OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★.
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
k
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 17, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 221
Zadnje vesti
Oblačno toda toplo \тете se •napoveduje za danes. Najvišja kmperatura dneva bo 86 stopinj, Najnižja pa 44 stopinj, vendar pravi washingtonska vremska "^ai^oved, da okrog Ohio dežuje in zajeti dež tudi Ohio. Za bodočih 30 dni bo v območju Ohio Galley gorkeje vreme kot normalno.
V procesu zdravnika Samuela Slieppard je včeraj okrajni mrli. oglednik Gerber razodel dvo-važnih odkritij, ki obremenu-J^^jo zdravnika Sheppard. Prvo, so se našli na podvzglavniku Pokojne žene Marilyn krvne sra-8^ kot odtis krurgičnega inštru-"lenta, torej dokaz, da je bil Zdravnik Sheppard pri umoru ''aven. Drugič, na uri zapestnici, jo je nosila pokojna in ki je najdena v kletnih prostorih Sheppardovih, go bile tudi ^fvne srage. O tem kaj naj doka-*uje to dvoje odkritij, Јк) šlo da-med razpravo debata med '^žllstvom in obrambo.
^ V Washingtonu bo danes va-^0 politični dan. Mesto tiskovne konference, bo imel predsednik Eisenhower prvo posvetovanje z ^®ftiokratskimi in republikanski-voditelji po volitvah. Pred-ysem bo šlo za ameriško ™nanjo ^ Vojaško politiko.
Predsednik Eisenhower, dr-^Mii tajnik Dulles in obrambe-''i tajnik Wilson so za pomirljivo, PolitUio s Sovjetsko zvezo in se-^aj zagovarjajo linijo, da se s komunističnim blokom da živeti ^ miru. Republikanski senator ^lowland pa je proti taki politiki, češ, da pomeni popolno zrnato komunistov. V tem ozračju se ^ Vršilo današnje posvetovanje Bell hiši.
Poslanec Rayburn, ki bo pred-®®diUk spodnje zbornice, je pred posvetovanjem dejal — de-^okratje ne bodo nasprotovali ^isenhowerju samo radi tega, je on republikanec, mi pa de-
^okratje.
^anes proti večeru prispe v Washington predsednik franco-vlade, Mendes France. V Ka-^^i, kjer se še nahaja, je dejal, ^ bo njegova glavna naloga v da odpravi razna sumniče-ki jih hnajo Amerikanci zo-Francoze in njegovo vlado.
Ko bo šlo pri teh razgovorih za Indokino, je važna napo-ki jo je izdal v Indokini ame-zastopnik, general Collins, ^ ki pravi, da bodo v južnem i^tnamu v bodoče trenirali do-"^^^Če čete ameriški, ne pa fran-^ki oficirji.
^^erikanca, uradnika držav-tajništva, zakonca Noel sta bila pet let v madžar-^kih zaporih. Madžarska vlada J' j® osumila, da sta špijona. Se-je bilo ameriško poslaništvo ^ Budimpešti obveščeno, da sta Field na svobodi in da je ob-tožba
j
s
^ « temu koraju madžarske
^Žba špijonaže padla. Ameriška je zahtevala, da se jhna da
Ч,
« oj svobodo. Politični komen Ur ^
Na evropski fronti ni ničesar novega!
LONDON, 16. novembra—V Londonu so imeli skupni sestanek diplomatski zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije in so sestavili skupni odgovor na zadnje sovjetske predloge, kako naj se zedini Nemčija in kako naj se da Evropi skupna varnost. Kakor je bilo pričakovati, so trije zapadni zavezniki odgovorili na te ruske predloge negativno. Diplomatskim potom pa so pristavili, da bo prišel čas, ko bo možno razgovarjati se tudi o teh predlogih.
če naj pride do združene"*"
Nemčije, se mora to zgoditi po-
torn svobodnih volitev. Tako misli Zapad. Sovjetska zveza na ta predlog ne pristane in hoče združeni Nemčiji diktirati od zgoraj navzdol. Štirje zavezniki v vojni naj tako odločijo. Taka ?edinjena Nemčija pa naj bo upravljena po sovjetskem vzorcu.
Skupni zavezniški odgovor opozarja Sovjete, da njihov predlog ne dovoli nemškemu ljudstvu, da se svobodno izrazi pri volitvah, kakšno Nemčijo hoče. Dalje, da ima tudi sovjetska politika do republike Avstrije vse znake neiskrenosti. Med vojno je bilo v Moskvi sklenjeno, da postane republika Avstrija po vojni zopet samostojna. Danes te samostojnosti Rusi Avstriji nočejo priznati.
Ko je šlo v britanski spodnji zbornici za vprašanje bodoče Nemčije in njene oborožitve, za stališče Velike Britanije, da Sovjetski zvezi odgovori, da je treba naj prvo odobriti načrt pogodbe kot je bil zamišljen v Londonu in v Parizu, šele potem so možni razgovori s Sovjetsko zvezo, so v vseh teh vprašanjih šli skupaj tako britanski konservativci, kakor laboristi s elementom Attleem na čelu.
V Bonnu, v prestolici Zapadne Nemčije, je kancler Konrad Adenauer pozdravil sklepe za-padnega bloka. Nemški socialisti nasprotno mislijo, da bi bilo le potrebno razgovarjati se s Sovjetsko zvezo o njenih predlogih glede zedinjene Nemčije.
>. k temu koraku madžarske Ha delu, da se mrzla vojna
"Opravi.
v Vojaški poveljnik britanskih t v zadnji vojni in sedanji pod-j^eljnik oboroženih sil NATO, r^^l Montgomery se trenotno 2jaja v Buffalo, N. Y., in je na ti v Washington v Bdlo hišo, ^ bo imel z Eisenhower jem posvetovanja.
Pozdravi iz domovine
Pozdrave upravi in čitateljem s obiska Postojnske jame, kjer so se nahajali to jesen, smo prejeli od: Angele Kaučnik, Franka in Minke Alesh, Joe in Pepce Cvelbar, Dulmin Tone, Jennie Novak, Mary Glavan, Steve Malnarich, Mary Vidergar in podpisani so tudi drugi, katerih imena pa žal so nečitljiva. (Kje je dopisnica zaostala ne vemo, prejeli smo jo šele včeraj, đočim se ti obiskovalci stare domovine menda že nekaj tednov nahajajo zopet doma).
Na operaciji
Mrs. Anna Horvath, rojena Stolfa, iz 6712 Bonna Ave., se nahaja v Hanna House University bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi čim preje okrevala.
V Hanna House University bolnišnice se nahaja Mr. John Pretnar iz 14305 Jenne Ave. Podvreči se bo moral operaciji, mi mu pa želimo hitrega okrevanja.
SAMI SE SODIJO IN OBSODIJO
V	Lancaster, O., so imeli v zaporu 20-letnega delavca Joe Neil Camberlina ki je čakal na razpravo, ker je v maju zadavil svojega šest tednov starega sinčka, ker je jokal, potem pa umoril staro mater svoje žene, ker mu ni pustila telefonirati. Camberlin se je v zaporu obesil.
V	Butler ju. Pa., je 27-letni George Pyle ustrelil do smrti svojo bivšo ženo in njeno mater, nato pa še sam sebe. Ženo in njeno mater s strelom iz puške, sebe premišljeno s strelom iz pištole.
JEKLO GRE NAVZGOR
"Steel Magazine," glasilo ameriških jeklarn, trdi, da se sedaj izrablja kapaciteta v teh tovarnah povprečno do 77.5 odstotkov. Ta produkcija je od decembra 1953 sedaj najvišja. Naročila za jeklo dajejo industrija avtomobilov, ki je v glavnem obnovila svojo produkcijo spričo novih modelov, ki bodo v kratkem vrženi na trg, in pa gradbena industrija. Znamenje, da se v Ameriki zida.

Včeraj malo pred poldnevom je umrl oče župana Anthony Oelebrezze, Rocco Gelebrezze. Bolehal je dalje časa. Star je bil 83 let in je prišel v Ameriko iz južne Italije.
JOHN URBANUA
Po tri leta trajajoči bolezni, kot posledica srčnega napada, je umrl včeraj zjutraj na svojemu stanovanju John Urbanija, star 68 let, stanujoč na 6522 Metta Ave. Doma je bil iz vasi Krasna, fara Moravče, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Delal je 10 let pri National Form 0 Metal Co., dokler ga ni 1. 1951 zadela kap. Bil je več let član društva Cleveland št. 126 S.N.P.J.
Tukaj zapušča soprogo Anno, preje Močilnikar, štiri otroke: Frank Močilnikar, Mrs. Ann Harmon, Philip Močilnikar in Mrs. Helen Kachman, pet vnukov in veliko sorodnikov, v stari domovini pa sestro Franco Učakar. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški
oder nocoj po 7. uri.
