Glasilo Udruženja p. 1.1 uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XII.	V Ljubljani, dne 1. januarja 1932.	1. štev.
Jožko Čampa:
(V
novo
leto*
Preteklo leto, ki je pravkar zatonilo, nam ni bilo naklonjeno. Zato prav nič ne žalujemo za njim. V našem organizačnem življenju pomeni velik minus, dasiravno bi bilo ravno preteklo leto lahko eno najplodonosnejših za stanovsko organizacijo p. t. t. uslužbencev. Z novim uradniškim zakonom in z odločitvijo gosp. prometnega ministra so bili položeni temelji za močno in edinstveno organizacijo p. t. t. uslužbencev. Toda namesto da bi se zgradila krepka edinstvena organizacija, so brezvestni ljudje porušili še ono, kar smo imeli prej, in v organizaciji p. £. t. uslužbencev je zavladalo razsulo, ali točneje povedano:	v
usodnem času se je izkazalo, da jugoslovanski poštarji že več let sploh nismo imeli organizacije.
Bilo bi brezmiselno, da bi tarnali nad tem, kar je bilo in kar se ne da več predrugačiti. Bilo bi pogrešno, če bi se zaradi neuspehov in razočaranj predajali malodušnosti in če bi obupavali, kajti malodušnost, obup in pesimizem ne vodijo nikoli do cilja in uspeha. Zdrav organizem, poštenje in pravilne ideje nikoli ne klonejo. Zato se tudi mi ne vdajamo apatiji in ne obupujemo, ampak gremo v novo leto in novim dogodkom nasproti polni optimizma in vere v končno zmago poštenja in pravice.
Članstvo Dravske sekcije UPU pa naj ima zavest, da ono ni krivo, če je organizacija jugoslovanskih poštarjev v razsulu, saj je dokazalo, da stoji v organizaciji na visokem in zavidljivem moralnem nivoju. In samo organizacija, ki ima tako članstvo, more pogumno sprejeti težko borbo za poštenje in pravico, za ozdravljenje in ureditev bolnih razmer na telesu organizacije jugoslovanskih poštarjev. Zato ni čudno, da so se nepoštene in mračne sile spoprijele s toliko besnostjo ravno z našo sekcijo. In ravno ta borba tistih elementov, ki so se vrgli proti naši sekciji, je dokaz, da je Dravska sekcija na pravi poti.
Morda so tudi v naših vrstah malodušneži, ki klonejo glave, in ki nič več ne verujejo, da bi mogla zmagati poštena stvar. Često čujem med tovariši malodušne besede, češ, da je vse lepo in prav in da je naša borba poštena, da pa živimo v takih časih in razmerah, ko je zlo in nepoštenje močnejše in da bomo zato v borbi podlegli. Drugi zopet mislijo, da se zlo ne da zatreti in da bi bilo zato bolje, če bi se z zlom in nepoštenjem še mi pobratili. To so ljudje taiko zvane taktike, ki stoje na stališču, da je treba cigane ociganiti, tatu okrasti in hudiča prehudičiti. To se pravi bel-cebuba izganjati z belcebubom in nemoralo množiti in večati z nemoralo. Taka politika utegne kdaj morda res komu kaj koristiti, toda taka korist ne more biti niti trajna niti kaj posebnega. Kajti, kadar je stvar v celoti in od vrha do tal pokvarjena in nemoralna, tedaj iz tega ne more priti nikoli nič dobrega in poštenega. Saj vsi vemo, da v smrdljivih greznicah ne morejo živeti plemenite ribe.
Celokupno članstvo naše sekcije, pa tudi malodušneži in vsi drugi, ki kakorkoli gledajo na borbo in razvoj v našem udruženju, naj bodo uverjeni, da poštenje mora in bo zmagalo. In zmagalo bo na celi črti, brez polovičarstva in gnilega kompromisarstva. Kajti ;
tu ne more biti kompromisov. Kdor bi delal kompromise z nepoštenjem, ta bi nepoštenju samo podaljševal življenje. In v borbi, ki jo bijemo, je mogoče samo dvoje: ali da zmaga poštenje, ali pa da zapade udruženje v zlo, v katerem se bo zadušilo. Tretjega tu ni.
Jaz verujem v prvo: v zmago poštenja. In ko se zgodi to, potem pride vse drugo, kar pričakujemo p. t. t. uslužbenci od svoje stanov-sko-strokovne organizacije v stanovskem, Strokovnem, socialnem, moralnem in materialnem pogledu.
Zato celokupnemu članstvu ne morem želeti za novo leto nič boljšega, nego da doživi v tem letu naša borba svojo popolno zmago. In da jo bo doživela, — in to morda prej, nego se pričakuje, — o tem naj članstvo prav nič ne dvomi.
S to novoletno željo, ki je hkrati tudi moje prepričanje, pa se obenem obračam na vse tovariše in tovarišice s prošnjo, naj vržejo od sebe vsako malodušje in stopijo v novo leto z menoj polni vedrega optimizma in poguma v svojih dušah.	„
V trdni veri, da članstvo pojmuje moje želje in moje težnje in da bo tudi v novem letu, ki bo nemara usodno za našo pošteno stvar, ostalo čvrsto ob moji strani in me podpiralo v mojem prizadevanju, želim vsem članom sekcije
srečno in blagoslovljeno Novo leto!
