo ves svet. Sedaj so postali moderni stoli in naslanjači iz papirja. Papir je tako pre-pariran, da se vidi kakor bi bil najdražji in najfinejši les. Zlasti umetniki — igralci in slikarji — imajo tako pohištvo, pa tudi po najboljših hišah je mnogo takega pohištva, ki pa je le za — oko. Telefonska in brzojavna porodila. Italijanski kralj umorjen. Rim 1. avgusta. Iz vsega, kar je Vessi izpovedal pri včerajšnjem zasli-dnju se sklepa, da je morilec dobil v ^tersonu nalog, usmrtiti kralja. Bressi jq priznal, da se je, prišedši iz Amerike, mudil nekaj časa v Parizu, taji pa da bi se bil tam shajal z anar- histi Njegov spremljevalec, s katerim se je bil pripeljal iz Amerike, in s katerim se je mudil v Parizu, Salvadore Quintavalli, je bil aretiran na otoku Elbi. Našli so pri njem poleg raznih fotografij tudi vabilo na tajen sestanek v Florenci dne 8. julija. Dognalo se je, da se je Quintavalli ta dan res mudil v Florenci. Rim 1. avgusta. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena sta se davi ob 6. uri pripeljala sem. Na kolodvoru so se poklonili kralju vsi ministri in črnogorski dipbmatični zastopnik. Kralj je rekel, da namerava najprej opraviti dolžnosti, ki jih ima kot sin, potem se bo šele posvetil vladarskim dolžnostim. Kralj in kraljica sta se od tod direktno odpeljala v Monzo. Rim 1. avgusta. Občinski svet je sklenil prositi kralja, naj se umorjeni kralj Umberto pokoplje v Rimu. Rim 1 avgusta. Parlament je sklican na dan 6. avgusta. London 1. avgusta. Obe zbornici parlamenta sta sklenili sožalni adresi. V perski zbornici je rekel Salisburv, da ne bo govoril o zdravilih zoper anarhizem, ker ga ne bo nikdar povse zatreti, da pa ne stoji na strani tistih, ki zagovarjajo milost nasproti takim hudodelnikom. Radovljica 1. avgusta Udeležencev 15. glavne skupščine družbe sv Cirila in Metoda je kaci h 300 Mej potjo so jih na raznih postajah pozdravljali s streljanjem. Povsod so vihrale zastave. V Radovljici je na kolodvoru pozdravil skupščinarje dr. Vilfan, pred mestno hišo župan Roblek z občinskim odborom Pri maši je pel učiteljski kvartet. Pri zborovanju so bila odobrena vsa poročila. Volitve so se izvršile mirno. Banket je bil prav animiran. Ob 2. uri so se udeležniki odpeljali v Polče. Dunaj 1. avgusta. Danes se je začela kazenska obravnava proti dr. Ž i v-' nerau, ki je tožen veleizdaje. Obravnava, ki je bila tajna, se je odložila za nedoločen čas, ker je treba poklicati novih prič. Beligrad 1. avgusta. Poroka kralja Aleksandra z gospo Drago Mašin je določena na nedeljo, dne 5. t. m, ob 11. uri dopoldne. Monakovo 1. avgusta. Prince-zinja Klara bavarska se je zaročila s tovarnarjem v Niirnbergu, baronom Cramarjem. Ko b u rg 1. avgusta. Vojvoda ko-burški princ Alfred edenburški je umrl. Ker je njegov dedič vojvoda Albanv mladoleten, je prevzel začasno regent-stvo princ Hohenlohe. London 1. avgusta. „Times" poroča, da je kitajski poslanik v Petro-gradu brzojavil, da utegne od ruske vlade izposlovati ugodne mirovne pogoje, če bo kitajska vlada previdno in spravljivo postopala. London 1. avgusta. Glasom poročila iz Čifu je bilo določeno, da začno združene inozemske armade včeraj dne 31. julija svoje operacije proti Pekinu. Narodno gospodarstvo. — Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg štev. 14. Promet od ustanovitve v jeseni 1. 