*
ROSA LANGO
Danes zjutraj je preminUa Rosa Lango, samska, stara 92 let. Bivala je pri nečakinji Emma Burns na 1135 E. 140 St. Rodom je bila iz Trsta. Poleg nečakinje zapušča nečaka George Zimmerman. Pogreb se vrši v petek iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
ALI SE DAMO SPAMETOVATI?
Nesreč v Ameriki je polno. V prometu je bil lansko leto na vsakih 14 minut eden ubit, v celem letu 38,-300. Na vsako 23. sekundo je bila ena oseba v prometu ranjena ali skupno v letu 1,350,000 ljudi.
Radi smrti, radi pohab-Ijenj so prizadete družine in občine. Ta bremena znašajo letno $4,000,000,000.
Ne gre samo za promet. Tudi drugod smo precej brezskrbni. Gre za nesreče. Ki se pripetijo pri delu v industriji, pri obdelovanju polja, pa tudi doma v hiši. V letu 1953 je bilo vsled raznih nesreč 95,000 smrti, slučajnih smrtnih slučajev in raznih nesreč pa 9,600,000.
Že večkrat smo imeli priliko podati primero med ubitimi in ranjenimi v vojnah. Te žrtve so za Ameriko manjše od žrtev nesreč! Ko gre za ameriški promet in z njim v zvezi za razne nesreče, smo si vsi na jasnem, da je treba nekaj storiti. Eden od predlogov, ki naj postane postava, se glasi:
Voznik, ki zakrivi prometno nesrečo, naj bo ožigosan. Njegovo dovoljenje za vožnjo naj ima razpredelnico, v katero se bodo notirali taki nevšečni dogodki. Ce jih bo zakrivil 12, naj se dovoljenje za vselej prekliče.
Voznik naj pla% za svoje vozno dovoljenje več takse. Taksa $1 naj se zviša na $2.
študentje srednjih šol naj se učijo voziti. Sedaj je le 35 odstotkov teh študentov na tečajih za vožnjo z avtomobili.
Kdor bo zaprosil za vozno dovoljenje, naj v bodoče izkaže, da je prestal predpisani tečaj za vožnjo z avtomobilom.
Avtomobil je tudi pregledati in to obligatno vsako leto.
Ce se izpolnijo vsaj gornji pogoji, bo število prometnih nesreč takoj padlo, tako mislijo prometni strokovnjaki.
Republikanci hočejo, da Eisenhower zopet kandidira in tako reši republikansko barko
REPUBLIKANSKA STRANKA-MANJŠINSKA STRANKA
WASHINGTON, 16. novembra—Če gre za ljudske glasove oddane pri zadnjih volitvah, je republikanska stranka dobila 1,500,000 manj glasov, kakor pa demokrati. Na ameriškem severu je v letu 1952 dobila republikanska stranka 5,000,000 glasov večine, dočim znaša ta večina le še, ko gre za zadnje volitve 400,000. Ce bi šlo sedaj za volitve predsednika in za volilne može v posameznih državah, bi bilo teh volilnih mož po strankarski pripadnosti: 317 demokratov in 214 republikancev.
Eisenhower je bil pred zad-+-
MOČNE UNIJE
CINCINNATI, 15. novembra —Danes se je otvoril občni zbor velike delavske unije tesarjev. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik AFL George Meany in tajnik za delo v federalni vladi James Mitchell. Unija tesarjev je včlanjena v AFL, je za unijo prevoznikov kot posamična unija največja unija AFL. Šteje 820,000 članov. Uniji načel ju je Maurice Hutcheson, doma iz Indianapolisa.
MITCHELL OSTANE MITCHELL
V mestu Cincinnati, O., ima svoj občni zbor unija AFL tesarjev. Na občenem zboru je nastopil tudi tajnik za delo v federalni vladi James Mitchell. Trdil je, da ne bo prišlo do pomembnih sprememb delavskega zakona Taft-Hartley.
KONCERT
PEVSKEGA ZBORA
"JADRAN" v nedeljo, 21. nov.
ob 4. uri popoldne v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Rd.
Zvečer večerja in ples v spodnji dvorani
njimi volitvami osebno prepričan, da bo zmagala republikanska stranka. V tem prepričanju je stalno apeliral na Amerikan-ce, naj mu dajo republikanski kongres. To se ni zgodilo. Eisenhower je razočaran.
Kaj pa republikanska stranka?
Ko išče predsedniškega kandidata za leto 1956, nima druge osebnosti kot Eisenhowerja. Republikanci so predočili Eisen-howerju, daje v Ameriki gibanje, ki gre za tem, da se ustanovi tretja politična stranka, ta pa bi šla le na škodo republikancem. Ce naj se republikanska stranka ohrani, jo zna ohraniti le Eisenhower. Iz Bele hiše se zatrjuje, da se je Eisenhower odločil, da bo v letu 1956 zopet kandidiral.
Eisenhower In Moskva
V	začetku svoje politike do Moskve je hotel Eisenhower pokazati, da bo vzel iniciativo ne samo ameriške, marveč svetovne politike v svoje roke. To je povdaril tudi v svojih poslanicah kongresu, Stalno je nagla-šal, da se bo z Rusi pogajal le tedaj, če bodo Rusi pokazali z dejanji, ne pa z besedami, da so pripravljeni k sodelovanju. O tej iniciativi v kasnejši dobi predsednikovanja Eisenhowerja ni bilo več govora. Dejanja so pokazala obratno. Na važni konferenci v Ženevi, kjer se je začasno rešilo vprašanje Indokine, so imeli iniciativo v rokah komunisti, poleg njih pa Angleži in Francozi.
Ko je šlo za vprašanje Zapadne Nemčije, je imel iniciativo v rokah britanski zunanji minister Anthony Eden, poleg njega francoski predsednik vlade Pierre Mendes France. Amerika je k sprejetim sklepom le pritrdila.
Dočim je prvo dobo svojega predsednikovanja Eisenhower odklanjal vsako misel, da bi se sestal z Malenkovim, je sedaj postal popustljivejši. Bela hiša trdi, da je Eisenhower pripravljen na sestanek z Malenkovim. Bi vsaj vedel, kaj Rusi hočejo. Zanimiv je komentar iz Bele hiše, ko gre za odnose Eisenhowerja do Rusov. Eisenhower trdi, da ima v Kremlju dobre in iskrene prijatelje, s katerimi se je razgovarjal tekom zadnje svetovne vojne. (Ali misli na sovjetskega maršala Žukova?)
Eisenhower je prepričan, da bi se dalo s temi prijatelji v Moskvi pametno razgovarjati. Lahko bi se stavila z dnevnega reda sedanja mrzla vojna. Glavno vprašanje pa ostane za Eisen-hov/erja, kako priti do teh prijateljev in kako dobiti z njimi stike.
Morse in Eisenhower
Senator Wayne Morse iz Ore-gona ima važno besedo v senatu.
V	senatu je 47 republikancev, 48
Morse. Moramo pristaviti, da je predsednik senata podpredsednik Richard Nixon.
Senator Morse je dal po zadnjih volitvah nekaj važnih političnih pojasnil, zakaj je moral obrniti hrbet republikanski stranki. Država Oregon ima poleg njega, republikanskega disi-denta, drugega senatorja Neu-bergerja, ki je pravi demokrat. Oregon torej nima nobenega republikanskega senatorja. Volil-ci Oregona so obrnili tradicionalni republikanski stranki hrbet. Prvo je za njega, Morsea, da posluša glas volilstva. To se je izreklo pri volitvah leta 1954 in on je torej sedaj veliko bolj svoboden pri svojih glasovanjih, kot je bil pred temi volitvami.
Ko je šlo za predsedniško kandidaturo v letu 1952, se je Morse odločil za Eisenhowerja proti pokojnemu Robertu Taftu, ker se ni strinjal s Taftovo zunanjo politiko.
Značilne so trditve Morsea, zakaj ga je Eisenhower odbil od sebe. Morse seje nahajal v Evropi in je pregledal organizacijo NATO, ki je vojaška organizacija Severne atlantske zveze. Vojaški poveljnik te organizacije je bil Eisenhower. Morse je na licu mesta v Parizu sprevidel, kako strašno zapravlja ta organizacija ameriške dolarje. Kdo je bil za to zapravljanje odgovoren? Nihče drugi kot Eisenhower. Eisenhower je bil za-pravljivec, ki je delal kompromise na vse strani, ker se je predvsem bavil s predsedniško kandidaturo v Ameriki, ni pa posvečal potrebne skrbi NATU. Na sto in sto milijonov ameri ških dolarjev je šlo tako v nič!
Eisenhower je imel svojo posebno vojaško politiko tudi glede Koreje. Že v letu 1949, torej pred vojno na Koreji, je zahte-
val, da naj se ameriške čete iz južne Koreje sploh umaknejo. To njegovo nakano je preprečil takratni predsednik republike Harry Truman.