Jožko Čampa:
Pogodbenim poštarjem
Ob vstopu v novo leto smatram za svojo dolžnost, da se spomnim tudi tovarišev pogodbenih poštarjev in jim izrečem nekaj prijateljskih besed za slovo. Da, za slovo, kajti po novem zakonu o uradnikih in po odločbi gosp. ministra pogodbeni poštarji ne morejo biti več člani naše organizacije, ampak imajo svojo lastno organizacijo.
Naša sekcija se je nerada ločila od tovarišev pogodbenih poštarjev, ki so bili v veliki večini njeni dobri in zvesti člani. Ob slovesu se jim zahvaljujemo za njihovo dolgoletno zavednost in zvestobo, obenem pa jim želimo, da bi v svoji lastni organizaciji dosegli vse ono, za kar smo se borili v njihov prid tudi v naši organizaciji. Naš cilj je bil: pogodbeni poštarji naj bodo prevedeni v državne poštne uradnike po skupnem zakonu o uradnikih. Kajti samo to je po našem mnenju garancija, da bodo interesi pogodbenih poštarjev popolnoma zaščiteni. Naša organizacija je v zadnjih letih zelo iniciativno zastopala in delala za interese pogodbenih poštarjev. Ona je dala iniciativo za revizijo pravilnika o pogodbenih poštah in za osnovanje pokojninskega fonda, izdelala je osnutke in predloge za vse to in se borila poleg tega tudi za ostala vprašanja^ ki posegajo v interese pogodbenih poštarjev. Na žalost, uspehi niso bili toliki, kolikor smo želeli in kolikor je bilo dela in truda. Tudi revizija krivičnega obdavčenja pogodbenih poštarjev je zasluga naše organizacije.	»
A tu ne gre za zasluge, ampak za to, kar je poglavitno, da so se razmere za pogodbene poštarje vsaj nekoliko izboljšale. Saj nas e vendar bolelo, ko smo videli, kako bedno
in nesigurno žive ti naši najbednejši sotrpini in tovariši.
Mnogi pogodbeni poštarji pa so nam očitali, da se naša organizacija zanje ni zavzemala. To so bili iz večine oni nezadovoljneži, ki niso poznali bede pogodbenega poštarja, marveč ki so bili vse prej, nego poštarji ali pa taki, ki se za organizacijo niso dosti brigali, in so čili nezanesljivi člani. Ti se bodo sedaj v lastni organizaciji na lastni koži prepričali, kako težko je izvojevati tudi še tako malenkostne uspehe.
Pogodbeni poštarji sedaj ne morejo biti več pri nas organizirani, pač pa so lahko naročeni na ? Poštni glasnik«. Zato smo morali brisati pogodbene poštarje iz našega članstva. Dasiravno smo z odhodom pogodbenih poštarjev zelo razbremenjeni v delu organizacije, vendar naj bodo uverjeni, da je organizacija z veseljem delala zanje in da se ne loči od njih z lahkim srcem. Oni so nam bili in nam ostanejo tudi zanaprej naši tovariši, ki jih bomo z veseljem podpirali, kadarkoli bodo potrebovali naše pomoči, četudi niso več naši člani.
Ob slovesu jim priporočamo še to, naj podpirajo svojo novo organizacijo prav tako, kakor so podpirali dosedanjo našo in svojo. Kajti dandanes more uspevati samo organiziran človek. Priporočati moramo pa tudi to, naj spremljajo svojo organizacijo in svoj pokojninski fond z budnim in kritičnim očesom. Pazijo naj, da ne bo usoda njihove organizacije in fonda prišla v roke ljudem, ki so pogodbeni poštarji samo po imenu, ki pa sicer s pošto, še manj pa s težavami pogodbenih poštarjev nimajo nobenega stika. Samo tisti i bodo mogli koristno, uspešno in iskreno za-I stopati interese in koristi pogodbenih poštar-J jev, ki so sami poštarji, in ki morajo živeti samo od dohodkov svoje poštne službe. To so naše odkrite besede pogodbenim poštarjem, izrečene ob slovesu iz srca in v njihov do-I brobit.
Vsem pogodbenim poštarjem — dosedanjim našim članom — še enkrat: hvala za člansko zavednost, zvestobo in pomoč, zlasti pa iskrena hvala za iskreno tovarištvo!
Jos. Štukelj:
Državni strokovni izpili v p. t. t. stroki.
Za dosego uradniškega službenega mesta predpisuje sedanji, kakor tudi prejšnji uradniški zaikcm, da se mora najprej kandidat neko dobo pripravljati, odnosno vežbati in potem opraviti državni strokovni izpit. Iz predpisov uradniškega zakona, ki se tičejpi državnih sifcrakovnih izpitov (v 111. in VI. poglavju), bi ob tej priliki omenil samo to, da se s m e pripravnik prijaviti k izpitu po kom-čanem drugem Mlu pripravljalne službe, a opraviti ga mora najkasneje pred koncem petega leta pripravljalne službe. Izpit se sme trikrat polagati. Kdor izpita uri drugem poinajvijanju — torej tretjič — ne opravi, ali ga ne opravi do konca petega leta pripravljalne sllužibe, se mora odpustiti iz državne službe.