1899. do 1. avgusta 1900 znaša kron 3,188.15922. Deležev je vplačanih za kron 10.980-—. Hranilnih vlog se je vložilo......za kron 737.33928 dvignilo.....» » 243.669 51 ostane vlog.....kron 493.66977 Posojil, večinoma na osobni kredit, se je dalo in menic se je eskomptovalo ... za kron 845.430.30 vrnjeno.....» » 297.22767 ostane posojil ... za kron 548.202 63 Denarja se je naložilo za kron 310.87535 dvignilo.....» » 283.67689 ostane naloženega . za kron 27.19846 Hranilnica se peča predvsem z osebnim kreditom in eskomptom trgovinskih menic. Hranilne vloge obrestuje po 4'/«% od dne vložitve pa do dne dviga. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 16. do 31 julija t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in 4raBtY»: Ženska podružnica v Cerknici 66 K, podružnica na Brda 4 K, Šentjakobsko trnovska snoBka podružnica letnine 80 K in Ciril-Metodovega daru 109 K 60 h, ženska podružnica v Kranju 133 K, moSka podružnica v Kranju 122 K, župnik Mat. Preželi v Mavčičah 6 K, hranilno in posojilno društvo v Nabrežini 10 K, podružnica v Bolcu 58 K, podružnica za Vuhred in Marenberg 10 K, podružnica Sentpeterska na Krasu 69 K 90 h, na novi maši č. g. A. Merkuna na Igu složili njega slavilci 22 K 52 h, ženska podružnica frančiškan-sko-Senklavška 100 K, kapi. K. Presker v PiSecah zbirko 4 K, ženska podružnica v Logatcu 58 K, »enaka podružnica za Ilir. Bistrico in okolico 50 K, podružnica na Ziljski Bistrici (Kor.) 49 K 10 h, Franica PuriC iz Repniča pri Sežani 2 K, Alb. Štrukelj v Tolminu zbirko 7 K, upravniStvo „Slov. Naroda" zbirko 33 K 80 h. Blagajnlštvo družbe sv. Cirila In Metoda. XXXII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . 18172 K 44 vin. Hribar Ivan, ljubljanski župan prispevek za maj in junij. . . . Gasilna društva radovljiškega okraja, Cisti dobiCek veselice, prirejene dne 17. junija 1900. . . . Celjska narodna druStva, prebitek akademije, prirejene v prid Prešernovemu spomeniku v celjski Čitalnici dne 17. junija 1900 . . Trije „krokarji" v gostilni „Man-tova" na Vrhniki......... Jekovec Marija v Ljubljani prvo peterokrono............ Majzeljeva TonCika v Belicerkvi nabrala v družbi gorenjsko-do-lenjskih „Sokolov"........ Jnvanec Fran v Vrhu pri Vinici zbirko.............• • • darovali so: J. Zimmermann 4 K J. Zevnik 1 „ M. Špehar 1 „ nabiratelj 2 „ Radikalna družba v Radovljici . . 5 Krenner P. v Škof ji Loki o priliki izleta Sentvidskih pevcev in pevk pod vodstvom gosp. nad- ucitelja Žirovnika......... 16 Premrov Ivan, raC. svetnik v Sarajevu nabral v slovenski družbi Janko iz Ljubljane in Janko iz Sarajeva ob priliki Trebevideve slavnosti.............. Abiturijentje uCiteljiSCa ob koncu Šolskega leta............ PoCivavnik Karol in Josipina namesto venca na krsto umrlega J. K. JuvanCiCa.......... Mally Fran, tovarnar in obC. svetovalec............... Skupaj . 100 „ - 201 „ 38 200 „ - 6 „ - 5 „ — 66 „ - 8 „ — 40 10 „ 01 10 „ -10 „ 72 10 „ — 60 .. — 18870 K 95 vin. Dr Josip Stare, blagajnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. julija: Lili Riiting, zasebnega uradnika hCi, 3 mesece, TržaSka cesta St. 27, pljuC -niča. — Marija Novak, kajžarjeva vdova, 71 let, Hrađeckega ceBta Bt. 11, ostarelost. Dne 29 julija: Lina Pascoletto, notarjeva žena, 31 let. Pod turnom Bt. 3, pljučnica. Dne 30. julija: Leopolda Bergant, trgovčeva hCi, 7 mesecev, Sv. Jakoba trg Bt. 5. Meteorologično poročilo. Vitim nad morjem 806-9 m. gradnji mani tlak 788-0 mm. Čas opa- Stanje m ■a Julij baro- Vetrovi Nebo Is zovanja metra Tem tura iS v mm. 31. 9. zvečer 1 7. zjutraj . ! 2. popol. 7361 ; 178 al. szahod 7379 7362 123 brezvetr. 25 5 : si. jjzah. Srednja vCerajBnja temperatura male: 19-7°. jasno megla jasno 193°, 1° nor- ZD"u.xxa.Jsls:ssL borza dne 1. avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97 65 Skupni državni dolg v srebra .... 