Senator Morse je kasneje spoznal v osebi Eisenhowerja kot predsednika republike in dejanskega šefa republikanske stranke nedoslednega človeka, katerega ne smatra za sposobnega, da je na teh dveh mestih.
Morse, ki bo v Oregonu zopet kandidiral kot neodvisni senator, bo šel z demokrati, vendar pa ne pod strankarsko disciplino demokratske stranke, marveč le po lastnem prepričanju.
KOLIKO NEMCEV JE PADLO
BONN, 15. novembra — Vsa Zapadna Nemčija je praznovala spominski dan za padlimi vojaki prve in druge svetovne vojne. Nemški kancler Konrad Adenauer je Nemcem in svetu povedal, da je v prvi svetovni vojni padlo dva milijona, v drugi svetovni vojni pa sedem milijonov Nemcev. Ko se proslavlja spomin na te žrtve, te žrtve opominjajo tudi Nemce, naj bi ne bile zastonj in naj se Nemci orientirajo k miru. K miru in osdelovanju pa ne kličejo samo mrtvi in ranjeni, marveč tudi |)ožgane in opusto-šene vasi ter mesta.
V bolnišnici
V Charity bolnišnici je srečno prestal operacijo Mr. Joseph Smerdel iz 19202 Arrowhead Ave. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se čim preje zdrav povrnil na svoj dom.
Poznani Frank Hayny, ki je svoječasno bival v Collinwoodu ter je bil nekaj let tajnik društva V boj št. 53 S.N.P.J., se nahaja resno bolan v Mestni bolnišnici. Stanuje na 2812 Cedar Ave., Apt. SO. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Upamo, da se mu ljubo zdravje kmalu povrne.
Mr. John Adams, zet Mrs. Ančke Čebul j iz Muskoka Ave., se še vedno nahaja v zdravilišču v Brecksville, O. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
ČASI SE SPREMINJAJO
WASHINGTON, 16. novembra—Sporna pogodba, znana pod imenom Dixon-Yates, ki predvideva, da se v območje Tennessee Valley Authority (TVA) priplazi zasebni kapitalizem, ni edina, za katero bo predsednik Eisenhower z republikanci vred odgovarjal demokratom. Gre tudi za velike jezove Hell's Canyon Dam v državi Idaho. Bivši predsednik Harry Truman je izdelal načrt, da se ti jezovi zgradijo pod kontrolo federalne vlade. Sedanji tajnik za notranje zadeve Douglas McKay je ta načrt Truma-na uničil in dal delo za omenjene jezove privatnemu kapitalu.
V spodnji zbornici obstoja poleg drugih odborov tudi posebni odbor za notranje zadeve. Ker imajo demokratje v spodnji zbornici večino, bodo poslali kot načelnika tega odbora poslanca Jamesa Murray a iz Montane, demokratov in neodvisni Murray je že sedaj najavil, da bo
prod svoj odbor poklical tajnika Douglasa МсКауа in bo McKay moral pojasniti, kaj ga je vodilo, da je spremenil Trumanov načrt. Demokratje napovedujejo, da bodo spremenili načrt tajnika МсКауа.
*
TUDI SPREMEMBA!
LONDON, 16. novembra — Ko je šlo za ustanovitev Izraela, kot se imenuje samostojna judovska država v Palestini, so Angleži temu načrtu nasprotovali, tako laboristi, kakor konservativci. Državo Izrael je leta 1948 priznal Harry Truman in jo tako poklical v življenje.
Judje gradijo v mestu Haifa veliko univerzo, ki bo stala $20,-000,000. Judje so naprosili sedanjega predsednika britanske vlade Winstona Churchilla za dovoljenje, da ta univerza nosi njegovo ime. Churchill je na to pristal.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)_______________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.00
6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za jeit mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.0C - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
NOVI DRŽAVLJANI
(3)
Slovenska javna prireditev po slovenskih domovih, kjerkoli že po širni Ameriki. Prva točka: Ali se deklamira, ali se zapoje, ali pa godba udari ameriško himno. Tudi med nami Slovenci torej prvi povdarek, da smo v Ameriki, državna himna pa je neka otvoritev za vsak javni nastop. Sami sebi si ne bomo očitali, da smo hinavci in da gre le za neko predpisano vljudnost. Ameriški državljani smo!	,
Mnogi naši prijatelji včasih pravijo, da jih čista politika ne zanima. Niti notranja, niti zunanja. Radi berejo slovensko pisano besedo in prav domače slovenske novice. Tudi ena stran slovenskega življenja v Ameriki. Ko pa zaidemo v zvezi z našim naslovom za te vrstice nujno na politično polje, bo tudi za tiste, ki se sicer za čisto politiko ne brigajo, razumljivo tole:
Združene države so bile v prvi svetovni vojni smrtni sovražnik Nemcev. Morda še močneje v drugi svetovni vojni. Nemec na evropskih in afriških bojiščih, Japonec na Pacifiku in v Aziji—to sta bila dva sovražnika, s katerima je šel boj na življenje in smrt. Nemci in Japonci so bili premagani. Koliko človeških žrtev, kako ogromna materialna škoda! Kaj doživljamo danes? Amerika se najbolj poteguje za Nemce in Japonce. Mesto vojne odškodnine jim je dala štiri milijarde dolarjev pomoči, da so se postavili na noge m da danes v industrijski družbi Evrope zopet igrajo prvo violino. Z drugimi besedami—ali naj neko sovraštvo traja večno? Saj ga življenje ne prenese! Ce pa vzamemo tipičnega Amerikanca, katerega naj posnemamo tudi mi, moramo Amerikancu priznati, da je živ-Ijensko spravljiv. Morda se razljuti; kakor pravimo po slovensko, obrne hrbet, pa je vse dobro. Amerikancu je žal, če je kaj žalega napravil, pa hoče hitro popraviti.
Morda ne segamo niti predaleč, če trdimo, da je ameriška vljudnost pravilna in iskrena; še več, bolj naravna kot pri drugih narodih. Zato je Amerikanec naravnost tip človečanskega življenja. To življenje pa je na vse zadnje tudi prava realnost. Časi se namreč spreminjajo z dogodki. Ali bomo neko napačno zakoreninjeno mišljenje, kakor trmo večno držali, ali ne bomo šli z dogodki časa?
Kaj nas še učijo dogodki časa? Nemci v zadnji svetovni vojni sovražnik številka ena, danes veliki zaveznik Združenih držav. Rusi v isti vojni zaveznik v orožju, danes glavni nasprotnik Združenih držav. Italija pod fašizmom nasprotnik Amerike, danes kakor dete v zibelki negovano po ameriških dolarjih!
, »
Slovenci v Ameriki, posebno tisti, ki so hoteli prenesti na ameriška tla nekaj ideološkega socialističnega iz starega kraja, so po desetletjih ameriškega življenja morali spoznati, da v Ameriki odide v pozabljen je vse, kar ni tipično ameriškega. Tudi ideja o socialističnem političnem gibanju je kot neameriška, kot prenesena iz tujine, popolnoma propadla. Propade tudi ideja sovraštva.
Povdarili smo, da je gotovo po starem anglosaksonskem principu, da praktično življenje ni logika, tudi da je ameriško družabno in javno življenje bistveno spravljivo. Ce vzamemo samo oboje političnih strank in primerjamo na primer volilno borbo, vidimo, da ta borba ne zavzame nikdar obupno strupenih pojavov, ki smo jih navajeni iz starega kraja. Petelini na gnoju v Ameriki niso doma, če pa priletijo v Ameriko, se ne obnesejo. Velja za stare kot za nove Amerikance. Samo tisti, ki s srcem in razumom doživi tak amerikanizem, bo ob dani prisegi doživel naravnost tudi notranje prerojenje!
Časopis, tudi "Enakopravnost," je glasilo javnega mnenja, je namenjen za javnost. Ne za enega; za splošnost. Vprašanje državljanstva novih in starih Amerikancev je to splošno vprašanje. Prepričani smo, da ga bomo rešili zase in za slovensko ameriško družbo, če bomo občutili posamično in vsi skupaj, kar končno razodene znana krilatica: PRAV ALI NEPRAV, AMERIKA JE NAŠA DOMOVINA!	L C
UREDNIKOVA POŠTA
Adamičeva ustanova
CLEVELAND, Ohio — To je sedmo poročilo o nabiranju prostovoljnih prispevkov za "Spominsko ustanovo Louis AdamiE." Dobri in zvesti in stalni Adamičevi prijatelji nemoteno pošiljajo svoje prispevke za odkup dragocene in pomembne Adamičeve literarne zapuščine. Imena darovalcev bodo izročena knjižnici Princeton univerze, ki bodo pričala zanamcem, kdo se je zavedal važnega kulturnega in napovedanega časa, ko se je odkupovalo neprecenljivo izbirko odbranih zapiskov iz Adamičeve lastne knjižnice.
Do 15. septembra so prispevali še sledeči:
Po $100.00: Anton J. Terbo-vec, urednik lista "Nova Doba" ter dolgoletni in zvesti prijatelj umrlega Adamiča; in Mr. in Mrs. Janko N. Rogelj, oba stalna in odkrita podpiratelja in prijatelja pokojnega pisatelja Louis-a Adamiča.
Neimenovana skupina je darovala $25.00.
Po dvajset dolarjev so poslali: Louis Majer in Mr. in Mrs. Frank Perko.
Mrs. Mary Knafelc je oddala $15.00, katere so prispevali prijatelji ob smrti njene matere.
Po deset dolarjev so prispevali: Carole R. Rogelj, Mr. in Mrs. Michael Chok, Mr. in Mrs. John Opeka, John F. Perko, društvo št. 174 ABZ, društvo št. 86 SNPJ, Vence Palcich, Mr. in Mrs. John Piškur in Neimenovan.
Osem dolarjev je poslalo društvo št. 225 ABZ.
Po pet, dolarjev so darovali: Chas. Vertovšnik, Felix štrum-bel, Louis Dular, Matt Mesec, Mr. in Mrs. Geo. Nagode, Mrs. Josephine Henigman, Mrs. Frances Julilia, Theodor Kircher, Pauline Vogrich, Ciril Mlinar, John Mevlja, Frank Prijatelj, omizje prijateljev in neimenovan:
Po tri dolarje so darovali: John Rom, balincar in neimenovan.
George Turek je daroval en dolar.
Sedaj vodi "Spominsko ustanovo Louis Adamič" stalni odbor, ki je bil izvoljen dne 31. oktobra. Petnajst Adamičevih prijateljev v CleveMndu ih okolici je obljubilo, da bo do novega leta nabralo po sto ali več dolarjev za Adamičevo ustanovo. Ali ne bi bilo lepo in častno, da bi se tiidi iz drugih slovenskih naselbin priglasili stari in zvesti Adamičevi prijatelji ter nabrali primerne vsote za Adamičevo ustanovo? Kaj pa naša društva na letnih decemberskih sejah? Društva, ki se še niste odzvala poslani prošnji, storite to v mesecu decembru. Poslana Adamičeva slika bi morala viseti v vsaki društveni dvorani. Ali ni to zaslužil s svojim delom v Ameriki ?
iz Ljubljane sem prejel pismo sledeče vsebine:
"Dragi rojak John!
"Globoko se zahvaljujem za pobotnico "Spominske ustanove Louis Adamič," katero sem s ponosom sprejel. Ta pobotnica mi bo v trajen spomin na naše kulturne Slovence v Ameriki. To je častno delo naših rojakov v Ameriki. Vaša organizacija bo zapisana tudi v zgodovini naših ljudi v Sloveniji.
"Rojak John, da sem jaz postal v Sloveniji prvi prispevatelj za vašo Adamičevo ustanovo po zaslugi Josipa šeme-ta, ki je bil na obisku v Ljubljani, to ne bom nikoli pozabil. Poslano pobotnico sem dal na vidno mesto v mojem stanovanju, da jo lahko узгк vidi. S tem se spominjam
vsak dan na svoje rojake v tujini.
Iskrene pozdrave Vam, rojak John, in vsem ostalim članom vaše organizacije. Posebno pozdravite prijatelja Jožeta še-me-ta."
"Minar Ciril."
Tudi v domovini se zanimajo za Adamičevo ustanovo. Tam še bolj doumevajo in cenijo Adamičevo literarno zapuščino, katero hoče sprejeti v svoje varstvo znameniti ameriški učni zavod, Princeton univerza. Ni dovolj, da smo samo kulturni na jeziku, pokazati moramo to tudi z dejanji. Sedaj je na preiskušnji vsak Slovenec v Ameriki, ki trdi, da mu je pri srcu narodno, brat-slco, izobraževalno in kulturno udejstvovanje. če je res to, kar trdi, potem bo njegovo ime tudi mod prispevatelji za odkup izredne Adamičeve literarne zapu-puščine. Ko bo zaključena kampanja, bodo priobčena imena vseh darovalcev, da bo slovenski narod lahko vedel, kdo se resnično udejstvuje v našem kulturnem in izobraževalnem delu v Ameriki.
Hvala vsem dosedanjim darovalcem! Donesli ste že lepo vsoto. Kdor hoče prispevati, pošlje naj na moj naslov; John Zigman, 20713 Recher Ave., Euclid 19, Ohio. Za vsak prispevek dobite uradno pobotnico. V Clevelandu in okolici lahko oddaste vaše prispevke uradnikom ustanove ali pooblaščenim zastopnikom ali prijateljem Adamičeve ustanove. John Žigman, blagajnik SULA.
Kokošja večerja v A.J.C.
EUCLID, Ohio — Zadnja seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. je bila dobro obiskana. Raz-motrivalo se je kaj bi se dalo napraviti v korist doma, da bi se kmalu izplačalo dolg. Pri Slovencih je- že navada, da radi čim preje izplačajo dolg.
Klub društev je skupno z direktor! jem in Gospodinjskim odsekom odločil, da pripravi kokošjo večerjo za nedeljo, 21. novembra. Poleg večerje bo tudi prosta zabava, pri kateri bo igrala dobra godba. Vse to bo stalo samo ?1 50, kar je za današnje dni prav poceni.
Prijazno vabimo vsa društva in splošno članstvo društev, ki zborujejo v A.J.C. na Recher Ave., prijatelje in znance, da nas obiščete v nedeljo. Dobra zabava bo za vse in vemo, da nikomur ne bo žal. Naše kuharice so obljubile postreči z najboljšo kokošjo večerjo in vso prikuho. Servirati se prične ob 5. uri popoldne.
Obenem se prosi vse tajnike društev, ki še vedno imajo vstopnice na rokah, da jih vrnejo takoj.
John Zupančič, tajnik.
Slike po seji
CLEVELAND, Ohio — Seja odbora in zastopnikov S.N.P.J. farme je premeščena, in sicer se ista vrši v petek, 19. novembra v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Po seji nam bo Joe Dovgan kazal premikajoče slike od naše zadnje vinske trgatve, kot tudi slike, posnete na proslavi petdesetletnice S.N.P.J., katera se jo vršila minulo poletje na farmi. Zastopniki ste prošeni, da ste pravočasno na seji, da se čim preje zaključi sejo.
Vsi, kateri želite videti omenjene slike, ste vabljeni na po-set. Naša dekleta Ženskega odseka pa bodo preskrbela za prigrizek.
Zapisnikarica.
Koncert zbora Jadran
CLEVELAND, Ohio — Težko je oprijeti se dela, posebno še če ga ne razumeš. Tako je tudi z menoj. Rad bi kaj napisal, pa se nisem učil pisanja, zato pa pravijo, da korajža velja.
Moj namen je, da vam sporočim, da imamo tu v Clevelandu prireditve vsako nedeljo, da nam gre čas kar hitro naprej. Imamo koncerte in ne stane preveč, da slišite lepe slovenske pesmi, potem pa greste na večerjo, katero pripravijo, tam poslušate lahko godbo in še več petja, ali pa se lahko tudi naplešete.
Prihodnjo nedeljo priredi pevski zbor Jadran svoj jesenski koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ta zbor je odsek Doma in je pripravljen nastopiti pri raznih prireditvah, da je boljši uspeh, zato je naša dolžnost, da tudi mi podpiramo zbor, ko on sam ima prireditev, da ne bo pel praznim stenam. To tudi velja za zbor Adria, katerega tvorijo tu rojeni fantje in dekleta, ki so pripravljeni nastopiti na prireditvah, kamor so povabljeni.
Torej, ne pozabite priti v nedeljo, 21. novembra na koncert zbora Jadran v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. uri popoldne. Zbor Adria pa ima svoj koncert v nedeljo, 19. decembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Jerry Pike.
Važna seja društva Euclid št. 29 S.D.Z.
EUCLID, Ohio—Članstvo društva Euclid št. 29 S.D.Z. se opozarja, da se vrši redna mesečna seja v petek, dne 19. novembra, ob 7.30 uri zvečer, v navadnih prostorih.
Seja bo zelo važna, ker se bo razmotrivalo radi združitve z drugim društvom.
Pridite na sejo vsi, ker gre v člansko korist.
F. Požar, tajnik.
Belokranjci vabijo
CLEVELAND, Ohio—Kar hitro čas beži naprej. Jesen je tu in ž njo so dolgi večeri, človek se kaj rad poda v družbo prijateljev, da ž njimi si krajša čas.