Uradniški zakon dalje pa tudi zvaničim-;kom in slu žiteljem moižnost priti naravnost do uradniške (ne pripravniške) službe, alko so izpolnili določane pogoje. Tu pogoji se tičejo šolske rziolbiiaizibe, ki je predpisana za
dotično uradniško službo, nadalje -položitve ■sfcrotooivinegto izpita in pa službene dobe, ki so jo že morali prebiti v zvanCčniški službi. Zvaničnilk, ki je dovršil tri leta zvaničniške službe 'in ima šollšk-o izotena-zbo, predpisano za uradniška zvanja, Ikatera ss razpon-pjajo od X. do VH. položajne skupine (za bivšo '111. kategoriijio), bodisi da je to iizolbražbo imel že ob positaviiM za zvairiičnika ali pa s(i ‘jo je šele med službo pridobili, ima pravico \polagati 'državni stindkovni izpit za dotično urddlnDšlko služlbo in se sme postaviti po ‘opraviljčnem vzpliitu v zvanje uradnika X. slkiupine. Služba talkcga zvanionika se torej ismatra za enako službi uradniškega pripravnika tistih strok, iki se razporejajo od X. do I V!H. skupine. Službeno se talki prliipmviuiki j kraljše označuijejo kot »tpripravinilki (§ 45 ')«• j V zvanje uradnikov, ki se razporejam od j X. do Vlil. skupine, se smeji) izjemoma, po- | tem Iko so tseveda opravili drž. stoolk. izpit, j ‘sprejemati tudi zvaničniki, ki imajo deset let zvanianiške službe v islti sltlroki, četudi nimajo šcllislke izobražbe za dotionio uradniško službo (§ 8). Zvaniontki pa, ki še nimajo treh lat zivaničniške službe, im služibellji (brez 'Ozira na dolgost službe) pa laliko dobe sia- j ■mo službo uradniškega priipravmika, če ima- | jo seveda predpisano šolsko iizolbrazoo. 11 i zvaničniki in služite!}! se torej še ne more- j jo prijaviti ik državnemu strokovnemu iz- i pitu.
Prav priim&nio je določilo § 14 u. z., da j se 'pripravniku, ki opravlja strokovni izpit 'zuiralj kraja svoj'ega Službovanja, prizna (pravica do povračila potnih stroškov, če izpit opravi. Analogno se bodo mora!!! pod Istim pogojem povrniti potni stroški tudi že omenjenim zvanlčnikom, kli imajo tri odnosno deset let zvaničniške službe.
Uradniški zakon določa v § 360, da se morajo pravila o izpitih v šestih mesecih od 'dne, ko " dolbli uradniški zakon obv ezno moč, prilagoditi njegovim predpisom. Tako so itiuidi — z malo zamudo — zagledala dne 24. decembra t. 1. v »Službenih Nov,mah« luč sveta nova »'Pravila o državnih strioucovnih izpitih za uradniška zvanja v p. t. stroki«. Ker na področju naše direkcije sedaj ni kandidatov oziroma pripravnikov s srednješolsko ali višjo izobrazbo, ki bi hoteli polagati državni 'strokovni izpit, hočem v iem članku iz navedenih pravil poleg spicSšnih ištvari mavestri satrto dno, kar zanima pripravnike (§ 45') in zvamičnike z izobrazbo zia uradnike X. skupine.
V p. t. strdki so naslednji izpiti:
1.	) za prrilpravnike s fakultetno izobrazbo:
a)	za administrativno službo (juristi).
b)	za tehnično službo (inženijerjt);
2.	) za priiiptavnike s popolno srednješolsko izobrazbo;
a)	za p. t. službo,
b)	za tehnično 'službo in
za uradniško službo samo tedaj, če imajo predhodno odobrenje gospoda ministra.
Od vseh naštetih izpitov se polagajo pri direkcijah samt) izpiti, ki so navedeni zgaraj pod točko 3. Vsi drugi izpiti se polagajo pred 'mlin istrsko izpnaš.?valno komisijo. Zakaj je irtiiniiištrstvo določilo, da 'pdlagaljo pripravniki is srednješolsko izobrazba zapet izpite pri imfiniištrstvu, mi ni znano. Ker pa se pripravnikom povrnejo potni stroški, ni preiti temu določilu posebnih pomislekov.
Urijave k drž. strok, izpitom (taksirane s kolkom za 20 Din) se pošiljajo kakor do sedaj po službeni poti pristajirti iizpraševatni komisiji. Istočasno se mora poslati po nakaznici na zapiiistvlkarja izpraševafae komi-slijs izpraševalna taksa, ki znaša za kandidate s fakultetno izobrazbo-, in sicer ::a vsakega člana komisije 100 Din, pri onih s sredr nješolsko izobrazbo 80 Din, pri onih z nepopolno srednješolsko izobrazbo pa 50 Din. Poleg tega pripada zapisnikarju 80, 64. odnosno 40 Din. (Cela taksa za pripravnike po § 45 1 in za že večkrat imenovane zvamlčni-ke znaša potemtakem 190 Din.)
Ocene ipri izpitu so: odličan, prav dober in dober (doslej: soglasno in z večino glasov).
Pripravniki po § 451 (bivša III. kategorija) In že omenjani zvaničniki polagajo izpit iz naslednjih predmetov:
a) Za poštno in brzojavno službo; _ Skupina A.
1.	) Ustava kraljevine Jugoslavije.
2.	) Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3.	) Ustroj ministrstva za promet, posebno p. t. uprave.
4.	) Ustroj poštn* hranilnice.
§.) Zakon o pošti, (bizojavu in telefonu.
6.	) Pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij p. in t.
7.	) Pravilnik o pogodbenih drž. poštah.
8.	) Zakon o uradnikih.
9.	) Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov.
10.	) Uredba o draginjskih dokladah.
11.	) Kazenski zakonik (poglavja 2/1 in 2, i), 12, 13, 18, 19, 22, 27/1 in 28).
Pravila dodajajo: v najpotrebnejšem obsegu.
Skupina B.
1.	) Pravilnik za notranjo poštno službo.
2.	) Svetovna poštna konvencija in uredbe z izvršilnimi pravilniki.
3.	) Pravilnik o poštni carinski službi.
4.	) Pravilnik o hranilni in čekovni službi pri poštah.
5.	) Pravilnik o dajanju v zakup in opravljanju prenosa poštnih pošiljk na suhem.
6.	) Pravilnik za ambulančne pošte.
7.	) Pravilnik o poštnem avtomobilskem prometu.
8.	) Pravila o občinskih poštah,
9.	) Poštni pri-stojbenik.
10.	) Poštna geografija.
Predmeti pod točkami 2, 5 in 7 se izprašujejo
samo v najpotrebnejšem Obsegu.
3.) za pnliprarviniikc z nepopolno šolsko izobrazbo-:
a)	za p. t. službo (za z'vatija: p. r.. manii-ipuilaimt, telefonistka, artrtvskli uradnik in
Akonidiikter),	,	,
b)	za tehnično službo (za zvarili: prakt. tehnik in 'nadzornik t. t. prog).
(Mimo teh izpitov Imajo pravila še posebna določila glede »pitov pri prestopu iz nižje v višjo strofo) uradniške službe. P-red-pisu-jek) 'pa tudi posebne dopolnilne Izpite za zvanja administrativnih,, ‘računskih in tehničnih uradnikov* tp je 'uradnikov, ki se raz-pordjajo od IX.- dp ,V. skupine. Dopolnilni izpit za ta »vamu«. ‘sniajo . prtjagatti, sfuinp pni ‘uradniki, katantm to do\v«4i gospod minister. Dopolnilni izpit se sme polagati .šele po -trelj: tetih po opravljenem izpitu z.d .P- t.- službo.
(Poidi zvamičnlikii, ići nimajp šolske izobrazbe za uradnike, imajo ipa deistrtilet. zvauičnj-ške. službe v p. t. .stroki,se-lahiko rprtjaviio za prilaganje državinega, .strokpivpdga, izpita
Skupina C.
j.) Pravilnik c brzojavni -službi v notranjem prometu.
2.	) Pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu.
3.	) Mednarodna brzojavna konvencija s pravilnikom.
4.	) Mednarodna radio-brzojavna konvencija s pravilnikom.
5.	) Pravilnik o sprejemnih radio-aparatih.
6.	) Manipulacija na morzejevern aparatu (dajanje in sprejemanje).
Predmeta pod 3 in 4 samo v najpotrebnejšem obsegu.
Skupima D.
1.	) ApkratI ih centrale za žično'in brezžično telegrafijo'ih' telefonijo/
2.	) Brzojavne in telefonske -inštalacije.
3.	) Preizkušanje brzojavnih in telefonskih prpg, iskanje in odpravljanje motenj.
4.	) Poznanje ir> vzdrževanje električnih eler mentov., za.brzojav jn. teiefen,.
Vse samo v najpotrebnejšem čbsegu.
Skupina E.
1.	) Zakon o držav, računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka B pogodbe in nabave.
2.	) Zakon o glavni kontroli.
3.	) Pravilnik o delu krajevnih kontrol in komisarjev -za izredne preglede (škontracije).
4.	) Zakon o taksah s pravilnikom.
5.	) Pravilnik o poslovanju z novcem pri poštah, brzejavih in telefonih.
6.	) Blagajniška služba in polaganje računov.
7.	) Predpisi o ekonomni službi.
Predmeti pod točkami 1 do 4 se izprašujejo samo v najpotrebnejšem obsegu.
Ti kandidati polagajo izpit pred tročlansko komisijo. -Predmete iz skupine D izprašuje član, določen za skupino C, predmete iz SKupine E pa člani, določeni za skupine A, B in C, in sicer vsak iz onih predmetov, ki so sorodni njegovi skupini.
b) Za tehnično službo:
Skupina A.
1.	) Ustava kraljevine Jugoslavije.
2.	) Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3.	) Ustroj ministrstva za promet, posebno p. t. uprave.
4.	) Zakon o pošti, brzojavu in telefonu.
5.	) Pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij p. in t.
6.	) Pravilnik o organizaciji brzojavne, telefonske in tehnične službe pri direkcijah p. in t.
7.	) Pravilnik o dokladah za terenska dela.
8.	) Zakon o uradnikih.
9.	) Uredba o povračilu potrih in selitvenih stroškov.
10.) Uredba o draginjskih dokladah.
Predmeti pod točkami 1 do 5 in S do 10 samo v najpotrebnejšem obsegu.
Skupina B odpade, iz skupine C se pa izprašuje samo manipulacija na morzejevern aparatu (dajanje in sprejemanje).
Skupina D.
1.	) Aparati in centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo.
2.	) Brzojavne in telefonske instalacije.
3.	) Preizkuševanje brzojavnih in telefonskih aparatov.
4.	) Gradnja in vzdrževanje brzojavnih in telefonskih prog.
5.	) Polaganje in vzdrževanje kablov.
6.	) Poznavanje brzojavnega in telefonskega materiala in aparatov za preizkuševanje materiala.
7.	) Zavarovanje šibkoločnih naprav proti industrijskemu toku.
8.	) -Preizkuševanje t. t. prog; iskanje in odpravljanje napak.
0.	) Brzojavne in telefonske meritve.
10.	) Poznavanje in vzdrževanje električnih elementov za brzojav in telefon.
Predmeti pod točkami 3, 5, 6, 7 in 9 samo v najpotrebnejšem obsegu.
Skupina E.
1.	) Zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka B — pogodbe in nabave.
2.	) Zakon o taiksah s pravilnikom.
3.	) Predpisi o ekonomni službi.
Predmeta iz točk 1 in 2 samo v najpotrebnejšem obsegu.
Izpit se polaga pred tročlansko komisijo, ker izprašuje predmete iz skupin C in E en član komisije.
H koncu bi še omenil to, da se zvaničniki z uradniško izobrazbo še ne morejo prijavljati k izpitu, ker še ni izšla uredba ministrstva prosvete, katere šole se smatrajo za »nepopolno srednješolsko izobrazbo«.
•J* Psivla Andres,
naša najzvestejša tovarišica, najagilnejša sodelavka pri organizaciji, zgledna poverjenica naše sekcije za Novo mesto, nas je za vedno zapustila. Zatisnila je svoje, po dolgem trpljenju izmučene oči v Novem mestu dne 20. decembra t. 1. Vse do zadnjega, dokler je le še mogla, je pomagala pri reševanju naših stanovskih vprašanj. K pogrebu je odposlala sekcija svojega zastopnika. Vsem, ki za njo žalujemo, bo ostala v naj lepšem spominu.
t
još. Štukelj:
H*ok<»jiiin*ki skiad pogodkenili |>oštsir|ev.
Pravilnik o drž. pogodbenih poštah določa v čl. 14, aa mora biti vsak pogodbeni poštar član pokojninskega sklada (fonda) državnih pogodbenih poštarjev. Ta sklad, ki je prav za prav popomoma zasebna ustanova pogodbenih poštarjev, ustanovljena na osnovi društvenega zakona, je dobil s prisilnim članstvom nelkak javen pečat. Njegov poldržavni značaj podčrtava še bolj dejstvo, da sme po njegovih pravilih gospod minister po svojih organih vsak čas pregledati vse poslovanje organov fonda, nadalje, da mora uprava fonda vsako leto en izvod računskega zaključka in letnega poročila predložiti prometnemu ministrstvu in končno da so pristojne p. t. direkcije dolžne redno članarino mesečno odtegovati od prejemkov pogodbenih poštarjev in jo pošiljati poštni hranilnici na čekovni račun pokojninskega fonda, seznam odtegljajev pa upravi fonda.
V	naslednjem članku hočem podati najvažnejšo vsebino toga pravilnika, ki se naziva »Pravila pokojninskega sklada državnih pogodbenih poštarjev«. Pravila je potrdilo ministrstvo za notranje posle dne 18. novembra 1931 pod I štev. 9480. Kritiko pravil prepuščam prizadetim pogodb, poštarjem, da jo, če je potrebna in kolikor je potrebna, podajo na pristojnem mestu, t. j. na letni skupščini. Po predsedniku (g. Tkalcu) in enem članu uprave (g. Stojšiču) overjen prepis pravil je ministrstvo dostavilo direkciji ž odlokom' p. t. štev. 113223/31 od 22. decembra 1931 z nalogom, da začne pogodbenim poštarjem odtegovati članarino za fond s 1. decembrom 1931, ker so pravila dobila obvezno moč dne 18. novembra 1931.
Ker članek v tej številki ne more biti v celoti objavljen, hočem v tem članku najprej navesti materialne obveznosti pogodbenih poštarjev do fonda.
I. Dohodki fonda:
1.	) Vpisnina. Ob sprejemu v fond mora vsak redni član plačati enkrat za vselej kot vpisnino znesek 300 Din, ki se pa lahko plača tudi v šestih mesečnih obrokih po 50 Din. To vpisnino bodo morali kajpada plačati budi vsi pogodbeni poštarji, ki so postali s 1. decembrom 1931 člani fonda. Dočim se vplačana članarina v celoti ali vsaj deloma pogodbenim poštarjem, ki prestanejo biti člani fonda, kakor bomo pozneje slišali, pod določenimi pogoji vrne, se vpisnina nikdar ne vrne.
2.	članarina. Pravila poznajo mimo rednih članov, to so pogodbeni poštarji, še ustanovnike in podporne člane. Ustanovni.k je tista oseba, ki je podarila fon-du znesek Din 1000.—, podporni člani pa so one osebe, ki dajejo fondu redne mesečne ali letne podpore. Ustanovniki in podporni člani so potemtakem lahko poljubne fizične ali pravne osebe.
Pa tudi redni člani se dele po svojih obveznostih in pravicah v dve vrsti. V višjo pokojninsko skupino spadajo pogodbeni poštarji državnih pogodbenih pošt, ki so uvrščene, oziroma so bile uvrščene v rede in v I. in II. razred pogodbenih pošt po starem pravilniku o državnih pogodbenih poštah. Pogodbeni poštarji teh pošt plačujejo 100 Din mesečno v fond kot redno članarino.
V	nižjo pokojninsko skupino pa spadajo pogodbeni poštarji pošt m., IV. in V, razreda. Ti plačujejo mesečno 50 Din članarine.
V	tem pogledu je nujno potrebno spremeniti pravila fonda, ker bazirajo še na razdelitvi pogodbenih pošt po starem pravilniku o pogodb, poštah. Dokler ne bodo pravila spremenjena, bodo spadali pogodbeni poštarji pošt do 9000 letnih delovnih enot v nižjo pokojninsko skupino, oni pa, čijih pošte imajo letno preko 9001 delovnih enot, pa v višjo pokojninsko skupino.
Ako pade letni promet pogodbene pošte izpod 9001 delovnih enot in pride, odnosno je po prejšnjem pravilniku o pogodbenih poštah prišla v III. ali nižji razred, pride s tem pogodbeni poštar avtomatično iz višje v nižjo pokojninsko skupino, že vplačana članarina se mu radi tega računa za dvojno dobo članstva. To besedilo po mojem mnenju ni precizno, ker pravila nato nadaljujejo: »bodisi, da se z viškom vplačane članarine nakupi prejšnja služba pogodbenega poštarja (to je pred 1. XII. 1931) ali pa da se višek vzamci kot naprej plačana članarina. Potemtakem lahko tak pogodbeni poštar naredi samo dvoje: ali s preveč vplačano članarino, odnosno
z viškom vplačane članarine nakupi ustrezajočo i dobo -službe pogodbenega poštarja, ko še ni bil | član fonda (seveda če tega še ni storil v enem j odnosno izjemoma v 5 letih, računajoč od 1. decembra 1931) ali pa porabi višek samo za bodočo dobo in mu ni treba za ustrezajočo dobo plačevati nikake članarine (če je prejšnjo dobo že nakupil ali pa, če je sploh nima ali ne toliko).
O nakupu službene dobe bom govoril še pozneje.
Če pa prekorači letni promet pogodbene pošte 9000 delovnih enot, pride pogodbeni poštar avtomatično v višjo pokojninsko skupino. Ker pa je doslej plačeval samo 50 Din mesečne članarine, se mu od prejšnje dobe članstva računa za bodoče samo polovica časa. če pa plača fondu razliko na članarini, torej še toliko, kolikor je že plačal v fond, se mu ves čas članstva računa tudi za dobo članstva v višji pokojninski skupini.	(Nadaljevanje.)
Kihi uca
poštarske loterije.
V tem sestavku ne mislimo podati prave bilance dejanskega obračuna o loteriji Poštnega doma, temveč samo neki pregled, nekako statistiko o prometu naše prve loterije.
Kakor smo že v zadnji številki P. gl. omenili, je izpadla loterija nad vse pričakovanje dobro. Od 20.000 srečk je bilo prodanih 19.737, tako da je ostalo neprodanih samo 233 srečk, a 30 se jih je izgubilo, in sicer številke 1121 do 1140, 5176 do 5180 in 10.756 do 10.760. Pač sijajno! Zato je tudi sijajen denarni učinek. Danes sicer še ne moremo s sigurnostjo določiti vsote čistega dobička, ker še ne vemo, koliko dobitkov ne bo dvignjenih, vendar lahko že zdaj trdimo, da bo nesla loterija do 120.000 Din čistega dobička za Poštni dom.
Iz teh številk je razvidno, da so funkcionarji Poštnega doma, katerim je bila poverjena izvedba loterije, svojo nalogo odlično izvršili. Predvsem pa je ta krasni uspeh zasluga naših marljivih podeželskih tovarišic in tovarišev: upravnikov, pogodbenih poštarjev, pismonoš in posameznih p. t. t. uslužbencev, saj so z neverjetno požrtvovalnostjo prodali tri četrtine vseh srečk. Brez njih bi loterija ne uspela, zakaj treba je pomniti, da se je igrala prva poštarska loterija v času najhujše gospodarske krize in silnega pomanjkanja denarja.
Kdor ni imel s stvarjo opravka, si ne more predstavljati ,s.kakšno idealno vnc'mo so se lotili zadružniki koj spočetka razprodaje srečk, kako so že prve tedne začeli nakazovati fienar za prodane srečke in naročali nove, kako točno so. predlagali račune in obračune ter kako so vcbče brezhibno sodelovali. Dežela je bila tista, ki je prva dala upravi Poštnega doma pogum in trdno vero v dober izid započete akcije, dočim so se Ljubljana in druga večja mesta razgibala šele zadnji mesec.
Zato izreka uprava P. d. najiskrenejšo zahvalo vsem in vsakomur, ki so več ali manj pripomogli k tako uspešnemu zaključku loterije, zlasti pa tovarišicam in tovarišem pri onih poštah, ki so glede na število in finančno moč prebivalstva v dotičnem poštnem okraju, glede na oddaljenost in industrijske prilike okraja, prodali razmeroma največ srečk. Ti tovariši in tovarišice so pri poštah (v oklepajih število prodanih srečk):
Apače (30), Begunje pri Cerknici (35), Blanca (25), Bled 1 (138), Bled 2 (82), Blejska Dobrava (58), Bohinjska Bela (40), Boh. Bistrica (157), Borovnica (63), Celje (657), Cankova (40), Cerknica (90), Čabar (35), Devica Marija v Polju (100), Dob (55), Dobema (60), Črmoš-njice (40), Domžale (140), Draga (40), Dravograd (55), Fara (40), Fram (30), Golnik (80), Gorenja vas (45), Gornji grad (40), Grobelno (50), Guštanj (40), Javornik (85), Jesenice-Fu-žine (98), Jesenice na Gor. (355), Ježica (100), Kamnik (240), Kočevje (103), Komenda (30), Konjice (100), Kostanjevica (90), Kranj (546), Kresnice (25), Križe (35), Križevci pri Ljutomeru (30), Krmelj (40), Laško (113), Lesce (60), Limibuš (30), Litija (120), Loka pri Zid. mostu (30), Loški potok (50), Lukovica (30), Marija Snežna (30), Medvode (117), Majšperk (47), Maribor, 1 (760), Maribor 2 (245), Moravče (30), Moste (175), Murska Sobota (200), Nova vas (30i, Oplotnica . (35), Planina pri Rakeku (40),,
, Polhovgradee (30), Radovljica (120), Rakek ,,(100), Ribnica na Dol. (50), Ruše (40), Rogatec. (70), Sevnica/ (130), Slatina- Radenci (100),
Smlednik (50), Sodražica (50), Stražišče (40), Sv. Baibara v Halozah (30), Sv. Marjeta ob Pesnici (25), Sv. Miklavž pri Ormožu (25), Sv. Pavel pri Preboldu (30), št. Vid nad Ljubljano (210), Šmartno ob Paki (50), štore (32), Trebnje (45), Trbovlje 1 (147), Tržič (179), Tržišče (25), Vače (30), Velika Loka (26), Velika nedelja (30), Vič (114), Vitanje (30), Vojnik (45), Vrhnika (150), Zagorje (60), Žalec (50) in Žirovnica (38).
V Ljubljani pa so se posebno odlikovale tovarišice ozir. tovariši, in sicer pri pošti Ljubljana 1: Gostinčar Metka (631), Remic Marija (131), Horjak Anton (200), Hribar Anton (321), Koder Leopold (548), Kerševan Andrej (100), Martinšek Pavel (1262), Mohorčič Andrej (150), Rotar Drago (141), Uršič Lojze (124) in Zajc Franc (434), a pri pošti Ljubljana 7 tov, Veselko Anka (981).
Mnogo tovarišic in nekaj tovarišev je darovalo celotno ali samo delno lOodstotno provizijo, ki jim je pripadala od prodanih srečk, Te darovane provizije znesejo lepo vsoto 4126 Din, ki odpade skoro vsa, namreč 96% na deželo. Od tega gre na tovarišice 79%, a na tovariše ostalih 17%. Tudi tem nesebičnim graditeljem poštnega doma gre posebna čast in priznanje.
Naj nam bo dovoljeno, na tem mestu vdano se zahvaliti tudi Dravski direkciji pošte in telegrafa, predvsem pa njenemu direktorju gospodu Gregoriču, ki toplo podpira vsako akcijo Poštnega doma in je s posebno okrožnico opozoril podrejeno osobje na sodelovanje pri poštarski loteriji. Enako se zahvaljujemo gg. upravnikom največjih pošt, ki so kakorkoli pripomogli k dobro uspeli loteriji.
Kakcr znano, je uprava P. d. razpisala ob pričetku Iterije 5 nagrad za one, ki bodo prodali največ srečk. Nagrade znašajo 500, 400, 300: 200 in 100 Din. Te nagrade bo težko popolnoma pravično porazdeliti, ker načelstvo ne ve, kdo je resnično prodal največ srečk, zakaj znano je, da je ponekod prodajalo srečke pod eno firmo več tovarišev ozir. tovarišic. Da bi se nagrade čim pravičneje razdelile, bo troha glede na omenjeno upoštevati ne samo številke, ampak tudi vse okoliščine, pod katerimi so posamezniki razprodajali srečke (število prebivalcev, finančne in industrijske prilike dotičnega kraja, oddaljenost, razmerje relativno na število , prodanih srečk itd.).
Upoštevajoč vse to, bo prihodnja seja načelstva P. d. odločila, katerim prodajalcem srečk pripade prva, druga, tretja, četrta in peta nagrada. O sklepu seje oziroma o razdelitvi razpisanih nagrad bomo poročali v prihodnji številki.
Končno še o dobitkih. Od 600 zadetih dobitkov smo jih doslej izročili upravičencem okrog ‘00, med njimi že večino večjih dobitkov, razen glavnega, ki doslej še ni dvignjen. Kakor že javljeno, je bi! zadet pivi dobitek na Trojanah, drugi v Ljubljani in tretji v Ponikvi na štajerskem. Do 1. februarja nedvignjeni dobitki zapadejo v korist Poštnega doma.
UPRAVA POŠTNEGA DOMA.
XI. redna odborova seja Dravske sekcije UPU se je vršila dne 22. decembra t. 1. S te seje, na kateri so se reševali razni dopisi itd., bi bilo poročati samo to, da je sekcija storila vse za čimprejšnjo ureditev razmer v Udruženju in da je pred kratkim prejela iz odločujočih krogov zagotovilo, da bo zadeva čim prej preiskana in definitivno urejena.
Osebne vesti.
Napredovali so: Pavlič Nikola za svetnika IV/2, Štukelj Jožko za svetnika V, Perko Franc za admin. čin. VI, Ferjančič Franc za rač. čin. VI, Kit Ivo za pt. čin. VI, Gaberščik Stanko za rač. čin. VII in Gliha Amalija za pt. čin. VII — vsi pri pt. direkciji; Kobe Jakob za upravnika V pošte Ljubljana 1; Majer Valerij za pt. čin. VI pri pošti Ljubljana 1; Nadrag Ferdo za upravnika VI pošte Novo mesto; Schager Josip za pt. čin. VII pri pošti Ljubljana 2 in Kdnig Franc za pt. čin. VII pri pošti Maribor 2.
Stalež osobja naše direkcije izide sredi januarja 1932. Čudno se nam, zdi, da je prejel izdajatelj tako malo natočil od manjših pošt. Naročite nemudoma stalež s kratko dopisnico, ki jo naslovite na g. šefa odseka dr. Janka Tavzesa. Poverjenikom in predstojnikom pošt priporočamo, da sami- prevzamejo nabiranje naročnikov.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OP
□
Veselo In srečno novo leto želi
HLADIN VALENTIN,
manufaktura in modna trgovina Celje, Prešernova ulica (pri nemški cerkvi)
numpaamaDDDaDaananncociconnmcn
D
□
□
□
□
□
□
□
Veselo in srečno novo leto želi
JUNGER LUDVIK
prekajevalnica in delikatesna trgovina Celje, Prešernova ulica 8.
D
□
n
□
P
P
□
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
R	n
P »	.	a
11	M ~ ~ mm mm mm mm J mm mm mm mm mm 1 mm a mm I !
□ P □ n P n □ □ □ n n P P □ □ n
□nnmnnnnnpannnnnnnnnnnmdoaconn
□
□
□
n
□
P
□
□
□
□
Srečno in veselo novo leto
želi
^Foto St a ut
m uhifi
aita
Kolodvorska ulica štev. IH
Modno in manufakturno blago v veliki izberi ter solidni postrežbi in po
nizkih cenahl
KUHAR & HROVAT
Maribor, Aleksandrova cesta št. 9
Nogavice, rokavice, moško perilo, modno t blago, dežnike, vse potrebščine za ši- ♦ vilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta- j petnike	♦
kupite najboljše le pri
•IOS. PETE EIN C \
LJUBLJANA,
za vodo, v bližini Prešernovega spomenika |
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
FOTO-
A I* A It A T E
Koto potrebščine, nudi po zelo ugodnih pogojih, tudi na obroke
Foto 91EYE It
Maribor, Gosposka ul. 37
dbent. *£eop. Smeikoi)
tehničar
prej voditelj ateljeja Zins
Ljubljana VII
Celovška cesia 32/11.
Sprejema
«i(l $ -12. in od 14.	1$.
Telef >n štev. 34 - 48
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodnja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK, RADEČE
rannnannaDDaannnnnnnDnacnnicinocinn
□
□
□
P
n
n
n
□
Veselo in srečno novo leto želi
DOBOVICNIK FRANC
manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila Celje, Gosposka ulica
□
□
n
□
P
□
D
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaDaDCODCPDa
Veselo in srečno novo leto želi
U	REBENSCHEGG FRANC	□
slaščičarna
Celje, Glavni trg	□
□□□□□□□aaaDaaaanaaaaDaaanaDannDa
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
D
□
□
□
□
□
□
□
Veselo in srečno novo leto želi
FAZARINC ANTON,
špecerijska in delikatesna trgovina Celje, Kralja Petra cesta
□
□
□
□
□
□
□
□

□
D
□
□
n
□
p
□
P
□
□
Veselo in srečno novo leto želi
Drogerija „Sanitas“
Celje — Ljubljana — Trbovlje
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
LEKARN A
,P*l 71IITEM ENOPOGIT
Mag. Ph. Ubald pl. Trnk6czy
L J U B LJ A N A
MESTNI TRG ŠTEV. 4-
«015 FF
D.	Z	O.	Z.
L. .1 11 It L J A IN A
pnlača Lj. Kred. banke in Gosposvetska c. 14
p c i p o r <> e a
najboljša kolesa in vse potrebščine, prvovrstne šivalne stroje in ves zimskošportni materijal najceneje
Dežnike
in
nogavice
izdelane v lastni tovarni iz najboljšega materijala
oddajamo tudi na drobno po skrajnih cenah v naših prodajalnah:
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 19 v Beogradu, Kralja Milana ul. 13 v Splitu, Mandičeva ulica 4 v Zagrebu, Jurišićeva ulica 8
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
Josip Vidmar

u
p
□
□
□
□
□
B
Veselo in srečno novo leto želi
LOIBNER KAROL (pri Zvoncu),
špecerijska in delikatesna trgovina Celje, Kralja Petra cesta
□
□
□
□
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
*	m m	nuvv n ►	—
□
□
Veselo in srečno novo leto želi
ZAMPARUTTI DOMENIKA,
zajtrkovalnica in delikatesa Celje, Kolodvorska ulica
□ □
Celje, Kolodvorska ulica	□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Veselo in srečno novo leto želi
ZAMPARUTTI ROZA,
zajtrkovalnica in delikatesa	□
□	Celje, Kolodvorska ulica
□	□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□U
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□na
Veselo in srečno novo leto želi
Rebenschegg Franc
Hotel Pošta in mesarija, Celje
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
FABIANI
'BlltJOVHt
Ljubljana, Stritarreva ul. 15
Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame
Vedno zadnje novosti v zaiogi
Državnim nameščencem nudimo nakup na obroke
_______________
Naj večjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
Velika zaloga češkega in angleškega sukna — Tirolski loden za pelerine in „Huberlus" plašče v vseh barvah ter razno manufakturno blago nudi po nizki ceni
FRANJO MAJER. MARIBOR
Glavni trg štev. 9
Od dobrega najboljše je
Gritzner-Adler
šivalni stroj
in kolo
Elegantna izvedba, najboljši materijal!
Slovom ! Kovostr
Šivalni stroj
kot
damska pisalna miza le pri
d). (fleteCinc - ^juGCiana
Telefon interurban 2913
Zmerne cene
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun št. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu »Poštnega Glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). — Odgovorni urednik Jožko Čampa v Ljubljani. — Za Narodno tiskamo
Fran Jezeršek v Ljubljani.