97 25 Avstrijska zlata renta....... 115 90 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 9750 Ogrska zlata ronta 47„....... 11560 Ogrska kronska renta 4°, „..... 90 85 Av8tro-ogrske bančne delnice . , . .1720 — Kreditne delnica ... ..... 665 — London vista . . . ,...... 242 85 SamSki drž. bankovc aa 100 mark 30 mark .... 20 frankov Italijanski bankovci C. kr. cekini. . . 118-471/* 2370 1932 90 60 1138 Ako si hočete ss malo denarja Wmm±± ^ ■»*!AV jl j\ jlrLi — _ 1 _ m gotovo bodete jako zadovoljni, la Htter-jeveg* sad prirediti krepčalno in okusno domačo r* TTQ | JP S 3 O III SOK Mg* ,okm n*r*»eno **đDO Tino J° priljubljeno v tisočih pijačo, treba da poskusita asssaoo^s^s ^r*m-+mm mm -mm^mrm^ ^^iin in pridobiva od dne do dne več prijateljev. 10 litrov ■adnoga soka, ki s vodo pomešani vskipe, da 110 do 140 litrov sadnega vina. Liter te izborne pijače stane okolu pet krajcarjev. Mame-calosa mm IJablJsas tmmm Adolf kuprlna, SJv. P««ns tmmtm štev. 44. — Nadalje imajo zaloge: Fr. Dolene v Kranja, Ad. Pauaer v \*v«m mestu, M. Kremi v HU Vidu, Joi. KSthl v Horrvju. (1089—18) Na Jurčičevem trgu štev. 3 c«*jj odda prodajalnica Povpraša naj se pri gosp Jakobu Zalazniku Stari trg it 21. (1521—8) Na Vrhniki v hiši štev. 32 (po domače „pri Bobku") se takoj oddasti: 2 stanovanji v I. nadstropju in 1 stanovanje v pritličju. (1505—2) Pismene ponudbe sprejema posestnik Franc Jonke v Ljubljani, Kongresni trg 15. Cgfc kr. avstrijska |j| irtaim žjtoljfc Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod lx LJubljane jot. kol. Proga 6ea Trhli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cex Selzthal v Aussee, lil, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, PontabeL Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. Eo polu dne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. nri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. nri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga ▼ Novomeito ln ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. nri 15 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograd a, Lin ca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. nri 45 min. zjutraj osobui vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri Iti m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Pon* tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga ls Hovsga mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. nri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri ti m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305) Mesne konserve juhine konserve prepečenec cognac (1228—11) za potnike, lovce in turiste se dobivajo pri Ljubljana, Kongresni trg. brez patenta, s eno gostilniško sobo, kuhinjo, kletjo in stanovalno sobo, na Bregu it. 2 ss ss 1. novembra t. I. da v najem. Pismene ponudbe vaprejema Frano Jonke, kot oskrbnik te hiSe, v Ljubljani, Kongresni trg it. 15. (1506-2) Išče so lepo stanovanje za dve osebi za november termin s tremi sobami in vsemi dragimi pripadki v kaki novejši hiši. — Ponndbe pošljejo naj se na posredovalni zavod za stanovanja A. Kališ-a Jurčičev trg. Istotam ae mnogo povprašuje po stanovanjih ter se hišne posestnike opozarja, da hitro naznanijo svoja odpo-(1519—2) vedana stanovanja. Kleparska obrt nad 65 let obstoječa, se zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji in v dobrem stanju talcoj odda. Več ustno pri lastniku F. Z., Kranj h. Št. 154. (1632—1) Najboljše in najcenejše pleskarsko olje in pjgajr~ les vzdržujoče sredstvo ~W Jo in ostane (632—10) že nad 20 let preizkušeni CARBOLINEUM patent Avenarius. Pred ponaredbami se svaril ,Carbolineum'-tovarna B. Avenarius Mm) mw< <■ <<<■!