Zato je Belokranjski klub sklenil prirediti običajno jesensko domačo zabavo. Vršila se bo v soboto, 20. novembra v dvoranah št. 1 in 2, novo poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Vljudno je vabljeno cenjeno članstvo in prijatelji dobre zabave, da pridejo, ker pri Belo-kranjcih je vedno veselo. Za vsa okrepčila bo prvovrstno poskrbljeno, postrežba bo najboljša, plesaželjne bo pa kratkočasila godba John Grabnarja.
Na veselo svidenje!
John Smuk, tajnik.
UBOGI PAPEŽ
Pred nedavnim je Vatikan objavil uradno statistiko papeževih fizičnih naporov v 1953. Med drugim so zabeležili tudi tole:
Papež je imel lani 84 govorov in sicer 34 v italijanščini, 29 v francoščini, osem v nemščini, devet v angleščini, tri v španščini in enega v portugalščini. Izdal je dve encikliki (enciklika je papeževa okrožnica). Objavljeno je bilo 24 lastnoročnih papeževih pisem. V avdienco je sprejel nič manj kot 81,534 vernikov. Razen tegd je imel še 942 privatnih avdienc, 30,832 posebnih in 2Д26 lako imenovanih "bacia-mano" (poljubov roke).
Astronomska številka avdienc v enem letu lahko normalnega človeka resnično zmede. Toda vsi italijanski časopisi so objavili te številke. Potemtakem je res hudo v Italiji! Brezposelni italijanski delavec je lahko še vesel, ker nima dela.
...........................""""""I.....""Ill.......on............................................................................................
Moje počitnice po zapadu in drugod
PIŠE GEORGE PANCHUR
............................................................I......H......I.............................................H...................I..............lil«
CLEVELAND, O. — Več let sem že gojil željo, da bi šel enkrat pogledat na naš ameriški zapad. Saj se toliko sliši o teh lepih krajih, kjer vlada večna pomlad in je tudi odšlo tja že več naših ljudi, pa bilo v Kalifornijo ali v Arizono in zelo malo teh se je zopet vrnilo razven, če so prišli sem na obisk svojcev.
Mnogi, ki so se že vozili po zapadu, vedo povedati o dolgi in težavni vožnji, katera vodi skozi gorate kraje in puščave, v katerih vlada zlasti v poletnem času silna vročina. Radi tega me je potovanje nekoliko plašilo in še bolj pa mojo soprogo. Sinko Bob je pa dejal: "Le korajžo, koliko jih je že šlo po isti poti, pa ni še noben ostal v puščavi in tudi mi ne bomo, saj znam tudi jaz voziti avto!"
Torej tako smo se res odpravili na pot jaz, moja žena, sinko Bob in pridružila se nam je tudi Mrs. Frances Mislej iz Mentorja, Ohio, ki ima v Kaliforniji mnogo znancev in prijateljev. Bila nam je zelo hvaležna, da smo jo povabili na to pot in ji dali priliko za obisk svojcev, a še bolj pa je bila vesela njene družbe moja žena, ki je tako imela dobro družbo na zadnjem sedežu v avtu.
V ponedeljek 21. junija 1954 še v zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali iz Clevelanda. Vozili smo po cesti št. 42, ki vodi skozi mesto Indianapolis, Ind., tu pa smo obrnili na cesto št. 40 do St. Louis, Missouri, kamor smo dospeli okrog pete popoldne istega dne, ko je bilo največ prometa na cestah, ko se vračajo delavci z dela in poleg tega pa je vladala silna vročina, saj je toplomer kazal "samo" 105 stopinj.
Enajsturna vožnja in vročina sta nas precej zmučili zato smo si začeli ogledovati za primerno prenočišče. Dobili smo Motel v bližini tako zvanih Meramec Caverns; to so podzemske jame, katerih je v tej okolici mnogo. Po kratkem oddihu smo šli na ogled teh podzemskih krasot. Ta jama sicer ni tako obširna kot je naša Postonjska jama v Sloveniji, je pa mnogo lepša in čudovitejša v kapnikih in se nahaja v petih nadstropjih, do katerih vodijo dobre stopnice m tudi pot je lepo tlakovana, da se lahko bolj komodno hodi. Najprej smo prišli v tako zvano "zabavno dvorano." V tem prostoru razni klubi in organizacije prirejajo večkrat svoje prireditve; drugje zopet vidiš vinsko klet z ogromno mizo in vrčem na mizi ter kozarci, okrog mize pa stole. Ob stenah pa so velikanski vinski stenah pa so velikanski vinski sodi, a od stropa pa visijo lepi grozdi. Naprej od tukaj pa pridete v "operno dvorano" s številnimi sedeži. Posebno čudo v tem prostoru pa je prav gotovo veliki zastor pred odrom. Čimbolj ga ogleduješ, lepši se ti zdi. V tej jami je mnogo studencev in jezer; električna razsvetljava je pa v 62 barvah, kar naredi že itak naravno krasoto še toliko lepšo. V teh jamah se je skrival leta 1870 znani hajduk Ges-se Gemas, ki je dočakal starost 101 leto.
Ti prostori pa so bili za javnost odprti šele leta 1931 in od tedaj je obiskalo to jamo že nad dva milijona ljudi. Zgodovinarji sodijo, da je ta jama stara nad sto milijonov let in koliko je to, pa kar sami računajte. Priporočal pa bi vsakomur, ki ima priliko, da si ogleda te prostore, za kar mu prav gotovo ne bo žal. Hladni zrak v jami je prav dobro vplival na nas, docela smo se ohladili in tudi dobro odpočili.
Naslednje jutro pa smo zavo-
zili na cesto št. 66, katera pelje naravnost v Los Angeles v Kaliforniji. Vozili smo ves dan skozi državo Missouri in Oklahomo. Vseskozi smo občudovali velikanska pšenična polja in v istem času so bili na delu velikanski traktorji, ki so želi in obenem tudi mlatili pšenico, ki je bila že zrela v tistem času. Vse naokrog smo pa tudi videli velikanske
"elevatorje" ali shrambe za žito Tudi ta dan je sonce neusmiljeno pripekalo in na večer smo se ustavili v mestu Clinton, Okla., ter si dobili prenočišče.
V	jutru 23. junija smo pot nadaljevali; vozili smo ves dan skozi države Texas in New Mek-siko, kjer smo videli same ogromne pašnike in mnogo goveje živine, katera v poletnem času veliko trpi vsled pomanjkanja vode in silne vročine.
Kolikor dlje smo vozili, toliko je svet postajal bolj peščen. R^.-stline so polnoma zginile vozili smo skozi puščavo. Ta večer smo prenočevah v mestu Galup, Nev^ Meksiko, ki leži blizu meje države Arizone. Mesto je lepo in či" sto, leži globoko med visokimi hribi, v katerih je bilo pred let' mnogo premogorovov. Tudi SlO" venci so bili naseljeni v teh krajih. To mi je povedal prijatelj Frank Alič iz 168. ceste, ki je živel v mestu Galup pred 50 leti-
Tukaj smo izvrstno počivali, kako p^ tudi ne, saj smo uživali pristni gorski zrak, katerega v Clevelandu zelo pogrešamo. Ko smo v jutru 24. junija vstali, j® bilo zelo hladno—mrzlo, radi tega je pa bila vožnja toliko bolJ prijetna in to je občutil tudi naS "konjiček" avto, ki je vozil mno' go hitreje kot prejšnji dan in pr' tem ga ni bilo treba veliko vzpodbujati z nogo . .. Vozili smo sko-ro ves dan samo skozi držaVO Arizono, ki je zelo gorata in kamnita dežela. Tukaj živi še mnogo Indijancev, ki pa so zelo siromašni, kajti živijo največ kar v eno-sobnih hišah ali kočah, ali p& tudi kar v zemljo zdolbenih Џ' mah. Ukvarjajo se največ ® pletenjem malih preprog in ^ izdelovanjem raznih malih spo' minkov, katere ti na vse način® vsiljujejo v prodaj, če se tam ustaviš. Razumejo pa se tudi prav dobro na reklamo, kajti ob cesti vidiš vsepolno kričečih napisov, ki oznanjajo njih blago, vehkega bizona (to je velik zajec, ki je na ogled samo v gotO' vem kraju), a ko smo prišli t]&' pa je bila na mestu samo indij^i^ ska prodajalka, če se jo sme tako imenovati . . .
V	mestu Kingman, Ariz., sm'^ zapustili cesto št. 66 in kreni|| na desno po cesti št. 93, ki vodi skozi Hoover Dam do Bould®^ City. Ta pot, ki je nad sto mW dolga, je bila tudi zelo teža^' na; vije se skozi puščavo in vidiš nič drugega kot siv kamel in posušene grape, v katerih J® v zimskem času polno vode. pelje vedno višje in višje, ustni"® postajajo suhe in v ušesih P{^ čenja šumeti. Vse to povzroc^ višinski zrak, saj smo biH 10,000 čevljev nad morsko
no. V tej višini občutiš nekaks® glavobol, nekateri celo krvaviJ" skozi nos in to posebno kad^'^ vlada tu silna vročina. Toploi^® je kazal tukaj 120 stopinj P^ nismo nič potili. Pot postaja ve ^ no bolj vijugasta z ostrim'
ki, da mora biti voznik zelo viden, da ne zdrsne s ceste, se prav lahko zgodi, kajti ob sti ni nobene ograje ali cije. Ko smo tako vozili smo globoko doli pod seboj reko Colorado, ki se vije visokimi gorami in naposled s ka v Hoover Dam.
(Dalje prihodnjiO
ENAKOPRAVNOST
^ STRAN 3
elektrogospodarska šola v
CERKNEM
^®kdanje italijanske vojašnice služijo za vzgojo kvalifiranih ®lekiričarjev
Do 1950 leta so delovale v Slo štiri elektrogospodarske ki so se tedaj združile v eno ^ sedežem v Cerknem. Ker je Prišlo malo prezgodaj do pre-^Gstitve teh šol v Cerkno, so ži-nekaj časa tako predavatelji kakor učenci v izredno težkih P°gojih. Namesto da bi začeli s poukom, so morali vsi prijeti za ^сашре in lopate ter takorekoč S^aditi svojo šolo, svoje delavni-in svoj dom na ruševinah ^ekdanjih italijanskih vojašnic.
Sele v začetku decembra so lah-
ko
pričeli s poukom. Ker je bila
jkrat šola zveznega pomena, so med učenci celo Bosanci in ^^kedonci.
Elektrogospodarska šola v Cerknem se vse od 1950 leta ne-P'^estano razvija in izpopolnjuje, je bilo doslej vloženih vanjo okrog 40 milijonov dinarjev. Ustanovitelj šole je Elektroenergetska skupnost Slovenije, ki ka-že vsa leta do šole veliko ra-^iinevanje in ji gmotno močno pomaga. Šola pomeni za Primorsko, posebno pa še za tolminski ^кгај, veliko pridobitev. Traja leta in ima povezan teoretike^ pouk s praktičrAn. Kot pre-"izobrazba pa je potrebna nižja ^^■ednja šola. V njej se vzgajajo ^^Gnci v kvalificirane delavce z ^^zivom "obratni električarji.-"
PREPARE YOUR HOME AGAINST DISASTER!
your drug COUNTER HAS OrPICfAl DISASTER FIRST-AID SUPPII
šola ima že od novembra 1952 leta svojo termoelektrarno. Rudnik premoga v Pečovniku pri Celju ji je namreč odstopil loko-mobilo, ki so jo v sami šoli preuredili na gretje z žaganjem, ker ga je, v okolici Cerknega v izobilju. Iz te lokomobile je nastala elektrarna, ki obratuje dvakrat na teden za šolske potrebe. Ima 65 kw moči, lahko pa napaja tudi celotno vas. S to elektrarno je Cerknemu zajamčen stalen električni tok, medtem ko so bili prej zaradi slabega daljnovoda često brez luči.
Sedaj gradijo učenci pod vodstvom svojih predavateljev še liidroelektrarno. Za te potrebne cevi jim je odstopila elektrarna v Mostah (služile so prvotni centrali Savica, ki je bila grajena v prvi svetovni vojni). Podjetje Elektro Ljubijana-okolica je šoli podarilo Francosovo turbino z regulatorjem, medtem ko so Soške elektrarne prispevale generator. V jeseni 1955 leta bo ta elektrarna že obratovala in bo omogočila elektrifikacijo sosednjih vasi Trebenče, Poče in Gorje. Vsa strokovna dela bo po teh vaseh izvedla šola, kmetje bodo prispevali les, delovno silo in prevoze, okrajni ljudski odbor pa bo za potreben material prispeval 6 milijonov dinarjev.
Delavnice, ki spđdajo k šoli, so danes še vedno v razvoju. Primanjkujejo jim zlasti obdeloval-
HIŠE NAPRODAJ
EAST 173 ST. BLIZU TRANSPORT ACIJE
Hiša s 6 sobami; 3 spalnice, garaža in dovoz. Lepa lota 40x125. Cena $10,500 z zameno druge hiše.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Lustre Brown Mink Turns Smart Heads


• Gould bs that mink has no place on your budget — at least this year, yet in spite of that you'll still be able to sally forth looking sleekly fashionable with your head "be-minked," thanks to Tintair's Lustre Brown Mink hair tone.
Soft, innocent-looking, recapturing- the gentle beauty of glis-t«nins: brown hair witl) tawny highliKhts, this Tintair has more 'to it than mere eye appeal for it incorporates an exclusive auto-'»latic self-timing process which
turns color action off at precisely the right moment so that hair remains natural and unbleached looking. Considering that statistics show that 3 out of every 5 women in the country tint, bleach or dye their hair with no one being the wiser (if the coloring is done well), this process becomes doubly important for it makes home hair coloring—even for amateurs an—easy, pleasant and inexpensive way to look and feel their best.
ni stroji, glede na razumevanje, ki ga kaže ustanovitelj do šole, pa bodo prav gotovo tudi to uredili. Danes imajo vsega 6 kombiniranih delavnic-učilnic, delavnico z obdelovalnimi stroji, va-rilnico, kovačnico, montažni oddelek, merilni oddelek, previjal-nico, nameravajo pa ustanoviti še oddelka za galvanoplastiko ter popravilo in polnjenje akumulatorjev. V vseh delavnicah bodo v kratkem uredili fluorescenčno razsvetljavo.
V fizikalnem kabinetu imajo modele vseh vodnih turbin darilo Turbo-inštituta. Vsi ti modeli obratujejo.
Šola ima tudi svoj dom. V njem je prostora za 160 učencev. Dom je res sodobno urejen, ima lepo jedilnico, sodobno kuhinjo, ambulanto z ordinacijsko in bolniško sobo, več učilnic in seveda tudi spalnice. V njem je še kopalnica s 14 prhami, v gradnji pa imajo celo majhen zimski plavalni bazen. Ves dom je ozvočen.
Mladinska organizacija v domu je delavna, vedno sodeluje pri urejevanju doma in kaže polno razumevanje za njegov nadaljnji razvoj. Največ pohvale nedovmno zasluži 12 članski tamburaški zbor, ki sodeluje na vseh proslavah, nastopil pa je že tudi v Tolminu, Idriji in po vaseh okrog Cerknega. Za letošnje šolsko leto pripravlja celo večjo turnejo po okraju in morda tudi izven njega.
Učenci imajo še svoj šahovski klub "Vasja Pire," pridno pa se bavijo tudi z odbojko, košarko, namiznim tenisom, lahko atletiko, smučanjem in planinstvom.
—še
Maribor kot industrijsko središče
Letošnji "Mariborski teden" je pokazal, da se ta ustanova spreminja v pravi sejem slovenskega gospodarstva. Ta vtis so imeli tuJi obiskovalci iz Trsta, ki so si ogledali to pomembno mariborsko gospodarsko prireditev. Ob svojem povratku so se pohvalno izrazili o gospodarskem napredku Maribora," pa tudi o zunanjem vtisu, ki ga napravija mesto na tujca. Občudovali so zlasti lepo urejeni park.
Maribor je danes središče dežele z razvito industrijo in naprednim kmetijstvom. V samem mestu so zrasla nova industrijske. podjetja, medtem ko so se stara razširila in modernizirala. Tekstilne tovarne — med njimi zlasti Mariborska tekstilna tovarna—so že tako napredovale, da danes v veliki meri delajo za izvoz (v Turčijo na Bližnji vzhod, Abesinijo, Južno Afriko in celo v Avstralijo).
Uspešno se tudi uveljavljata Predilnica in tkalnica, ki proizvaja tudi stanične tkanine, in Tovarna trakov in sukanca. V Mariboru obratuje tudi "Tovarna volnenih in vigogne izdelkov."
Med kemičnimi tovarnami naj omenimo tovarno mila vseh vrst "Zlatorog." Maribor ima tudi tovarno umetnih brusov z zaščitno znamko "Swaty."
Zelo se je razvila kovinska industrija. Avtomobilska tovarna "TAM" (Tovarna avtomobilov Maribor) se je uveljavila- zlasti s svojim 3-tonsltim kamionom 70
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
8502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodaj am6 tudi na kose zrczane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
<	TERMSt i /
STAI(i^MmTURE tO.
IVanhoe 1.8288	16305 ЖГд#е?:оо Road
STORE HOURS: Monday, Thursday,' Friday—9-A.M, to .9 P.M. Tuesday Satur($ay: 9 A.^. P.M. .r^ Wednesday -9'A,M.'to 12 Nqon
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi nnorala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
konjskih sil, hitrost 80 km). Delavnica železnišJiih vozil "Boris Kidrič" izdeluje že tudi salonske in dejilne vagone. Naj omenimo še Mariborsko livarno in tovarno kovinskih izdelkov, nadalje "IKI" (Industrija kovinskih izdelkov) in "Metalno," tovarno konstrukcij in strojnih naprav, ki JO prištevajo med največja jugoslovanska podjetja za gradnjo jeklenih konstrukcij.
Za razvoj montažnega podjetja za hidroelektrarne in splošno montažo "Hidromontaža" so bili dnni ugodni pogoji, saj je prav šta,jerski del Slovenije narava obogatila z velikimi vodnimi silami. Na sami Dravi je vstala vrsta velikih elektrarn; Fala, Dravograd, Mariborski otok in Vuze-nica: v Velenju je termična elektrarna.
O pomenu mariborskih industrijskih podjetij za razvoj slovenskega gospodarstva govorijo jasno podatki o deležu mariborske industrije na izvozu Slovenije v lanskem letu. Ta delež predstavlja 32% celotnega izvoza Slovenije in znaša nad 3 milijarde deviznih dinarjev. Pri izvozu mariborske industrije je udeležena Mariborska tekstilna tovarna z 92.06%, mariborska livarna z 2.37%, Predilnica in tkalnica 2.09%, Elektrarna Mariborski otok z 1.56%, Tovarna volnenih in vigogne izdelkov z 0.93%, vsa ostala podjetja (Tovarna avtomobilov. Delavnica že-
lezniških vozil, "Surovina," "Zlatorog," Tovarna mesnih izdelkov, Industrija lesnih proizvodov in "Konstruktor") ostalih 0.99%.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdico« 1-3113
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54
IZLOŽBENA OMA^ ZA MESO
se proda po zmerni ceni. 12 čevljev dolga. V zelo dobrem stanju.
Vpraša se po 5. uri popoldne.
RE 2-8560
je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metricnq, dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3M37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce; št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15^ ; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG ^0.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HJŠO . . . TRGOVINO
pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO;
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO.
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
vmi mtern umt w##.
Ootn th*
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFENSK
ZA ZDRAVJE KUPITE
SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljico pri
TIVOLI IMPORTS
6407 SI. Clair Ave., Cleveland 3. O, Pokličite HEnderson 1-5296
Pošiljamo tudi po pošti
Dva pogrelma zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokllčU#
/LGRDlNAt^^NS PuNERAi Directors

Home on the Rang©
This was a nice place. A family of hard-working ranch people called it home .. . until one afternoon wlien a roaring range fire took their grass, their home, their livestock—everything,
Ihis is a well-known scene in America. Too well known. Each year range fires race over thousands of acres. . burning grofin and feed ... killing livestock ... destroying farms.
Can't something be done to stop range fires.' Yes.. , but it's strictly up to you, Jiecause 9 out of 10 range fires are started by carelessness . . . your carelessness and your neighbor's.
Won't you make yourself a solemn promise to be careful this year? Be careful with matches, smokes, campfires, rubbish and clearing fires, any fire. It's important for all of us. And it's up to
Repeal of^erme;
I WILL BE
CAREPULI
Only yau can
Ш PREVENT RANGE Ш!
Like other American business firms, we believe that business has a responsibility to contribute to the public welfare. This advertisement is therefor sponsored in cooperation with The Advertising Council and U.S. and State Forest Services by:
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST ^
France Magajna
Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Pa se je pripetilo, da sta piav tisti večer odšla iz Vrem stari Martin in njegov nič mlajši prijatelj Tomažin, ki ga že poznamo. Šla. sta v barsko gmajno krast kole za svoj vinograd. Za tako delo je noč bolj pripravna od dneva. Ze sta imela vsak primerno butaro kolov nasekano, ko čnjeta, da nekaj strahotnega ko-lomasti proti njima. Sopihanje, stokanje, lomljenje vej in trganje goščave je bilo tako, kakršno se čuje samo v Afriki, ko zbezlja skozi džunglo tropa splašenih slonov. V barski gmajni pa ni bilo slonov še nikoli, niti medvedov ne. Samo ena stvar je, ki more povzročiti v njej tak trušč — divja jaga ali divji lov. Vsi lovci, ki so v preteklih stoletjih šli v Pekel, napravijo tu pa tam izlet v gmajne in priredijo divji lov. Ob taki priUki lomijo drevje, trgajo grmovje in drobijo skalovje, ki ga trkljajo v potoke. Vmes oponašajo krike ranjenih zverin, lajanje psov in trobentanje rogov.
Martin in Tomažin sta cula vse to in še mnogo drugega bolj groznega. Pozabila sta na kole in pozabila na vse dobrote sveta. Samo to sta mislila, kako bi se rešila usode zavrženih duš. In sta bežala iz goščave proti Stranjam, kjer je bila samo košenina, bežala sta kakor najbolj izbrani Mussolini jevi junaki in nista gledala na ovire. Le po čudežu sta prišla še živa domov.
*
Ako greste v opoldanskih urah mimo naše Reke, boste dobiti vtis, da je kraj zelo lep. V nočne-nem času pa ni pametno ondot hoditi. Skoro v vsakem zavinku straši. V samotnih tolmunih se pogostoma prikaže iz vode krvavo stegno, mnogi so pa tudi že videli pravi kostihromp. Pokojni Čendakov Pavle je bil tako pogumen, da je kar sredi noči metal kamenje v Zeleni vir, pa je takrat čul iz vode obupen glas;
Kdo je razbil moji materi skodelico?"
Pavle ni hotel dajati pojasnil, ampak je potihoma zginil domov. Leta dolgo je molčal, potem je pa le povedal to stvar najbolj zanesljivim. V resničnost njegovih besed ne more dvomiti nihče.
Potem so bili mnogi, ki so v poznih urah srečali na samotni poti skrivnostno deklico in so bili od takrat dalje zmerom nesrečni. Ta reč menda velja tiidi za današnje čase. Marsikdo postane še danes nesrečen, če se pre-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
GEORGE EISELE
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest Prices on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Filled
176 W. Adams St.
Phone FRanklin 2-8935
REAL ESTATE
LASTNIK PRODAJA — Zidana hiša na vogalu. Trgovsko poslopje, trgovina in 5 stanovanj. (2 po 3 in 3 po 4 sobe) 5 garaž. Zraven je lota 50x125. Prvo nadstropje greto z vročo vodo na stoker.— Cena $28,000.
2801-03 So. St. Louis Ave., tel.: Bishop 7-0734
pogosto sestaja na samotnih potih s skrivnostnimi deklicami.
In zdaj, ko smo se vsi naveličali Vremske doline, si bomo podali, roke in se ločili kot najboljši prijatelji. Vremenski (ne vremski) preroki pravijo, da se bodo res, ne bo odveč, če napravimo kratek izprehod po primorskem Krasu. Razkošja ne bo, vsako upanje v to smer je zgrešeno. Ako smo pa skromni in se moremo zadovoljiti s "pjatom" "rijepe" ali "jajdove" polente, bomo morda le ostali živi do prihodnjega poletja.
NA ŠAHOVSKEM KONJIČKU PO KRASU
(Apologija: Moj brat, ki se šc nekako odobro razume na pisari-iu, je prebral nase zgodbe in je strogo namršil obrvi. Rekel mi
je:
"Prav je, da pripoveduješ str-mečemu svetu o bridkostih v življenju skromnih kraških ljudi, ni pa prav da se tako pretirano poslužuješ superlativov."
Debele kaplje znoja so se mi prikazale na nežnem čelu.
Nič ne vem, kaj so to "super-lativi," še nikoli nisem čul te besede. Sam vrag jo je bil prinesel v našo deželo. Vem pa, da je moj brat zdravnik in da počenja na meni razne znanstvene poskuse, kakor da sem morski prašiček. "Superlativi so gotovo kako novo omamno sredstvo," sem ugibal v globini srca, "in zato je brat tako hud."
Vedeti morate namreč, da se nikoli ne upam česa potožiti mojemu bratu. Polno hudih bolezni je v meni, jaz jih pa pred njim skrbno skrivam. V začetku, ko sem bil še naiven, sem mu včasih, rekel:
"Kaj des, zakaj mene v prsih tako boli?"
"Zato, ker kadiš; opusti cigarete, pa boš zdrav."
"Pa zakaj me nekaj vrta v sklepih?"
"Zato, ker piješ vino. Pij mleko in kmalu boš zopet čil."
Mleko! Br . .. ! Mleko je narava namenila teletom in ne pametnim ljudem! V take medicinske skrajnosti gre moj brat, da se sploh ne morem več dostojno pogovoriti z njim. Če mu rečem, da je preveč dežja, mi svetuje tople copate in mrzle obkladke na glavo; kadar se pa jezim čez sneg, mi svetuje, naj hodim rano spat in naj ne čitam v postelji. Ko sem se oni dan togotil čez visoke davke, mi je predpisal tri aspirine in vroč lipov čaj, da se bom pošteno spottil. Srečni vi, ki nima-
v BLAG SPOMIN
sedme obletnice preraiie smrti naše preljnbljene soproge in nepozabne mame, stare mame in
ANGELA MOSTAR
ki je odšla v večnost dne 17. novembra 1947.
Tri leta so že minula,
odkar si Ti zapustila nas, odšla si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkoder več vrnitve ni.
V tihem grobu zdaj počivaš, večno, smrtno spanje spiš, nobene prošnje, ne solze, Te s tega sna ne zbude.
V srcih naših trajni so spomini,
neizbrisni Opomini do konca dni,
ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalnjoči;
ANTON, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova MRS. MARY STAMPFEL in MRS. ANGELA SPEHEK, hčeri vnuki, dva brata in dve sestri Cleveland, Ohio, dne 17. novembra 1954.
v BLAG SPOMIN
ob šesti obletnici odkar nas je za vedno zapustila naša nikdar pozabljena in draga mama
FRANCES SLAPNIK
Svoje mile oči je zalisnila dne 17. novembra 1948.
Mama naša. mama mila, več ne čuje Vaš se glas, leta šest so že minula, odkar Te več med nami ni.
Na Vaš grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Vas svet
Mirno spavajte, ljuba mama, v kraju večnega miru. Enkrat bomo se združili, tam pri Odrešeniku vsi!
oci otroci
Cleveland, Ohio, dne 17. novembra 1954.
to takega brata! In sem mu rekel na njegove besede:
"To je laž, da rabim superlative. Še nikoli jih nisem! Takih packarij niti ne maram. Gotovo ti je kak moj sovražnik natvezel to bajko. Ali je treba, da vsem veruješ?" Zelo užaljen obraz sem mu bil pokazal.
Mojemu bratu so prišle solze v oči. Od daleč je bilo videti, da mu je hudo.
"Ne, Franček," je dejal. "Vem. da nimaš posebno grdih razvad in tudi pošten si do neke znosne mere, le kadar govoriš našim ljudem po listih iri knjigah, odvisno pretiravaš. Vsako pretira-Kost pa, bodisi navzgor ali navzdol, imenujemo mi, učeni ljudje, superlativ. Zakaj si napisal tisto zgodbo o kravi, ki da je sedela na veji jablane in igrala na violino ? Ali ne moreš razumeti, da je to nemogoče? Potem si nekoč pravil, da si spoznal mulo, ki je v eni minuti brenila devetisoč-krat. Taka trditev je v najboljšem primeru laž in zato najslabši superlativ na svetu. Vsak dozorel človek bo vedel, da je ni mule na svetu, ki bi brcnila več kot
šestisočkrat v minuti. To vidiš, so osnovne stvari, ki jih mora poznati vsak pisatelj, pisar, pi-sač, pisun in pison."
Skesano sem sklonil glavo in napravil trden sklep, da bom odslej govoril le tako resnico,- ki bo deviška in ki ne bo prav nič omadeževana s superlativi.
Potovanje po površju zemeljske oble je za mnoge prijeten opravek. Nešteto ljudi je, ki so potovali, ki potujejo ali ki bodo potovali. Potoval je Mojzes, potoval je Ahasver in za njim Leteči Holandec, potoval je Marko Polo, potovala sta Julij Cezar in Kolumb, potovali so fašisti na Kavkaz in nazaj (nazaj so potovali malce hitreje) in potovala pta Hitler in Mussolini na Bre-ner, ki je bil daleč, in na drugi svet, ki je bil blizu.
Tudi jaz včasih potujem. Potujem z gnojnim košem na njivo, če sem na domačiji, in potujem z dvigalom na ljubljanski nebotičnik, ko si zaželim visokih planin. Nekajkrat se mi je pripetilo, da sem potoval tudi po naših kraških planotah; z mladimi
pujski v Sežano ali pa s kravo kam drugam. Svoje zadnje potovanje sem opravil kar na šahovskem konjičku.
Šahovski konjiček je ljubka živalica, ki ima to posebnost, da ne vidi vsake vasi. Preskakuje posamezna naselja in še potem krene na desno ali levo. Nihče ne more vnaprej vedeti, kje bo pristal. Pa je zelo pohleven in meni zelo prija.
Bil je nekoč dan, ko sem bil mlad, neverjetno ognjevit in še bolj neverjetno drzen. Takrat sem v svoji neukrotljivosti poskušal z ježo na sosedovi Luci. Brez zob je bila, desetletja starejša od mene in najbrž tudi mnogo pametnejša. Potreboval sem jo bil, da bi mi vlekla brano po njivi. Njiva je bila daleč in meni se je zdelo, da je potrata, če ji dovolim prazni trapljati do tam. S prijaznimi besedami in raznimi zvijačami sem jo pripravil do tega, da je obstala ob cestnem zidu. Da bi ji pregnal sumljive misli, sem ji s sladkim glasom pripovedoval pravljico o štiridesetih roparjih in zgodbo o pridnem Janezku in hudobnem
Mihcu. Ko sem videl, da so se Ji od krotkosti pobesili uhlji, sera splezal nanjo kakor na Triglav. 3 šibo sem jo nagnal, da se je spustila v divji dir. Pri mostu v Kalinah, ko je v hitrosti že skoro dosegala poldrugi kilometer na uro, me je Luca prijazno razto-vorila. Že med dirom se mi 3^ zdelo, da pretrdo stopa in da bi morala imeti gumije\e pete. Potom je bilo videti, da meče zadnjo premo previsoko v zrak. Začel sem sliti v ospredje, kakor da sem deželni poslanec. Oprijel sem se komata, ki je kazal nekako neupogljivost v značaju, se ni prav nič dobro izkazal. PO' kazal je, da ne sloni na zdiravp načelih. Pomikal se je naprej s® bolj hitro kot kobila. sama. Z njim tudi jaz kajpada. Skupno sva pridrsala po gladkem vratu do čeljustnih tečajev. Tam je komat nekako obtičal, nisem pa obtičal jaz. Vztrajen in dosleden sem se prekopicnil čez uhlje in se nasadil na glavo.v cestno lužo. Tukaj sem si privoščil neka] minut odmora, Luca se je pa šla^ past v sosedov grah.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Nepopisno žalostni in potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nas je za vedno zapustila naša ljuhljenq soproga, hčerka-edinka in nečakinja
1927
1954
AMEUAIMICKEYINOVAK
rojena P E R K O
Umrla je dne 20. oktobra 1954.
Pogreb se je vršil dne 23. oktobra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Jeromija ter od tam po opravljeni sv. maši zaduš-niči in pogrebnih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Blagopokojna je bila rojena dne 21. maja 1927, v Clevelandu, Ohio. Bila je članica društva Blejsko jezero št. 27 S.D.Z. Uposlena je bila zadnja leta v Cleveland Clinic bolnišnici kot steno-grafka.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti naše ljubljene nepozabne. Ta dokaz vaše ljubezni do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh brezmejne žalosti.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njene duše.
Srčna hvala onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni poslednji zeme^ski poti na pokopališče.
Zahvalo izrekamo pevcem zbora Jadran za Žalujoči:
krasne v srce segajoče pesmi, ki ste jih zapeli svoji članici v zadnji pozdrav in slovo.
Zahvalo naj sprejme čst. g. duhoven za opravljene pogrebne obrede, kakor tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala lepa tudi nosilcem krste.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo vsem dragim prijateljem, ki so nam stali ob strani v pomoč in tolažbo v težkih urah. V času ko trepeče srce bolečin je prijateljska tolažilna beseda kakor balzam za pekočo rano. Tisočera vam hvala!
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so pomagali ali prispevali. Ako ga kdo pomotoma ni sprejel, naj sprejme isto našo globoko zahvalo.
Mlada sredi najlepših let si nas zapustila, ljubljena. Peza življenja je bila pretežka za Te in omagala si. Za Teboj žaluje soprog, ki Ti je bil ljubeč in zvest tovariš. Objokujeta Te, ljubljena edinka, oče in mati, katerima si bila vsa sreča na svetu. Žalujejo za Teboj sorodniki in številni prijatelji, katerim si bila mila in draga. Dolga je bila vrsta teh, ki so prišli, da se poslovijo od Tebe, kar priča, da si bila priljubljena pri mnogih. Spomin na Te bomo ohranili v naših srcih za vedno.
Spavaj sladko, ljubljena soproga!
Snivaj mirno večni sanj, draga hčerka!
PAUL JOHN NOVAK, soprog FRANK in MILKA PERKO, oce in mati	JOHN in FRANCES NOVAK, tast in tašča
PRIMOŽ, JOHN, JOSEPH in JACOB, strici	MRS. JENNIE TERNNEL, sestrićna
JOHN PERKO, bratranec; in več sorodnikov v stari domovini zapušča dve teli in tri strice
Cleveland^ Ohio, dne 17. novembra 1954,