■■ Dol. A\ Mir. Pisarna: Dunaj, III./1, Hsuptstrssse 84. V LJubljani ga prodaja JI. Spolarle. se vsprejme pri tvrdki (1603-4) Štefan Lapajne v Idriji. Lepo stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob in pri-tiklin, odda ss ss novemberski tsrmin v Frančiškanskih ulicah št 6 (Miklošičeva cesta št. 4). (1523-2) Več pove lastnik Alojzij Pogačnik. Umetalni mlin (premelje v tednu vagon žita) ter (1508—2) žaga za deske s postranskimi poslopji, eventuelno z 20 orali zemlje se proda Jako ceno. Konstantna vodna moč v Savinjski dolini Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Glavni trg št. 4. Grajsko oskrbništvo Monastero pošta Oglej (Akvileja) Primorje priporoča svoje bogato založeno skladišče belih in rudečih vin lastnega pridelka v prijazno upoštevanje. Vzorci so brezplačno na razpolaganje. (1497—2) Pekarija x3.sl a.eželi "tolizru. Oeljst jako dobro poslujoča, se proda jako po ceni z zemljišči ali brez njih. (1507—2) Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Glavni trg št. 4. S. 5/00/1 Konkurzni edikt. (1514—2) C* fcr. okrožno sodišče v \ovenimcM(u je čez premoženje neproto-kolovane trgovke Jflarlje Sever v St. Jerneju dovolilo konkurz. C. kr. okrajni sodnik Rajmund Dolcžalck. v Kostanjevici je imenovan kon-kurznim komisarjem, gospod Aleksander Hudoveriilk. e. kr. notar v Kostan |evlcl 9 pa začasnim upraviteljem mase. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 10. avgusta 1900 predpoludne ob 9. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici stavijo svoje predloge glede potr-jenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanja druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da naznanijo svoje terjatve, tadi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do dne 1. septembra 1900. leta pri tem sodišči, ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici po predpisih kon-kurznega reda, ter se zglasijo istotam pri na dan 13. septembra dopoludne ob 9. uri določenem likvidačnem dnevu za likvidacijo in določitev povratnega reda. Upniki, kateri zamudijo rok zglasitve, imajo nositi vse stroške, kateri nastanejo z novim sklicevanjem upništva ter pregledom poznejše zglasitve kakor tudi, posameznim upnikom ali pa masi nastale stroške, ter so izključeni na podlagi pravilnega razdelilnega načrta že izvršenih razdelb. Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volit vi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika ter članov odbora upnikov, ki so do-tedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja. Likvidačni dan se določi ob enem kot pogodilni dan. Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo zglašale v uradnem listu „Lai-bacher Zeitung". Upniki, ki ne stanujejo v Kostanjevici ali pa v njega bližini, morajo pri zglasitvi imenovati istotam stanujočega pooblaščenca za prejem vročitve, v nasprotnem slučaju se imenuje na ukaz konkurz. komisarja zanje na njih škodo in stroške vročilen pooblaščenec C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu odd. III. dne 27. julija 1900. WBmmumm\ DstiiM Brata Eberl 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4, Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 31 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, iakov in firnežev na drobno in na debelo. I Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zalog« h vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, sli-j§ zarje in zidarje, štedilneg-a mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. p Posebno priporočava si. obćinsr. .2 -e N > a2 o °- N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. ^ Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-59) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. Ceniki poštnine prosti. Filiala V Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem FrailC čuden, na Velikem tr^iTTaTproti rotovža. Q3 OS je nova, z opeko zidana in krita hiša in hlev, zraven vrt in pet njiv ter del hoste za steljo in četrti del pašnih pravic. (1533-D IZjjf* Kdor želi kupiti vse skupaj ali pa samo hišo s hlevom in vrtom, naj se oglasi pri Francetu Lenarčiču v Novi vasi pri Rakeku h. st. 1. Cena po dogovoru. ajlepse lik ase perilu se doseže, ako se vporablja svetovnoznani američanski Brillant-škrob na lesk Frica Schulz-a jim., Ileb in Lipsko lahko in gotovo z vsakim likalo m. Samo pristen z varstv. znamko ..Globus". I. (1362-2) V zavojčkih po 24 vinarjev povsod na prodaj. Razpis službe. Na podlagi ukaza c. kr. okrajnega glavarstva Slovenji Gradec z dne 7. julija 1900 t 10508 je služba okrožnega zdravnika za občine: Velenje, Št. IIj, Št. Janž, Št. Andrej in Skale oddati z letno plačo po 900K; od okrajnega zastopa Šoštanj pripoznana subvencija pa znaša 600 K; plača kot železniški zdravnik 200 K; dragi gotovi dohodki so še po dogovoru pri bolnišni blagajnah in pri posestniku večjega podjetja v Mislinji. Prosilci imajo dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika zmožni, in da vsem v postavi navedenim lastnostnim zadostujejo. Prošnje se imajo vlagati do «5. avgusta t. 1. (1457—2) 033Zxožx2J. odbor T7"elenoe dne 18. julija 1900. Predsednik: Ježovnik. □BIS Hotel štrukelj Oš v Ljubljani £0 na voglu Kolodvorskih in Dalmatinovih ulic (v novozgrajeni hiši) ob najjjivahnejši promet imajoči cesti bliju kolodvora in v neposredni blizini središča mesta lejfeč, priporoča p. n. potujočemu občinstvu svoje najmodernejše opravljene, j vsem komfortom opremljene popotniške sobe in svojo | /faj^mernejše (1428—3) ijborno restavracijo. cene. //ajpo3ornejša postrežba. f ©l©l®l@l® MM ©i® v krasni in zdravi legi pod Rožnikom, četrt ure oddaljena od Ljubljane, z lepim, senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi, Posredovalci izključeni. Natančna pojasnila daje dr« Josip Furlan, advokat v Ljubljani. (1516-2) ©l©l©l©l©l©l©l® ©I© M M M M m oc*a5oo55oo5oo555Qoooo5oooQbooooo Za na želodcu bolehajoče! -asa ISO Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor: želodčni Katar, želodčni krč. želodčne bolečine, težko prenavljanje ali zažlezenjc. naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je prebavno in kričistilno sredstvo Huberta Ullricha zeliščino vino. 37 To zeliščino vino je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča $ V in oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno sredstvo. * v Zeliščino vino odstrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni ® * provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. ® Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (.zastarelih; želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju. in njega neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev." Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in odf)KIlAfllA 80 večinoma posledice slabega prebavijanja, nedostatnega sno-UoldUlJOI IJt3 vanja Krvi in bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi.